Stev. 126.
o Ljubljnnl, v petek, dne z. Junija 1905.
Leto mm.
Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13-— za ietrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2 20
V upravniStvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10'— za ietrt leta „ „ 5'— za en mesec „ „ 170
Za poSllj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo 1« Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
2ie vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
UpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
■- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. Upravni Skega telefona Stev. 188.
Izgredi v Domžalah.
V nekdaj tako mirnih Domžalah so bili včeraj veliki izgredi, ki kažejo, da se razvija med oblastnim nemštvom in med domačim slovenskim življem vedno večje na-sprotstvo, ki bo raslo tembolj, čimbolj bo tuji živelj na slovenski zemlji kazal svoje ponemčevalne namene.
Nemci v Domžalah so včeraj razbili zastavo svojega društva „Andreas Hoter"| Vso stvar so pripravljali tajno, a so nameravali veliko demonstracijo. Ce bi bili naseljeni nemški gostje v Domžalah slavili slavlje v ožjem svojem krogu, bi jo bili slavili brezdvojbeno mirno.
A tega niso hoteli. Oni Nemci, ki so pri nas obogateli od žuljev slovenskega delavca, so hoteli porabiti slavlje za vsenem-ško izzivanje, in to je povzročilo dogodke, ki jih obžalujemo, a ki so jih povzročili Nemci s svojim izzivalnim postopanjem in pa brezobzirnost nasproti slovenskemu ljudstvu od strani orožništva.
O dogodkih v Domžalah so nam došla doslej sledeča poročila:
Za blagoslovljenje zastave društva .Andrej Hofer" v Domžalah so nameravali Nemci izzivalno slavlje. Pokazati so hoteli ljubljanskim in celjskim Nemcem in takim Tevtonom, ki pravijo, da so Nemci, dasi so se rodili pod slovenskim krovom, da so Domžale nemške. Nameravali so prirediti kar javen izprevod z godbo na želu in z razvito novo zastavo. Tujim Nemcem, ki so se pripeljali s popoldanskim kamniškim vlakom, so pa hoteli napraviti slovesen sprejem na domžalskem kolodvoru. A do tega ni prišlo. Nemci so bili sprejeti na kolodvoru, a ne s „Heil"-klici, marveč pozdravila jih je slovenska ,Hej Slovani". Ta pesem je vplivala tako na nemško gospodo, da si ni upalazvojaško godbo načelu, kakor je nameravala prvotno, korakati v Domžale na slavlje. Bolj tiho so korakali v Domžale pod senco za njihovo varstvo skrbečih orožnikov. Nemci so pričeli svojo slavnost na vrtu gostilne Antona Kleinlercherja.
Prav po nemški navadi so slavnemu avstrijskemu domoljubu Hoferju na čast okrasili vrt z neizogibnimi frankfurtaricami, da dokažejo celjanskim in ljubljanskim nem-škutarjem: „Z vami vred si želimo živeti v rajhu."
Pri Kuharju se je pa med tem glasilo veselo in navdušeno slov. petje. Igrala ie tudi kamniška gedba. Za Nemce in njihovo slavlje se ni brigala živa duša ne. Kar poči vest: S frankfurtaricami imajo Nemci okrašen svoj slavnostni vrt. Frankfurtarice vihrajo po slovenskih Domžalah! Kaj pomeni frankfurtarica, to ve vsak najpripro-stejši slovenski pastir. P o m e n j a izzivanje Slovencev in skrivno željo Nemcev: živeti ne samo idealno, marveč istinito pod zastavo nemške države.
Slovensko občinstvo, ki se je hotelo lepo mirno zabavati na slov. koncertu pri Kuharju, se je nad nečuveno nemško predrznostjo, razobešati frankfurtarico na čisto slovenski zemlji, upravičeno razburilo. Vsi, možki in ženske kakor en mož so rekli: K Nemcem gremo, da jim povemo: N a slovenski zemlji ne trpimo 12 z i v a j o č i h i n v e 1 e i z d a j s kih f r a nkfurtaric! Misel ta je liki električna iskra prešinila slovensko občinstvo
pri koncertu. Godba gre z nami! _ In z
godbo načelu in z velikansko slovensko trobojnico je korakala množica proti prostoru, kjer je v senci frankfurtaric svirala vojaška godba Nemcen na čast.
Množica je bila mirna. Peli so in zahtevali: S frankfurtaricami proč! Nemci pa seveda niso bili toliko taktni, da bi odstranili slovensko ljudstvo izzivajoče frankfurtarice. In čemu bi ? Saj so se čutili varne in počaščene po navzočnosti kam-
ni š k e g a c. kr. okrajnega glavarja, ki se je prav dobro počutil v okrilju frankfurtarice in so mu bili „Heil" klici nemških neodrešencev prijetna godba. To so Nemci vedeli in začeli so podlo in sirovo izzivati slovensko ljudstvo, ki je zahtevalo, naj odstranijo Slovence in vse avstrijske domoljube žalečo zastavo v veleizdajalskih frankfurtarskih barvah. Slovenskemu ljudstvu zo kazali ti olikani Vo^ danovi častivci osle, fige, plavice in revolverje, ter so klicali prav pogumno „na ko-rajžo". Obsipavali so jih tudi začetkoma s psovkami, in pozneje — s kamni. Vsled tega nastopaje zavrela najhladnejšim Slovencem kri in tudi s slovenske strani so jeli s kamni bdgovarjati. Nato je pridirjalo crožništvo v teku! I n n e d a bi bilo čakalo na povelje vkdnega komisarja in ne da bi bilo pozvalo demonstrante, naj se razidejo, je pričelo »delati red" na tak način, ki je moral vzbuditi še hujše ogorčenje. Na Ruskem delajo kazaki red običajno z biči in le izjemoma ter v največji sili rabijo puško in bajonet. Na Kranjskem pa orožništvo „dela red" s kopiti pušk in z bajoneti! Niti orožništvo niti vladni komisar, dasi pozvan, se ni brigalo zato, če imajo z revolverji oboroženi Nemci orožniške liste, kar bi bila njihova dolžnost po službenih in zakonit h predpisih. Seveda, šlo se je za Nemce in to celo za Ntmce na' Kranjskem!
Komisar kamniškega glavarstva je rekel, pozvan, naj se prepriča, če imajo Nemci pravico nositi revolverje, da jih imajo, in ko so ga opetovano pozivali, naj to stori in najskrbi za odstranitev frankfurtarice, je rekel: »Saj me še noter ne puste!" Značilno!
Orožništvo pri izvrševanju svojega posla ni bilo izbirčno. Neki orožnik je hotel suniti z bajonetom staro ženico, ki je stala na pragu svoje hiše, a je zabranil to njen mož. Demonstrantje s n se zbrali na nekem travniku nasproti vrtu, kjer so praznovali Nemci. Pregnati so jih hoteli orožniki, češ, da delajo škodo. A tu se je oglasila lastnica in rekla: Naj ostanejo Slovenci tu, meni ne delajo škede.
Slovenski fantje so peli Nemcem v čast: .Naprej zastava slave", dekleta pa »Hej Slovani". Neki mladenič je nagovoril množico in jo navduševal, naj brani čast Avstrije nasproti frankfurtarici.
Vojaška godba je kmalu odšla. Burno so jo pozdravili demonstrantje z živio-klici od veselja, da ne nosi godba še pruskih pikelhavb, marveč poštena avstrijska pokrivala.
Končno je pričelo orožništvo streljati med množico. Streljali so tudi Nemci, o katerih oblasti ne vedo, če so imeli orožne liste ali ne.
Tudi nekaj ljubljanskih Slovencev iz letnikov je bilo navzočih. Pripovedujejo o postopanju oblasti take stvari, da se opravičeno poprašujemo: Jeli to mogoče? Ljubljanska policija je v svoji hvalevredni skrbi za Nemce včeraj zvečer skrbno zastražila Kazino. Sotrudnik našega lista se je prepričal, da je bilo včeraj ob 10. zvečer okolu kazinske kavarne več policajev, kakor gostov v kazinski kavarni. Smešno! Bilo je pa popolnoma mirno.
