potem nemarno spali, odgovarja Gospod, ter »ovratnik, ki ni apal, temuč potuhnjeno te priplazil, in strupenega Ijalikinega semena na njivo natrosil. (Mat. 13, 25.) Mi pa ae hočemo t tujo škodo zmodriti in nad sveto setvijo av. leta skerboo čuti in jo oakerbovati. Po ftivi moči Boijih milost ao s mnogimi pridigami, molitvami in as. zakramenti nedoliai poftivljeni, skušani in omahujoči poterjeni, sagreleni ao vstali, tudi ie od davno terdovratni «o se spreobračali in kterim ae je bila ladija vere razbila, so v novo pridobljeni. Blagor vsira, pa le potem, če bodo tudi v dobrem stanovitni ostali, in ako bodo čuli, da potuhnjeni sovražnik ne pride in jim strupenega semena greha copat v aerce ne zatrosi, pa ako seme dobrih sklepov in začetega dela pridno rskerbu-
V ta namen, da bi stanovitni v dobrem ostali, toče viiji pastir duhovne in vernike peljati k Mariji Devici brezmadežnega spočetja, a tem namreč, da v svoji škofiji vstanovi družbo zlate krone, „Corona aurea", ki so jo sv. Oče Pij IX 21. listopada 1853 tako serčno priporočili.
Kaj tedaj je „zlata krona"? Za duhovne je to, da se 81 duhovnov v ta namen zedini — bi djal v krono — da vsakteri izmed njih vsak mesec eno sv. mašo opravi na čast Matere Botje, in s tim z Marijo in v Marijnem imenu častć in hvalijo presveto Trojico za vse nezmerne milosti, ki jih je Mariji podelila, posebno pa za milostno prednost reomadetanega spočetja; ob enem pa tudi Marijo prosijo za pomoč v sedanjih potrebah sv. Cerkve, za spreobernjenje grešnikov in v papežev namen.
Redovni in drugi verniki pa v ravno ta namen enkrat v mescu sv. Obhajilo Bogu darujejo.
Duhoven, kteri ne more sebi odmenjeni dan nasevati, mašuje kak drugi da>i, ali pa sv. mata da drugemu opraviti.	(Konec prih.)
Šmarna gora.
Romarska cerkev na Gorenj tkem.
(Spisal Ant. Kamre.)
(Dalje.)
Na jugovzhodnji strani cerkve stoji presno olikana, se precej velika kapelica „Žalostne Matere Botje1' ter ▼ njej altarček • podobo Matere Botje sedem talosti. Kakor d«leč Mati Botja v svetosti vse svetnike presega, tako daleč presega tudi njena bolečina bolečine vseh Svetnikov; Marija ni samo talostna za to, ker ima na kolenih svojega ljubega Sina mertvega, temveč tudi zavoljo tolikih naših grehov. To ti poiasnuje ta podoba žalostne Matere Božje v kapelici na Smerni gori. Milo gleda „Žalostna Mati" grešnika, Božjo milost mu obeta, kaže mu cerkev, da tam je kraj, kjer Jezus grelnikom milost deli na njene prošnje, naj se s skesanim sercem podi iskat miloeti, v cerkvi jo dobi.
Pred cerkvo, v zunanjem zidu cerkve je kapelica, sedet „Marije Kraljice rotenkranske". Marija ima v tem altarčku na obeh straneh po enega angelja. To je podoba Marijina, ki je v cerkvi, v velikem altarju. Tukaj navadno vsak romar poklekne, moli io prosi. Moli tudi ti, in čutil boš v bereu glas: „Le pojdi v cerkev, tukaj se deli Botje milosti".
Zavoljo tukaj prejetih, obilnih in čudnih dobr6tje bila že v trinajstem atoletiu kapelica zidana in prav po-gostoma obiskovana. Oči vernih kristjanov od bližnjih in daljnih krajev, pač da, oči kardinalov, patrijarhov, nadškofov in škofov so bile obernjene na to imenitno romarsko cerkev, kar stare pisma poterjujejo.