Med ljubljanskim izzivajočimi Nemci so se posebno odlikovali Herzmann, ki je pa nazadnje govoril nemški, nadalje slavnoznani mladi M a h r s »šmisom" na obrazu in pa neki uslužbenec g. Kollmanna, ki je nastavil nekemu Slovencu revolver na prsi. Tudi urar W e b e r se je razkoračeval in Prauenseis Skrbeli bomo pa, da seznanimo slovensko javnost tudi z imeni ostalih nemških izzivačev, ki so povzročili vsled svojega hujskajočega vedenja včerajšnje obžalovanja vredne domžalske dogodke!
Danes dopoldne smo dobili še podrobnejša poročila, ki vsa soglašajo v tem, da .ie.bilo vedenje Nemcev skrajno izzivajoče 'in" da je bilo posebno čudno obnašanje liberalnega »slovenskega" župana J a n e ž i č a. Nemci so pričeli že pri dohodu vlaka izzivati s „hetl" klici, a zbrana slovenska množica iz Domžal in okolice je udušila te klice z gromovitimi »živio"-klici. Neki nemški A burš, ki je prišel v uniformi, je posebno «belo gledal, ko je videl, da ni na nemški zemlji Slovenski Domžalci so mu svetovali, naj ga Nemci povijč v slamo, da se ne bo bal. Pred nemškim lokalom je posredovalo 10 orožnikov, ki so suvali občinstvo s ko piti pušk. En orožnik je sunil s puškinim kopitom nekega moža, ki je ob strani le gleda'. Zastopnik okr. glav. baron Lazzarini je šel s slovensko deputacijo, ki je zahtevala odstranitev frankfurtaric, opetovano v nemški lokal, a gospodar se je branil odstraniti zastave, vladni zastopnik se pa tudi ni hotel poslužiti svoje oblasti in zapovedati odstranitev izzivajočih zastav. Nato so demonstracije dobile resnejši značaj. Turnarji so pričeli izzivati tudi z nem. trakovi ; i z n e m-ških vrst je najprej priletelo kamenje. Slovenci so seve to vrnili. Demonstracije so trajale nad dve uri.
Ob '/„4. uri je tekgrafiral vladni zastopnik v Ljubljano po orožniško pomoč. Ko so orožniki hiteli v Ljubljani proti večeru na kolodvor, je neki orožnik klical : »Nur schnell, das wir diesen Leuten zei gen !a Glavna krivda, da se ni odstranila trankfurtarska zastava, zadene domžalskega župana J a n e ž i č a , ki je Siovence pso-val s »trotelni" in se ni hotel poslužiti svoje moči, češ, da je nima ! Slišal je iz slovenskih ust : »Zakaj ste se pa dali voliti, če ne veste, kaj je vaša dolžnost in pravica ! Izdajalec ! Na svidenje pri prihodnjih volitvah !"
Zvečer so Nemci večinoma razpršeni odkorakali na kolodvor, samo ljubljanski »Turnverein" in .Siingerbund" sta nastopila skupno. Spremljala jih je orožniška asistenc?. Ko se pot zavije proti kolodvoru, so Nemci izzivali Slovenci in jih zasmehovali. Proti izzivajočim Nemcem je priletel kamen, nakar neki »turner* ustreli. Nato se je pričelo bombardiranje izzivačev z jajci. Orožniki so šestkrat streljali in ranili dveosebi. Orožniki so Nemce spravili na peron in kolodvor zaprli. A še od tu so Nemci izzivali. Enega Slovenca, ki se je hotel odpeljati z vlakom, so Nemci napadli, mu vzeli klobuk in ga ranili na glavi. Kazali so Slovencem jezike. Par Slovencev je pridrlo na peron in jih s palicami naučilo manire. Nemci so se odpeljali s posebnim vlakom. Pri dohodu obeh kamniških vlakov v Ljubljano so bile nekatere ulice v bližini kolodvora od orožnikov zaprte. Nekatere Slovence orožništvo ni pustilo iti domov v zaprte ulice.
Končno moramo omeniti, da je »Slovenski Narod" popolnoma napačno poročal, da bo zastava blagoslovljena v cerkvi. To se ni zgodilo. »Slovenski Narod" si lahko prihrani napade na župnika. Da Nemcem raste povsod greben, je kriva nemško slovenska zveza in z samim zabavljanjem se nemškega prodiranja v Domžalah ne bo ustavilo. Treba je proti temu slovenskega dela, katerega pa ravno takozvana narodnonapredna stranka najmanj kaže. Le skupno slovensko delo proti nemški pohlepnosti bo izboljšalo razmere. Pred vsemjetreba narodnogospodarskega dela za utrjenje slovenskih Domžal.
Rusko-japonska vojska.
Vesti o ruskem porazu so vedno straš-nejše. Splošno se poroča, da je vladala med ruskim brodovjem v bitki velika zmešnjava. Signali admiralov se deloma niti dalje niso sporočili, deloma so pa častniki signale na-
pačno razumeli in izvršili. Takoj po prvih Togovih torpednih napadih se je med častniki in moštvom začel splošen beg. Ruski mornarji so v trumah skakali v morje presenečeni nad sijajnim streljanjem japonske mornariške artiljerije.
V Peterburgu je občinstvo grozno pre-padeno, vsaj so se prve posebne izdaje peter-burških listov delile s klici: .Uničenje sedmih japonskih vojnih ladij!" Namestu pričakovane zmage — grozni poraz. Za več let ni računati z ruskim bojnim brodovjem! Japonsko na morju prekaša sedaj še Angleška. Rusija je bila tretja pomorska sila, danes bi komaj prišla na osmo mest. Togo je omogočil, da bodo Japonci sedaj poizkušali sestradati Vladivostok, japonska invazija na Sahalin je mogoča takoj, ko Ojama določi dovolj čet za to.
.Nov. Vremja" toži, da je vojska z Japonsko pokazala, kako močno je že raz dejana ruska birokracija. Nesrečen izid vojske je zakrivila onemoglost in nesposobnost ruskih diplomatov, nezadostne vojaške priprave, neprevidnost, ki je že prve dni vojske povzročila poraz ruske mornarice, potem največji nedostatki in nepravilnosti v vojni upravi in organizaciji, v sestavi in operacijah armade in brodovja. Tc vse kaže na trhle razmere, ki vladajo v oddelkih vojnih in ostal h ministerstvih. List konča: »Kaj pa naj potem porečemo o Rusiji sami, o ruski družbi, o ruskem narodu?
Uradna japonska poročila. — Togo*o poročilo. Roždestvenski res ujet. — Felkerzam mrtev ? - 22 ruskih ladij izgubljenih. — Japonci izgubili samo tri torpedovke?
Tokio, 31. maja. Uradno se poroča: Japonski uničevalec torpedov „S a d j a n a n i I." je proti večeru dne 2 7. t. m. vjel admirala Roždestvenskega, ki je bil ranjen in štabne častnike bojne ladje »Knjaz Suvarov".
Tokio, 31. maja. (Uradno.) Peto poročilo admirala Togo, došlo semkaj dne 30. t. m. popoldne, se glasi: Ko se je, kakor že javljeno, ostanek ruskega brodovja dne 28. t. m. pri skalovju Liancourt podal glavni sili združene japonske flote, je ista prenehala s zasledovanjem. Kmalu na to je pa, ko je razvrščala ruske ladje, opazila ruski obrežni oklopni križar .Admiral Uša-kov", kako je plul v južno zapadni smeri. Takoj sta bila oba oklopna križarja »Ivate« in »Jakumo" odposlana, da zasledujeta »Admirala Ušakova". Ker se ruska ladja na poziv ni hotela vdati, je bila ob 6 uri popoldne pogreznjena. Ostala posadka, nad 300 mož, je bila rešena.
Ruskega oklopnega križarja »Dmitrija Donskega" je bilo videti ob 5. uri popoldne, kako je plul v severno-zapadni smeri. Takoj ga je naša četrta divizija in druga flo-tila torpedovk pričela zasledovati. Ko so ga ladje dohitele, so pričele nanj streljati. Po noči je .Dmitrija Donskega" napadla flotila torpedovk in drugo jutro so ga našli na južnozapadnem obrežju otoka Urleung ob korejski obali med skalovjem.
Japonski uničevalec torpedov »S adjanani I." je proti večeru dne 2 7. t m. južno od otokaUre ujel ruskega uničevalca torpedov »B i e d o v i", na katerem se je nahajal admiral Roždestvenski in še neki drugi admiral, oba ranjena, ter 80 Rusov, vštevši štabne častnike bojne ladje »KnjazSuvarov", ki se je dne 2 7. t. m. potopila. Vsi so bili proglašeni vojnimi ujetniki. Naš oklopni križar „Čitose" je, ko je križaril na severu, po-greznil še nekega druzega ruskega uničevalca torpedov.
Naš križar .Nikisaka* in uničevalec torpedov .Murakumo" sta dne 28. t. m
opoldne napadla enega ruskega uničevalca torpedov, ki se je končno pogreznil.
Kakor poročajo vjetniki, seje „Oiljabja" dne 27. t. m. okolo 3 ure popoldne po greznila, potopil se je tudi »Navarin". »Ste-mac" so videli kako se je potapljal, vendar se še ničesar ne ve o njegovi usodi.
Tokio, 31. maja. Sklep 5. poročila admirala Togo se glasi. Podrobnih podatkov o izgubi naših ladij še nisem prejel, vendar niso naše ladje, kolikor se je do sedaj za-moglo konstatovati, imele velike škode, izlasti ker se iste še udeležujejo operacij, skupnih izgub našega moštva tudi ni bilo možno še določiti. Izgube prve divizije znašajo nad 400 mož. Princ Jorihato se počuti popolnoma dobro. Admiral Misu je bil dne 27. maja lahko ranjen.
Tokio, 31. maja. Šesto poročilo admirala Togo, ki je tudi dospelo včeraj popoldne, pravi: Potrjuje se, da sta se potopili ruski ladji „Orel" in »Navarin". Tu d poročilo, da se je »S i s o j V e 1 i k i* dne 2 8. maja zjutraj pogreznil se potrjuje. Kakor je dosedaj dognano so ruske izgube naslednje: Potopilo se je Rusom šest bojnih ladij oklopnic, pet križark, ena obrežna obrambna ladja, dve ladji za specialno službo in trije rušilci torpe dovk. Japonci so Rusom ugrabili: dve bojni ladji oklopnici, dve obrežni obrambni ladji in en rušilec torpedovk. Ruske izgube znašajo torej skupno 22 ladij ki so skupno imele 153 415 ton. skoro gotovo se je potopila tudi ruska križarica »Almaz".
Tokio, 1 junija. Uradno se poroča : Japonci so izgubili samo tri torpedovke. Druga poročila so na pačna. Ujeti Roždestvenskij je ranjen na če1u , na nogah in na hrbtu, a bo skoro gotovo ozdravel. — Folkersam je najbrže utonil. Mikado je dovolil, da se smejo ujeti ruski častniki »Nikolaja I.", »Orla", „Apraksina" in »Senjavina" proti častni besedi vrniti domov.
Nekatere japonske ladje so pač lahko poškodovane, a izgubili Japonci niso nobene bojne ladje in nobene križarke. Skupno so izgubili Japonci v bitki komaj 800 mož. Rusko poročilo.
Častniki v Vladivostok pobegnivše križarke „Almaz" poročajo sledeče: Prvi dan boja, dne 27. maja, je pričela bojna ladja »Nikolaj I." streljati, ko so se prikazale 4 japonske križarke. Nato so se te umaknile. Rusko brodovje je nadaljevalo vožnjo skozi ožino v 4 kolonah. Admiral Roždestvenski je uredil brodovje v bojni red in približavši se sovražniku, začel boj. Japonci so poizkušali obkoliti rusko brodovje. Oklopnica »Suvarov* se je borila obupno. Petkrat se je na krovu ladje vžgalo, a ogenj so vedno pogasili. Izborno so se bojevale tudi ladje »Navarin", »Admiral Senjavin", »General admiral Apraksin" in »Admiral Ušakov", ki so ta dan ©stale nepoškodovane Trdovraten, neizprosen boj se je pričel popoldne ob eni uri ter je trajal v temno noč. Slika je bila sledeča: Pomožni križarki »Ural" in Rus" sta se potopili; posadko sprejmejo druge ladje. »Imperator Nikolaj" se obrne popolnoma, tako da moli spodnji del kvišku. »Orel", čegar dimniki in jambori so odstre-Jjeni, gori, tudi »Avrora" izgubi jambore. Dve ladji tipa »Borodino" se obrneta na stran, vendar se še držita nad vodo. Očividci trde, da so se potopile tri japonske ladje, ena s tremi dimniki, ena tipa „Nišin", tretja neznanega tipa. Pri solnčnem zahodu je bil prvi japonski torpedni napad odbit. Admiral Nebogatov je bil vjet, ker se je »Nikolaj" preobrnil. Admiral Roždestvenski je dal v bitki v soboto zvečer povelje : »Ustaviti streljanje, sovražnik se umika !" Torpedni napadi so ss pričeli po noči. Morje je bilo viharno, vsled tega se je potopilo mnogo poškodovanih ladij. Poveljnik »Almaza" je videl vleči se na stran japonski rušilec ter se potopiti eno japonsko križarko
Peterburg, 31. maja. Križarka „0!eg" je z admiralom E n k v i s t o m dospela v Vladivostok Vest o nesreči »Gromoboja"ni resnična, ker je bil »Gromoboj" v luki in se ni udeleževal bojev.
Rusi na begu.
Berolin, 31. maja. »Morgenpost" poroča: Gotovo je, da je admiral Togo v nedeljo zvečer začel preganjati proti severu bežeče ruske križarke. Kamimura je poizkusil, Rusom zapreti pot. Pri vhodu v vla-divostrško luko se je vršil mal boj, v katerem se je potopil en japonski rušilec in ena ruska torpedovka.
Tokio, 31. maja. Glasi se. da sta poleg »Izumruda" bežali proti Han^čdi še dve drugi ruski ladji. Ako se to poročilo obistini, je neizogibno zavzetje teh ladij, ker je izključeno da bi ladje dosegle Vladivostok. Poroča se, da so japonske predstraže že 26 t. m. videle rusko brodovje. Drugo jutro so Japonci odposlali bojno ladjo »Čin Jen" kot vabo. Rusi so pričeli streljati na ladjo in jo zasledovali, ko se je umikala k glavni sili.
Peterburg, 31. maja. »Rus" poroča iz Vladivostoka 31. t. m., da je tja dopoldne prispela ruska torpedovka »Grozni", katere ranjeni poveljnik poroča, da jo je zasledoval velik rušilec torpedovk. Obe ladji sta se borili več ur v neposredni bližini, dokler ni en ruski strel potopil nasprotnika. »Grozni" ni poškodovan; en častnik in 38 mož je ubitih.
Berolin, 31. maja. Iz Tokia poroča 31. t. m. »Lokalanzeiger": Ruske ladje, ki so dospele v luko Himada v japonski provinci Ivami ter prišle ondi v japonsko ujetništvo, so »Admiral Ušakov" in križarki »Aurora" in »Izumrud". Tudi »Navarin" se imenuje med zaplenjenimi ladjami v Saseho.
Wašington, 1. junija. Ameriški poslanik v Tokiu je brzojavil danes vladi: Japonci so pripeljali v Saseho dve ruski bolniški ladji, ki jih imajo na sumu, da so se strategično udeleževale boja. Ruske častnike bodo spustili pod častno besedo.
Tokio, 31. junija. Poročilo, da se je ruska križarka »Zemčug" potopila, se ne potrjuje. Ime je izbrisano z liste potopljenih ladij. Sodi ss, da se je križarka »Aurora" potopila, vendar doslej ni potrdila. Zakaj so se udale ruske ladje.