Otobon, patrijarb v Ogleja „(Akvileji), j« poslal 16. mal. travna I. 1314 pismo za Šmarno g ro, * klarem pravi: „Prosil me je predragi Gregorij, tupcik Vodiiki, is moje škofije, da naj poterdim odpustke, ktera •o podelili moji predniki obiskovalcem kapelice prebla-iene Marije Devic« na Šmarni gori. Ushiim prošnja ter poterdim vse odpustke, ki so jih kedaj podelili moji predniki, in ie nove po 40 dni podelim tistins, ki ob zapovedanih Marijinih prasaikih pobožno obiščejo kapelico, ae poterti in skesani apovedü in prc)mejo presv. Režnje Telo." To pismo kake, da je Božja pot če» Ö60 let stara.
Anton, Oglejski patriiarh, v pismu 3. vel. travna I. 140O daje obiskovalcem Marije Device na Šmarni gori še obširne še odpustke. On pravi: ,,Verni, ki poniioo obišejo Marijo na Šmarni gori, morejo 4<> dni odpustka aadobiti v praznik Jezusovega rojstva, novega leta dan, dan sv. treh Kraljev, velikonočne pratnike, v praamk av. Reänjega Telesa, sv. Janeza Keratnika, vsa M»ri|ina praznike, dneve vseh sv. aposteljnov, vse nedelja 40daa-6kega posta, — če kaj dobrega store tej cerkvi in se vredno pripravijo za odpustke'*.
Janez, nadškof Soltamenski, pravi ▼ svojem pismu od 14. velikega travna 1411: „Ko se teli, da bi ljudje spodobno, pobotoo jn obilno obiskovali cerkev prečiste Devica Marije na Šmarni gori v Oglrjaki škofiji, in ji kaj dobrega storili: naj ved«S ti obiskovalci in dobrotniki, da vsako nedeljo celega leta, vae tapove«Une praa-nike, in peseboo praznike prečiste Device Marije, kadar obišejo cerkcv in se vredno pripravijo sa odpus'.ke, morejo po 100 dni odpustkov aadobiti
Is Rima je pismo od 22. sušca 1475, v kNrem je podpisanih desetero rimskih kardinalov, ki daj-j<» aa vse čase sto dni odpustkov vernim, ki Marijo na Šmarni gori obišejo v dan Njenega vnebovaetja, v j rasnik sa. aposteljnov Filipa in Jakupa, najdenje sv. Križa, v dan sv. Florijana, in cerkvene obletnice.
Boštijan Nascinben, mali škof in veliki namestnik v Ogleju, je po privoljenju Krištofa Ravbarja, drugega ljublianskega škofa, I. I4'.»'J, 22. rožnika posvetil dva altarja, enega v čast sv. Aliaciju, in ea-'ga v čast sv. Ahaciju, in enega v čast sv. Barbari, in se je podpiaat na Šmarni gori.
Ljudstvo je od vsih strani obilno prihajalo na Šmarno goro, iu cerkev je bila premajhna. Zidana je bila drug«, večji cerkev, in vanjo je bila postavljenih sedmero altarjev. Ljubljanski škof gr» t pl. Rabbata je posvetil 2. malega serpana 1673 vsih sedem altarjev, včliki altar na ime prečiste Devica Marije v nebo vseta, in ukazal posvečenje cerkve na pervo nedeljo po praa-niku ss. aposteljnov Petra in Pavla vsako leto na vso čase obhnjati.
Da bi c*rkev dobila več prtstora, bila je I. 1729 predelana. Kakor je bila ta čas navada, ja ш« preoa-redili po kakem čistem slogu, ampak po novošegnem slogu. —
Sedanja cerkev ima dve kapli, prezbiterij (dubov. niše ali pervi del cerkve), v sredi svojo kuplo nadladijo (zadnji del cerkve). Precej prostorna je, dolga pol št trna j sti seženj, in š:roka je v Indiji polo «mi seteaj. Vise-čina je primerna daljini, in širočini. Lepo podolgasto-okrcglja je, da ce veliki altar lahko od vaeb atrani vidi, in na altarji milostna podoba Marijna. Sedanji stan cerkve je ta-le: V velikem altarji sto|i podoba Marija, Kraljice sv. R»t*nkranca, ker je tukaj aiarodavna bratovščina sv. Roženkranca, s obilnimi odpustki obdarovana od papeža Inocencija XIII 14. avgusta 1721, ia od Benedikta XIV 13. grudna 1740. Na «vangeljaki strani je pervi altar posvečen mnogoterim m o čenče na, drugi pa sv. Florijanu in sv. Ahaciju. Na levi ali listov-
•ki strani je p» pervi posrečen Ani, drug» p« it. MikUvfta.