London, 1. maja. List »Globe" je zvedel iz New-Jerka, da je mnenje ameri-kanskih pomorščakov, da so morali boje-valci v dvadnevni bitki porabiti vse strelivo in ker niso Rusi zamogli nadomestiti svojega streliva, zamore vsakdo razumeti njihov položaj. V Ameriki sodijo, da je ravno vsled pomanjkanja streliva moralo kapitulirati toliko ruskih ladij. Tukaj se govori, da je bil na admiralni ladiji Togovi en angleški pooblaščenec vojne mornarice. Japonci prevarili Roždestven skega.
London, 1. junija. Po morskem boju v soboto popoldne so ruske ladje imele priliko ubežati, ko bi se Roždestvenski ne bil dal premotiti od Japoncev. Ti so se namreč umaknili za otok Cušime in Rusi so mislili, da so se spustili Japonci v beg. Brezskrbno so pluli naprej, ko se je nenadoma izvršil torpedni napad. Pri prvem nočnem napadu na baltiško brodovje so stopili v akcijo japonski podmorski čolni. Eden od teh je potopil tudi »Navarina".
Kako so Japonci vjeli Nebogatova.
Pariz, 1. junija. O vjetju Nebogatova se glasi: Admiralsko ladjo je zadel torpedo Lidja se je popolnoma obrnila, da je ležal spodnji del na vrhu. Moštvo je padlo v morje, a je bilo pozneje z Neboga tovom rešeno.
Ostanek baltiškega brodovja.
London, 1. junija. Ostanek baltiškega brodovja, dve mali ladji, je dospel v Vladivostok.
Felkerzam — mrtev.
Tokio, 1. junija. Admiral F e 1 -kerzamježev soboto našel smrt v stolpu bojne ladje »Osljabja".
Japonci v Mandžuriji zopet prodirajo.
London, 1. junija. Sem prihajajo poročila, da se je japonsko prodiranje v Mandžuriji zopet pričelo. Japonci imajo mnoge upa na zmago.
Bojazljivi ruski mašinisti.
Peterburg, 1 junija. Poročila, ki prihajajo sem, pravijo, da je glavni vzrok poraza okoloost, da so mašinisti pri začetku kanonade zapustili svoja mesta.
Upor na ruskem brodovju.
Peterburg, 1. junija. Poročila o izdajstvu moštva, posebno na ladjah »Nikolaj I.", »Orel" in »Apraksin" je v tukajšnjih vojaških in vladnih krogih vzbudilo največje presenečenje Častnike so mornarji prisilili, da so razobesili belo zastavo ter se udali. Drugi častnik »Orla", ki je hotel svojo ladjo vreči v zrak, je bil od upornih mornarjev zadržan, tepen in ranjen.
Japonci imajo vendar večje zgube ?
Berolin, 31. maja. Iz Šangaja poroča .Lokalanzeiger": Japonski krogi priznavajo, da je japonsko brodovje izgubilo dve bojni ladji, eno kriiarko in devet torpedovk.
Peterburg, 1. junija. Mornariški urad potrjuje vest, da sta se potopili dve japonski križarki.
Položaj v Peterburgu.
Berolin, 1. junija. Iz Peterburga poroča »Lokalanzeiger": Cim bolj je znan obseg poraza, tim bolj raste razburjenje v vseh slojih prebivalstva. Cenzura je dovolila včeraj, vsa poročila o porazu priobčiti Za nedeljo je sklicanih več shodov proti nadaljevanje voiske.
Žalost v Peterburgu
je vsled poraza pri Čušimi toliko večje, kakor pri prejšnjih porazih ker je večina ponesrečenih mornavških častnikov iz naj-odličnejših peterburških aristokrat. krogov.
Vprašanje o miru.
London, 31. maja. »Morning Post" poroča iz Sangaja: O stališču, ki ga zavzame Nemčija glede vprašanja o miru se govori, da je nemški cesar ukazal priobčiti predsedniku Rooseveltu, da se ne vjema z mislijo, da bi se v svrho sklepanja miru sestal kongres ter da je zato, da Rusija in Japonska sami skleneti mir, ne da bi se v to mešale druge države. Cesar je radi tega proti kongresu, ker bi nevtralne države skušale doseči egoistične namene, vsled česar bi utegnilo priti do resnih sporov in da bi temu utegnila postati žrtev Kitajska.
Pariz, 31. maja. Razpoloženje v Parizu je mirno, da skoraj ravnodušno. Časniki ne taje velikega pomena zadnjega ruskega poraza, toda le veliki listi, kakor »Temps" in socialistično časopisje, kakor „Humanitd" izvajajo posledice iz groznega položaja: kličejo po miru. Listi največ po-natiskajo oficijelna poročila brez vsakega komentarja.
L o n d o n , 31 maja Glasi se, da bo princ Arizugava po poroki nemškega princa odpotoval v London in Pariz, da en-dotne japonske poslanike pouči za morebitna mirovna pogajanja ter se teh pogajanj udeleži. V spremstvu velikega kneza Aleksandra Mihajloviča, ki naj zastopa pri slavno-stih v Berolinu carja, se bo nahajala tudi politična oseba, ki ima namen, stopiti v zvezo z japonskim princem.
London, 31. maja. Japonski zastopniki v Londonu, Parizu in Washingtonu so tudi zaupno vprašani, kako bi se Japon ska zadržala napram mirovnemu predlogu. Japonski zastopniki so se izrazili, da Japonska odklanja mirovna pogajanja dokler Rusija ne stori prvega koraka. Predsednik Roosevelt je sprejel včeraj japonskega poslanika, s katerim se je razgovarjal o možnosti miru. Ruski poslanik se je izrazil da Rusija ne bo nikdar prosila za mir.
Pariz, 31. maja. »Matin" poroča, da je ruski dvor pripravljen na najskrajnejši odpor Car je baje, ko mu je došlo poročilo o porazu, zaklical: »Vojsko moramo sedaj tem odločneje nadaljevati!* Carjeva najbližja okolica in najbližji njegovi sorodniki ga drže v ideji, da more le dolga vojska rešiti mu dedščino Romanov.
Pariz, 1. junija. Tu se neprenehoma vzdržuje vest, da je sklep miru blizu. Na dvoru ima mirovna stranka tim več privržencev, ker se veliki knezi boje protidinas-tičnega gibanja.
Mirovni pogoji.
Listi priobčujejo mirovne pogoje Japonske. Te pogoje so posneli listi po pogojih, ki so bili možni po bitki pri Mukdenu Sedaj se Japonska še ni izrazila in b e gotovo stavila težje pogoje.
Admiral Birilev se vrne v Kronstadt.
Peterburg, 31. maja. Iz gotovega vira se čuje, da se admiral Birilev vrne v Kronstadt.
Kritika amerikanskega admirala Evansa.
London, 31. maja. Iz New Yorka poročajo: Kontreadmiral Evans kritizira postopanje Roždestvenskega, ki se je spustil v boj v Korejski cesti, kjer so zamogle torpedovke razviti vso svojo delavnost, mesto da je plul okolo Japonske ter se bojeval v Tibem oceanu. Admiral meni, da bo ta poraz vojno podaljšal, nikakor pa skrajšal.
Sodba ruskega admirala.
Pariz, 31. maja. »Journal" poroča, da se je neki ruski admiral izrazil sledeče: Rusija mora nadaljevati vojsko še na suhem. Linevič je sedaj nada Rusije. Vsak dan dobiva ojačenja in zadnji boji predstraž so bili zanj ugodni. Glede izgubljene pomorske bitke je dejal admiral, da najde le eno razlago za to : pomanjkanje premoga, vsled česar je bil admiral prisiljen, spustiti se v bitko.
Znamenita izjava ameriškega predsednika.
Iz Brooklyna javljajo : Ko so odkrili spomenik generala Slocuma, je predsednik Roosevelt govoril številno zbrani množici V govoru je namigaval na poraz Ruske in njegove uzroke, ne da bi omenjal Rusije naravnost. Dejal je, da se morajo ljudje in države varovati, da drugih držav in plemen ne zaničujejo in prezirljivo o njih ne govorijo. Tisto ljudstvo, ki živi v izobilju in druge napada po časopisju, se pa pri tem ne pripravlja in oborožuje, si gotovo nakoplje nesrečo. Tak narod pa ni samo nesrečen, ampak tudi vreden zaničevanja.
Rusija proda Sahalin Ameriki ?
Neki ruski list poroča, da namerava
Rusija prodati Sahalin Severni Ameriki. — Tako bi preprečila japonsko invazijo, Američani bi pa bili s prodajo zadovoljni.
Kje je Roždestvenski?
Tokio, 1. junija. Vjeti častnik z „Borodina", ki je prišel v Madzum, je dejal, da je Roždestvenski razobesil svojo admiralsko zastavo na »Knezu Suvarovu",
sam pa se je nahajal na »Borodinu". Ko se je ta potopil, je prišel na krov nekega ru-šilca torpedovk.
Tokio, 1. junija, Vjetega admirala Roždestvenskega so operirali v mornariški bolnišnici v Sasehi. Mornariško ministrstvo naznanja, da so Japonci izgubili v bitki le tri torpedovke.
Frankobrod, 1. junija. »Frankfurter Zeitung" poroča iz Tokia: Roždestvenskega so v bolnišnici operirali; pobrali so iz ran kosce krogelj. Življenje njegovo je v nevarnosti. Zdravniki se boje, da ne bi bila zastrupljena kri; druge vesti pa trdijo, da ni nevarnosti.
Japonski mornariški minister Togu.
Tokio, 31. maja. Japonski mornariški minister J a m a m o t o je poslal admiralu Togu sledečo brzojavko kot odgovor za njegovo poročilo o bitki: Drugo in tretje sovražno brodovje, ki sta zamogli težavno vožnjo na vzhod srečno izvršiti, ste se pokazali kot sila, ki je ni prezirati. Toda vaše brodovje je zastopivši pot, spravilo sovražnika v nered ter mu uničilo ali vzelo vse bojne enote. Vaša zmaga pa s tem še ni končana. Vi ste ujeli tudi sovražnikovega nadpoveljnika. Za našo narodno stvar je posebno razveseljivo, da ste si priborili tako zmago. Pošiljam Vam najodkritosrčnejše čestitke ter porabljam to priliko, da Vam naznanim cesarjevo zahvalo Vam in vsem, ki so pod Vašim poveljstvom, za težavno službo, ki je vršite že dolge mesece. Obenem pa izražam obžalovanje za mrtve in ranjene, Američani o položaju. Iz New Yorka poročajo: List »Sun" pravi o zmagi T«govi, da bo izpremenila smer izobrazbe XX stoletja V Washing-tonu se boje, dasebojapon-ska prevzela svoje zmage in se lotila Američanov. Roosevelt je takoj, ko je prebral poročilo o vojsk/, dejal, da treba pomnožiti mornarico.
Vladni krogi menijo, da si bo Japonska zgradila velikansko bojno brodovje in se povzdignila do velevlasti prve vrste. Koreja je že sedaj japonska, vsaj njihov jezik in kultura je že jela prevladovati, kajti na Koreji je že 90 000 japonskih naselnikov Japonska bo svoje, vedno bolj množeče se prebivalstvo, naseljevala v Mandžuriji. Več državnikov meni, da sedaj preti od strani Japoncev največja nevarnost Nemčiji.
Naš cesar in jezikovno vprašanje.
Mažarski listi s posebnim zadovoljstvom konstatiraje, da je pri velikih vojaških vajah pri Brucku se vladar posluževal sicer nemškega »jezika, a potem svoje izjave vedno v mažarščini ponavljal. Vladar se je baje izjavil, da se je to pot zadnjikrat udeležil velikih vaj.
Ponesrečen atentat na kralja Alfonza.
Poročila, ki dohajajo iz Pariza o atentatu na španskega kralja Alfonza, pravijo, da je bila že pred tremi tedni pariška policijska prefektura obveščena, da namerava 5 oseb izvršiti napad na španskega kralja, ko bo v Parizu. Madridska policija je javila francoski, da se je podal v Pariz neki španski anarhist ter da je vzel seboj več bomb. Policija je že 26. maja zaprla štiri osebe, peta je ušla. — Ko se je pa včeraj kralj s predsednikom Loubetom vozil iz opere, kjer je prisostvoval slavnostni predstavi in se peljal po Rue de Rivoli, se je na voglu, kjer se ulica Rivoli križa s Rohansko, razpočila okoli pol 1. uri ponoči bomba. Kraljev voz so obdajale goste vrste kirasirjev, kar je preprečilo večjo nesrečo.
Ker je baje dotični peklenski stroj majhen, tudi ni napravil velike škode, deset oseb je bile lahko ranjenih. - Konja kirasirskih stotnikov Schneiderja in Garniera so zadeli kosci železa ter ju ranili. Stotnika sta padla raz konj in se lahko poškodovala, nek gardist si je zlomil nogo. — Ranjeni so še: en stražmojster, dva policijska agenta, ena žena in en otrok. Kralj se je peljal naprej v Pa-lais Royal. Množica je prirejala kralju živahne ovacije. Ne ve se še, kako se je izvršil atentat, baje je nek človek predrl vrsto policajev, ki je množico potiskala na tro-toar, in je zagnal bombo, ki je pa padla tik za voz in ondi eksplodirala
Policija je zaprla dve osebi, eno pa kmalu potem izpustila. Pa tudi druga oseba se ne zdi sumljiva, dasi se izdaja za anarhista.
Najnovejša brzojavka pa javlja, da je napadalec doma iz Barcelone in da je fanatičen republičan. Imena njegovega niso še mogli izvedeti.
Povišanje častniških penzij*
Nedavno je vojno ministrstvo priznalo častnikom do podpolkovnika, ki so bili vpokojeni pred 1. januarjem 1. 1900, povišanje penzij za 10 odstotkov s pogojem, da dokažejo svoje siromaštvo s spričevalom, potrjenim od županov. Ta določba je vzlo-
voljila upokojene lastnike. Sedaj pa je izdalo ministrstva prezidijalni razglas, ki pooblašča vojaške evidenčne oblasti, da smejo podeljevati dotična spridsvala.
Avstrija in Italija.
R i m. Tukajšnji listi javljajo z Djnaja, da bodo k letošnjim jesenskim cesarskim vajam na južnem Tirolskem povabili tudi enega savojskega princa.
f Metropolit Inocencij.
Belgrad, 1. junija. Včeraj opoldne je umrl metropolit Inocencij.
Bolgarska — kraljevina.
Iz Londona javlja »Daily Chronicle" iz Bukarešta 31. maja, da pričakujejo v bolgarskih krogih, ki bivajo v rumunski prvo-stolnici, da se bo julija meseca izvršilo važno dejstvo, ki bo pospešilo rešitev vprašanja o bolgarski kraljevini. Baje so knezu velevlasti zagotovile, da so naklonjene njegovi nameri, povzdigniti Bolgarsko do kra ljestva. Obenem se bo poizkusilo rešiti makedonsko vprašanje, ki je s tem v zvezi. Ta vprašanja so menda pretresali po vseh dvorih, kjer je bival knez Ferdinand pri svojem zadnjem potovanju.
Nemška nestrpnost.
Die 31. maja se je vršil shod zastopnikov dunajskih nemških društev, ki so se zbrala, da protestirajo proti slavnosti dunaj -skega češkega »Sokola". Nemci so sklenili, da ustanovijo stalen odbor, ki naj odbija napade na nemški značaj avstrijske prvo-stolnice. Resolucija shodova je kaj ohola, glasi se : »Danes zbrani zastopniki dunajskih nemških društev izjavljajo, da se bodo z najostrejšimi sredstvi bojevali proti prireditvi češkega slavlja, ki je Nemcem v kljub, in da bodo taka Nemštvu sovražna izzivanja zaprečdi, ako bodo oblasti nasproti Cehom prijenljiva !•
Ogrska.
Budimpešta, 1. junija. „Magyar Hirlap" poroča, da se je že sestavilo ministrstvo F e j e r v a r y j e v o ter da bodo to že ta teden objavili v uradnem listu. Grof Tisza se poda danes na Dunaj, kjer ga cesar sprejme v avdienci.