Tako predelano in popravljeno cerkev je posvetil Sigismund Feliks grof Schrottenbach, sedemnajsti ljubljanski ikof, 31. velikega travna 1729, posvetil tudi nor« altarje. V cerkvenem sidn od snotrsj м bere na kamnu:
LAVS DEO SACRATAE V1RGINI ISFINITAE ORATIAE FELIX REGIMEN.
Cela. ac reverend. Dei et aplicae. sedis gratia i. exeiotaa sedis caesareo Labacenais Antiititi Dno. Dn». Sigismund© Felici S. R. J. Principi ex Comitit. de Scbrottenbacb etc. etc. iletropolitsnae Salisburgensis caoinico, Dno. Dno. Ordinario gratiosissimo ob dediča-tam die 31. Maji 172a praeaentem eceJesiam ac ob con-•ecrataa ejasdem araa.
(Dalje aledi.)
Razgled po uvetu.
Risiko. Sv. Oče Pij IX sprejemajo dan na dan velike števil« katoličanov, ki is rasnih delov sveta pri hajajo v Rim. Med drugimi je pretekli mcsec bil pred njimi Monsign. Domenec, ikof Pittsburiki v Ameriki. Ta jim |e povedal, da 1. I860 je bilo v njegovi škofiji samo JO tisoč katoličanov, sedaj se je naraslo njih ite-vilo na j00 tisuč. — 1. grudna so bili pred njimi 4 Maroniti s Libana, ki so prišli v Rim sv. leto opravljat — 3. grudna pa je prišel pl. g. Araguuya. posla-uec Brssiijskega cesarja pri rimskem sv. Sedežu. Posebno pa dohajajo v Rim velike množice Francozov, ki slasti močno podpirajo papeža, oropane ga od sovražnikov. — Spomina vredno je obiskovanje grofa Rous«y-a Šaleškega (di S*les) pri sv. Ofetu. Le-ta je veliki dedič po Einardu Ksvurju „di Sales'*, ki je bil vnuk slaboglas-nega Ksmilo Kavurja in je bil vse njegove milijone podedoval. R,u»*y Šaleški pa j- dober katoličan in je ia svoje dedine lep dar prinesel ev. Očetu v Rim ko den<*r sv. Petra. Čudne so pota previdnosti Božje! Sovražnik Pij» IX, Kavur, že tako davno gujije v grobu, da po njem tretja roka is njegove sorodovine prinese dar ravno temu Piju is Kavurjevega premoženja. — Za prasnik »s. treh Kraljev napravlja družba italijanskih mladenčev v B.lonji veliko romanje na grob sv. Petra v Rim. Tisti dan bodo v stoljnici s/. Petra pri sv. Obbaj.lu in potem bodo sprejeti od sv. Očeta.
ReBSko. (Kulturna Lurba.) V Mayen-u, ns pruskem Obrenskem, v srenji, v kteri do ГЛО katoliških otrok v šolo hodi, je pod nič vrednimi pretvezami prusko kulturvborstvo prepovedalo, da noben katolišk duhoven ne sme v šolo stopiti. — V Bielicti na Pruskem sts želela dva katoliška zakonska zlato poroko slovesno ob hajati. Pa kako? Doaioli tajm< iter je bil umeri; so-itednji fa;m<>štri eo obsojeni, ker so pomagali ondi Božjo službo opravljati; ondottii duhoven Langer je v pravdi, ker je tudi nekaj zoper roajnikove postave zagrešil. Oberneta se ženin in nevesta za zlato poroko s prošnjo naravni si Jo svojega kralja, naj vender za to posebno okoliiino dovoli sosednjemu duhovnu slovesnost opravljati. Iu poslušajte! Ce* nekaj tednov dobi katoliški par po deželski vradtiiji ougovar: da (lutersnskemu) pa ■torju Schumann u v Nisi (Neissu) se dsje opravičenjo to cerkveno slo\rsuost opraviti. Se ve, da luteranskemu pastorju katoliški par te slovesnosti ni mogel izročiti. Poskusil je še enkrat pri šnjo — nsj berže zastonj.