Budimpešta, 31. maja. Poslanec Hencz ni zapustil svojega stanovanja, odkar je zabodel v dvoboju grofa Kegleviča. Hencz ne mara sprejeti nobenega prijatelja razun predsednika ljudske stranke, grof* Zichya. Zichy je izjavil, da se je Hencz postavil v nasprotje z načeli ljudske stranke. Ljudska stranka bo spravila v zbornici dvoboj v razgovor in se bo trudila, da se postavnim potom odpravi dvobojevanje.
Nemiri v Varšavi.
Škoda, ki so jo napravili pri navalu na tolerančne hiše v Varšavi, znaša 200 000 rubljev. Uničili in razdejali so večinoma premično blago; v več slučajih pa so pokradli mnogo denarja. V enem samem stanovanju so se polastili 15.000 rubljev. „War-szavski Dnevnik" poroča, da so v 9. in 11. policijskem okrožju zasačili šest oseb pri ropanju.
Dnevne novice.
Sedemdesetletnico rojstva
praznuje danes papež Pij X.
Nemška organizacija. V Celovcu so se zbrali zastopniki 13 nemških koroških in kranjskih hranilnic. Sklenili so ustanoviti zvezo nemških hranilnic na Kranjskem in Koroškem. Ustanovni shod bo v Velikovcu.
Klin s klinom! .Slov. Gospodar" piše: Znani list »Marburgerca" poživlja v svoji številki z dne 25. t. m. h i š n e posestnike mariborske, da naj ne dovolijo na njihove zidove in plote prilepljati slovenskih lepakov in da jih naj odstranijo. Mi pa poživljamo vse slovenske občine, da istotako storijo z nemškimi lepaki. »Marburgerca" piše, da so ti slovenski lepaki »škandal" za .nemško" mesto Maribor. Istotako pravimo tudi mi o nemških lepakih po slovenskih občinah in smo že opetovano naglašali, da je za vsako slovensko občino škandal, če trpi nemške lepake in sploh nemške napise. Kaj bodo nato dejali slovenski hišni posestniki v Ljubljani. Na slovenskih hišah v Ljubljani mrgoli nemških lepakov!
Razsodba proti italijanskim iredentovcem je na vse strani globoko vplivala. »Piccolo" hvali dunajske porotnike, „N. Fr. Presse" pravi, da razsodba kaže, da Nemci niso sovražni Italijanom, goriški »Primorski list" pa pravi: „Ako bi sedeli
na obtožni klopi mesto imenovanih štirih Italijanov štirje Slovenci, ki bi se za polovico manj pregrešili proti državi, izpala bi razsodba seveda vse kaj drugače. Smo pač v Avstriji, v državi neverjetnosti. Sicer nas pa pusti ta razsodba popolnoma ravnodušne in se ne bi prav nič jezili, če bi bili obtoženci tudi popolnoma oproščeni".
—	Poročil se je v sredo, 31. majnika v cerkvi sv. Avguština na Dunaju conte Aleksander Economo, rimski grof z gdč. Eleonoro Glaser, hčerjo dr. Karola Glaserja, ravnatelja v Ogrskem Brodu na Moravskem. — Naše najiskrenejše čestitke!
—	Požar v Jaršah. Včeraj je pričela goreti ob četrt na 3. uro popoldne v Zgornjih Jaršah lesena hiša Franceta Jeršeta. vPožar se je nato razširil na šupo Antona Zargija in na hišo Primoža Krivca. Jeršetova hiša je pogorela do tal, kakor tudi šupa, drvarnica, lopa in svinjak Žar-gijev. Krivcu je pa pogorela do tal hiša, hram šupa in hlev. Živino so rešili. Posredovali sta požarni brambi iz Mengša in Domžal. Pogorelce priporočamo usmiljenim srcem, ker jim je zgorelo tudi vse gospodarsko orodje, kar seveda ne povrne zavarovalnica Osobito je pa še prizadet Krivec, ker mu je pobila lani toča, a ni dobil ni-kake podpre.
__ — Poštne vesti. Za poštarico na Fužinah na Gorenjskem je imenovana poštna pomožna uradnica Terezija Haslin-g e r, poštna administratorica Marija L i 1 e k v Podnartu je imenovana za poštarico na Javorniku Prestavljene so: p^o-štarica Vincencija Debevec iz Železnikov v Grahovo, pomožna uradnica Tekla Jašovec iz Kočevja v Ljubljano, Alojzija Berlot iz Bovca v Kočevje in poštna administratorica HerminaKo-k a 1 j iz Javornika v Podnart.
—	Laška ljubeznjivost. Poroča se, da je laška večina se absentirala iz istrskega dež. zbora, ker je vladni zastopnik obljubil manjšini, da bo na njene interpelacije »dgovarjal hrvaški ali slovenski.
—	V hranilnici in posojilnici v Ukvah na Koroškem, so pred nekaj časom zasledili nedostatka 12 000. Sedaj so knjige vnovič pregledali in našli, da manjka še 700 K. Hranilnico vodijo nemčurji.
—■ Slovenska zmaga. Pri občinskih voitvah v Prevaljah na Koroškem so Slovenci zmagali v vseh treh razredih.
—	Potres v Dalmaciji. Včeraj so čutili v Sutomore v Dalmaciji potres, ki je trajal 25 sekund. Več hiš je poškodovanih. Tudi v okolici je mnogo poškodb.
—	Umrl je č g. Avg. Drius, župnik v Cervinjanu v starosti 38 let.
—	,,Sloven. planinsko društvo" priredi v nedeljo, dne 18 junija slovesno otvoritev Kadilnikove koče na Golici. Koča bode oprem ljena z vsem potrebnim, poskrbljeno bo za pijače (pivo in vino), čaj in mrzle jestvine, tudi golaš bo pripravljen. Otvoritev se vrši v najlepšem spomladnem času, vsa Golica bo pokrita z bujnim cvetjem in nadejati se je tudi pravega razgleda. Nova koča stoji čisto na vrhu Golice v visočini nad 1800 m. in od nje se nudi posebno lep razgled po vsej Koroški in po Julijskih alpah. Priča kovati je tedaj, da se prijatelji planinstva udeleže izleta na Golico v kar največjem številu. Pričetek slavnosti bo ob 11. uri do poldne; slovesno mašo bode služil g. Ivan Mlakar iz Ljubljane
—	Sestanek Sodalitatis vrhniške dekanije bo prihodnjo sredo, dne 7. junija t. 1. ob 10. uri v St. Joštu pri Vrhniki.
—	V zaporu zblaznil. V zaporu v Gradiški je zblaznil 25 let stari J P • -g a č a r.
—	Nesreča v karavanškem predoru. V karavanškem predoru je ubilo višjega minerja Antona Satore. Neki delavec je težk« ranjen. Satore je južni Tirolec in zapušča številno rodbino.
Ljubljanske novice.
lj Slovenska krščansko-so-cialna zveza ima prihodnjo nedeljo ob 9. uri dopoldne svoj občni zbor v novih društvenih prostorih hiše stavbinske družbe »Union" v Frančiškanskih ulicah. Odbor „ Z veze" vabi tem potom k najobilnejši udeležbi vse svoje člane in pričakuje, da po-časte ta občni zbor s svojo udeležbo tudi vsi drugi društveni podporniki in prijatelji.
lj Ruski profesor Kari Va-siljevič Hegel je prišel v Ljubljano, da Di predaval o vprašanju lova gob v Sredozemskem morju v ruskem jeziku. G. profesor prihaja iz Kalimnose, otoka med Samom in Rodom v Egejskem morju. Izdal je zanimivo knjigo o gobnem lovu v francoskem jeziku in predaval o tem vprašanju v raznih krajih, n. pr. v Kairi v „Socidte Khčdiviale de gčographie". Proučil ja go-
barstvo v vseh posameznostih. Opozarjamo na to predavanje.
lj Škofje, zbrani v Rimu pri konferenci zaradi glagolice, se
vidijo fotografirani v izložbi »Slovenčevega" upravništva.
lj Konj napadel kočijaža. Sinoči se je odvezal v hlevu na Rimski cesti št. 24. konj g. zobozdravnika Paichelna in letal po dvorišču. Ko je to opazil kočijaž * rane Zabret, ga je hotel prijeti. Pri tem ga je pa konj ugrizni v desno roko, ga podrl na tla in pokleknil s sprednjimi nogami na njegova prsa ter ga nadalje grizel tako, da mu je prizadjal precejšnje rane. Kočijaž ga je končno prijel za smrček, nakar je konj skočil z njega. S pomočjo nekaterih drugih, se je potem kočijažu posrečilo vloviti konja m ga spraviti zopet v hlev.
lj Lepo prihodnjost ima sedemnajstletni Avguštin Šimenc, bivši pekovski vajenec, rojen v Ljubljani in pristojen v Kamnik. Kaznovan je bil že trikrat radi tat vine. Da pa krasti ni pozabil, je pokazal zopet v soboto ponoči, ko je ulomil v skladišče moke na Tržaški cesti št. 4. Vlomil je zaprto okno in naložil v vrečo okoli 30 kg. moke Ko jo je Šimenc hotel odnesti, so ga domači opazili in začeli vpiti, da je v hiši tat. Policijski stražnik Klanči-čar, ki je prišel ravno mimo, je slišal vpitje, obenem mu je pa že tudi pritekel neki gospod povedat, da imajo v hiši tatu. Šimenc je bil nato prijet in aretovan. Šimenc ima na vesti tudi še drt'ge stvari. Tako je pred kakimi tremi tedni ogoljufal ključarjevo ženo Marijo Labovo v Spodnji Šiški za 18 K. Sumljiv je tudi vloma na Martinovi cesti štev. 19, ker so videli Šimenca, da je bil isti dan v hiši in pod streho. Ker je težko upati, da bi se Šimenc poboljšal, bodo imele c.blastva ž njim še dosti opravila.
lj Velik pretep vojakov je bil včeraj v aiški v gostilni poleg državnega kolodvora. Došlo je orožništvo.
lj Poneverba. Hlapec Alojzij Ko-plan iz novomeškega okroga je služil na Poljanski cesti št. 24. V soboto mu je dal gospodar nekaj denarja in ga poslal v lekarno. Ko se je hlapec hotel s tem denarjem odpeljati domov, ga je prijela pravica in ga dala pod ključ.
lj Cirkus Zavatta pride v Ljubljano 6. t. m. in bode imel otvoritveno predstavo takoj drugi dan.
lj V naročju umrla. Včeraj je prinesla v bolnišnico zidarjeva žena Roza-lija Letnerjeva iz Suhadolja, svojo enoletno hčerko Angelo. Hčerka ji je pred zdravniško sobo v naročju umrla. Truplo je mati potem prenesla v mrtvašnico k sv. Krištofu
lj Kančev konkurz. O konkurzu Kančeve parne pekarne se poroča: Pekarna dolguje: v Ljubljani 100.000, v Trstu 90 000, v Budimpešti 110.000, na Dunaju 25.000, v raznih drugih krajih na Kranjskem, Štajerskem in Hrvaškem 95 000 kron, skupno 420000 K. Aktiva znašajo 340.000 K. Po Ljubljani se govori, da namerava kupiti pekarno tukajšnja kreditna banka. Kaj pa pekovska zadruga?
lj Ponesrečil se je skladiščni delavec na južnem kolodvoru Franc Lavrih. V soboto je nabijal neke obroče, pri tem mu je pa kladivo odletelo na desno nogo na pi-ščal in ga znatno poškodovalo.
Dogodki v Domžalah.
Popoludne se nam še poroča: Nepopisno navdušenje je vladalo med slovensko množico. Domžalske žene in dekleta so bile okrašene s slovenskimi trobojnicami. Najbolj izzivalno so postopali nemški kolesarji. Ti kulturonosci so streljali iz revolverjev. Orožniki se za te Nemce niso zmenili. Orožnik je zagrozil neki ženi, da jo zabode. Dobil je odgovor: »Le prebodi me — mater."
Orožniki so jako neprevidno streljali in sicer proti Slovencem, dasi so pokvarili opravo Nemci. Postavili so se pred kolodvor in streljali proti Domžalam. Lahko bi bil ranjen kdo, ki niti najmanj ni imel opravka z demonstracijami. Orožniki pravijo, da so pričeli streljati, ker je bil en orožnik ranjen v glavo s kamnom in ker so trem orožnikom bile poškodovane „pikelhavbe\ Orožniki pravijo, da so streljali v zrak, a ljudje so slišati kroglje okolu ušes. Kroglja je baje zadela nekega Kamni-čana. Težko ranjen je z bajonetom v nogo ljubljanski črkostavec S e d e j , ki ima tudi zlomljeno nogo. Odpeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
Jako čudno stališče je zavzel domžalski župan. Ni hotel posredovati. Za ranjenca, ki so ga odvedli v orožniško vojašnico, je domžalski župan dal pripraviti voz brez slame. Sele po energični zahtevi je bil ranjenec prepeljan na boljšem vozu v Ljubljano. Dalje časa je ležal ranjenec v Jermanovi gostilni. (Juvaji javnega miru niso imeli toliko človeškega čuta, da bi poklicali zdravnika in tudi niso skrbeli za hitri prevoz. Sploh se pa ranjeni mož niti ni udeleževal demonstracij, marveč je ' hitel na kolodvor, da ne zamudi vlaka. Le
po zmoti so ranili orožniki mirnega človeka.
Po odhodu Nemcev je nastal mir. Slovenci so se zbrali na Kuharjevem vrtu, Domžale je pa stražilo orožništvo v zavesti, da je ščitilo kranjsko nemštvo.
Omeniti je še, da soiz.Schul-vereinske" šole nemške dame kamenjale Slovence. To je pomnožilo razburjenost v slovenskih vrstah. Nad županom in okrajnim glavarjem vlada splošno razburjenje.
V Ljubljani se je včeraj govorilo, da se je streljalo na posebni vlak, s katerim so se odpeljali Nemci, a to ni resnično. Ta govorica se je razširila, ker so v obližju kolodvora streljali orožniki.
Kupujte
narodni l^olel^!
Telefonska in brzojavna porotna.
Peterburg, 2. junija. Ministrski svet je sklenil po dolgi seji, da se nadaljuje vojska. V Mandžurijo pošljejo ojačenj, vrhtega pa so še pretresovali vprašanje, bi li poslali v Azijo četrto in peto brodovje.
London, 2. juniji. Reuterjev urad poroča iz Tokia : Ruske izgube v pomorski bitki znašajo odštevši ujetnike 7000 do 9000. Večina teh je mrtva. Japonci imajo 113 mrtvih in 424 ranjenih mornarjev.
Peterburg, 2. junija. Križarka ,Iz-umrud" je dospela v Vladivostok.
London, 2. junija. Tu menijo, da je potopljena tudi »Aurora", vendar ta vest še ni potrjena.
Peterburg, 2 junija. (K. u.) Poveljnik torpedovke „Bravi" poroča, da je 30. maja srečno prišel v Vladivos ok. Dne 27. maja je bil od eskadre ločen. Ob pol 2 pop. je rešil 176 mornarjev in častnikov ki so padli z „Oslablje\ Vsled poškodb kotla ni mogel slediti ruskim ladjam, ki so se reševale proti Vladivostoku in plul je sam ob japonski obali. Med potom je srečal 15 japonskih torpedovk, ki so se vračale od napada, a niso ga spoznale. Konečno je mogel pluti le 5 milj na uro in ker mu je zmanjkalo premoga je moral porabiti tudi ves les
Tokio, 2 junija. Japonski ranjenci v bolnici v Maiguru pripovedujejo o pomorski bitki : Na čelu ruskega brodovja je bil »Knez Suvarov", ki je prvi pričel streljati, »Mikaza", ki je bila na čelu japonskega brodovja, je takoj odgovorila. Obe brodovji sta silno streljali in se vedno bolj bližali. Skoro smo videli, da »Ušakov" gori. Ob l/,5. uri popoldne je bila ruska bojna črta v popolnem neredu. „Borodino" in »Kam-čatka" sta se potopili. Moštvo »Borodina" je še streljalo, ko se je ladja potapljala. — V nedeljo zjutraj so Japonci pri skalah Liaukurt dobili 5 ruskih ladij. .Izumrud" je ušla, ostale so se udale in poleg ruske obesile japonsko zastavo. Nebogatov je v čolnu prišel k jap. ladji »Asama" in se po vseh pravilih udal.