Na Ravrnberškem je pred nekimi tedni prišel nekak priseljen tovarniški delavec po kerstni list za svojo ne-
vesto. O tej priliki se prične pogovor, kterega konec je bil ta: ds se ženin ne pusti po cerkveno poročiti, ampak civilno, in sicer sato, da bode ženo mogel zopet spodil, ako ga ne bo vbogals. Pogovor pa je bil v taki-le nemščini: „Sie werden sich doch jedenfalls auch kirchlih trauen lassen?" — „Nee, Herr Pfarrer." „Was, Mann, Sie wollen sich nicht kirchlich trauen lassen?" — „Fillt mich nich in, denn sehen Se Herr Pfarrer, man muss heut' su Tsge sehr vorsichtig sind, besonder mit die Frauenzimmer, wegen dem Pariren." „Aber Msnn, ich verstehe Sie nicht!" — ,,Ja, sehen Se, Herr Pfarrer, wenn Se mich 'ne Frau am Altare geben, dann muss ich ihr behalten, sie mag pariren oder nich; wenn ich se mich aber bloss von's Civil geben lasse, und se will mich nicht psriren, dsnn lasse ich ihr — wieder loofen." Do čerke resnično! pristavlja nazna-novslec.
V	Hanoveru je bil bukvar Viljem Wisser na tri mesce v ječo obsojen sarad razžaljenja kralja in Bis-marka, viši sodnija pa ga je tako pomilostila, da bode sedel le samo: dva mesca. —
V	Osnsbruku je vikar Brockschmidt dobil ukaz, da obe v dotscijo mu izročeni biii mora v 4 tednih zapustiti.
V	Dreibausen-u na Pruskem je mesca vinotoka tudi protestanitvo skusilo kulturno borbo. Imel je ondi lute-ranski metropolitan Vilmar pridigati, povabljen od pastorja Šedtler-ja. Razsnovaia pa se je pri tej priliki kulturoborna komedija. Prišel je nstnreč policijski komisar in dva žendarma z njim. Stanovanje je bilo po-slušavcev napolnjeno. Komisar Vilmarja, ravno ko hoče pridigo sačeti, praša, kdo da je on. Vilmar pove svoje ime. Komisar: „Tedaj vam moram prepovedati tukaj pridigati". — Vilmar: „Zakaj?" — Komisar: „Ker vam je krajna sodnija pravico k vradnim opravilom po sklepa prepovedala." Vilrnar se je skliceval na svojo pošteno pravico, komissr pa tega nič prav ni mogel razumeti, je žugal z zsporom in žeodsija sta se včdla, kakor bi hotla pov-.lje isveršiti. Vilmarju torej ni kazalo druzega, kakor po izrečenem protestu s leče stopiti. — To je svoboda in samostojnost protestanikegs verstva, kterega papež jo zdaj Bismark.
„L ni tit" osoljeno piše: Gotovo, praske sodnije niso krive in tudi njih policija ne, ako deržavne (pruske) densrnice niso v cvetečem stanu: vsak dan se zapovedujejo mnoge rubežni in se rubi; vsak trenutek pri njih prizadevanji katoliško duhovstvo in nedubovstvo mora denar dežiti v kase nemškega cesarstva. Nekteri plačujejo globe, ker so šli ns pogreb, drugi ker so se vdeležili kske procesije; ta je oglobljen, ker je pridigal, drugi so iz ravno tega vzroka verženi ali morajo korakati v ječo.
Celo jezik, v kterem se govori, veljA pregsnjav-cem za pretvezo; na Alzaškem ae ne more vradno govoriti francoščina, kskor je prepovedana poljščina v poljskih okrajinah, ki so pritaknjen* svobodnemu in močnemu nemškemu cesarstvu. List našteva potem mnoge „pruske olikanosti"; omenjeno pa bodi le to, da prelat Adamski ju obsojen na tri mesce v ječo zato: — ker je pridigal.
Saum v Paderbornski ikofiji so prusski 32 taram vzeli duhovce in ÜO.OCO katoličanov je zapušenih; IG teh duhovnij nima še namestnika ne: žendarji pa imajo nalogo varovati, da noben duhoven od drugod ne pride „cerkvenih opravil" zverševati brez dovoljenja is Berlina. Kako rado se privoljenje di, smo ravno poprej povedali. Vlada je sekvestrirala vstanove stoljne cerkve Vrstislavske, ktere škoi je v pregnan ji, in s tim ie OO.OM) tolarjev, ki so dotacija za semenisa. Celo po majnikovih postavah to ni dopušeno: toda kjer jenjsjo