London, 2. junija. Izumitelj podmorskih čolnov povdarja, da so zmagali Japonci v prvi vrsti le vsled njegovih podmorskih čolnov. Japonski poslanik v Wa-shingtonu in neki ameriški admiral pa izjavljata, da Japonci teh čolnov še niso rabili in da je zmago pripisati le sijajnemu torpednemu napadu Japoncev.
Dunaj, 2. junija. Tisza je bil danes eno uro pri cesarju. Zvečer odpotuje v Budimpešto.
Dunaj, 2. junija. Cuje se, da je v današnji Tiszovi avdijenci prišlo glede ogrske krize do odločitve in da je Tisza odpuščen. Govori se, da je imenovanje bivšega ministra Fejervaryja za ogrskega ministrskega predsednika že izvršeno.
Praga, 2. junija. Pred nemško kazino so bile včeraj demonstraeje proti nemškim poslancem. Policija je napravila mir.
Hamburg, 2. junija. Tu so aretirali dve ženski Schvveder in Hessenberg, kateri sta morili otroke, ki so jih jima dajale matere v varstvo.
Peterburg, 2. junija. Torpedovka .Rešiteljni" je došla v Vladivostok.
Peterburg, 2. junija. V Libavi so mornarji napadli policijsko patruljo. V boju je bil en mornar ubit.
F. P. Vidic & Komp. Ljubljana,
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
opeke,
742 40—13
(Strangfalzziegel).
B a n v e: a; rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
.Te vrste stresniki so patentovaoi u vseh kulturnih državah, o Lastniki patentov: F. P. Vidic« Komp. in Josip Marzola.
ž«r Najlicnejse, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje, -»o
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. ^ Takojšnja in najzanesljivejša postrežba.	Sprejmejo se zastopnik*
Vojašlii koncert
se vrši
vsako soboto
v hotelu ,pri južnem kolodvoru
ob prosti vstopnini. —O—
Začetek ob 8. uri zvečer. Z velespoštovanjem udani 857 13-4	Lorber.
in prodajalnica z mes. blagom,
1107 ki prav dobro gre, ter tudi 5—2
Hg i & s*
ki je 8 let davka prosta, kot vila zidana, z 9 sobami in postranskim prostori, 3 orale i zemlje pri hiši, kot letovišče na Vrbi ! blizo Vrbskega jezera, se zavoljo bolezni j
poceni proda.
Več pove posestnica Hilda Plišek ■ Logavas pri Vrbi na jezeru, Koroško.
z°pet- zalego moljev
je najzanesljivejše sredstvo
stavah z velikimi tirano postop:
otten
novi, na štirih svetovnih razstavah z velikimi odlikami in zlatimi svetinjami odlikovano patentirano postopanje s takozvanim
onnig. "Ug
Po moljih načeti predmeti se sprejmo
takoj v zanesljivo varstvo pred nadalj-nim razdejanjem.
Pristno le s to varstveno znamko.
Tem načinom se vse	1127
blazinasto pohištvo, gardine, zavese,
preproge itd.
na mestu brez motenja zanesljivo obranijo moljeve zalege.
Prodajne cene: ■/, literska stekl. K 4-80, '/, litra K 2'80, »;« litra K l"70.
Va iel)o ,e na licu mesta brez vsakega motenja prevzame iivršite 1» te patentne procedure pri posamnih pohištvenih delih, kakor tudi pri celih opravah.	-
Koncesionirano po imejiteliih patenta za Ljubljano: Fran Ooberlet, Frančiškanske
ulice 10, zavod za mebliranje in dekoracije.
Lepo birmanska darila!
Krasna darila za birmo,
kakor ure, verižice, križce, obeske, prstane, zapest-niče, sploh
najrazličnejšo zlatnino in srebrnino /v modernem secesijonističnem slogu po najnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu,
Fran Čuden
urar in trgovec v Ljubljani,
Prešernove ulice, filijalka na Mestnem trgu. 256 52—20
Novi ceniki tudi po pošti brezplačno.
„Andropogon
(Iznajditelj P. Herr-_	mann, zg. Poljskava.)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabrani izpadanje las in 781 7	odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. - Mnogoštevilna priznanja Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele!
ir Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani pri gosp. VaSO PefriČiČ-U.
V zalogi imajo tudi gg. U. pl. Trnkoczy, Anton Kane in Ernst Sark v Ljubljani', M. Rant v Kranju, In lekarna ,.Pri angelju" v Novem mestu
Dve hiši naprodaj
V Spodnji Šiški tik cerkve sv. Jerneja, sta j naprodaj dve hiši, v katerih sta dve pro-i dajalni pri glavni cesti in več stanovanj pod zelo ugodnimi pogoji. Takoj treba plačati le 10.000 gld., drugo ostane lahko na hišah. Več se poizve pri lastniku v Spodnji Šiški Josip Seidl-u ali pa vsak dan ob 9. uri dopoldne v gostilni „pri Figovcu".
Nova parna žaga v Ljubljani kupuje, začenši od 15. maja t. 1, hlode po sledeč' ceni;
Hrastovih hlodov od 25 cm debeline naprej Bukovih „ „ 28 „ „ Jelkovih „ „ 24 „ „ Smrekovih „ „ 20 „ „ Borovčevih „ „ 22 „ „ dolgost od 2 metra naprej, mejo per kubik meter franko državni kolo dvor, Ljubljana.	255 c (34)
Za daljša pojasnila blagovolite se obrniti na A.
Deghenghi v Ljubljani.
I H, 31, 24 15, 16
17,	16
18,	17 17, 16
Cene se razu-
Zdravilišče Toplice
na Kranjskem, dolenj. železn. postaja Straža =Toplice.
Akrato-vrelec 380 C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi, ischias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim. Velike kopelji, separirana kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od I. maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno
774 8—2
Zdraviliška uprava.
Masti n
za prašiče, pujske, krave, teleta, vole, ovce, perutnino, konje.
Le pod tem imenom, katero je zakonito zavarovana znamka, dobite zanesljivo pristni doktor pl. Trnk6czy-jev kranjski redilni prašičji prašek. Najboljši dodatek krmi, zdravo in dietetično sredstvo za pitanje. Ta zdravi dodatek krmi je dobil tisoče zahvalnih pisem. Na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju najvišje medajle. — 1 zavoj velja 50 vinarjev in se dobi pri vaeh trgovcih; po pošti po 5 zavojev iz glavne zaloge: Lekarna Trnk6czy, Ljubljana. Trgovci Itd. dobijo popust. 1963 26-14
D 2
Zahtevajte pm nakupu
671. 60-87
chicht-ovo štedi
mmmmm
Ono je
zajamčeno čisto im
in brej: vsake š k o df i f t v e primesi-Pere izvrstno.
as znamko 55jelen".
Kdor hoče dobiti zares jamčeoo pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN"
Jurij Schicht, Ustj C, največja tovarna te vrste na evropski celini.
Varstvena znamka.
se povsod
Naknp ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sredk, denarjev itd
Zavarovanja za izgube pn žrebanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. K u I a n t n a zvršitev naročil na borzi.
99
Menjarična delniška družba
IJ 18"
Strebelgasse 2,

v vseh gospodarskih in finančnih
o kurznih vrednostih vseh fipekalaoljsklh
VVollzeile 10 in 13, Dunaj,
ffSf Pojasnila
stvareh, potem	_ __________ ____ _______
vrednostnih papirjev in vestni nasveti za doseg"o ko"iko" je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
giavnlo.	18 150—57