Velja v Ljubljani in po pošti: telo leto . . , K 120 — to! leta . . . „ 60 — Četrt Teta . . . „ 30 — is rr.cscc . . . „ 10 — Za inozemstvo: celo loto ... K 140‘— pol icta. . . . „ 70 — letrt iela . . . „ 35 — la mesce . . . „ 12 — Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu —1 štev. 8. Telefon štev. 44. Na pismene naročbe brez pošiljat.e denarja se ot moremo ozirali Nov! naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici. "lasi se zaračnuajo po '■ ok ter 65 mm o: za enkrat 1 K 'M/j ečkrai popust ■Mi.- Izhaja vsak dan zjutraj, Posamezna številka velja 60 vin. Vprašanjem glede inseratov i, dr. se u.. .oži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj st irankirajo. — —Rokopisi se ne vračajo. ............................................ : Antantino časopisje za nas. Beograd, 2. (Izvirno poročilo.) »Pravda« poroča iz Pariza, da je vpliva! odgovor naše vlade odločilno na vse vplivnejše pariške in londonske liste. Dnevniki povdarjajo, da je šla jugoslovanska vlada do skrajnih mej možne popustljivosti, in da je sedal vrsta na Italiji, da tudi s svoje strani omogoči sporazum. Posebno komentira odločen nastop Amerike. Več listov je izrazilo mnenje, da Amerika po tem svojem koraku nikakor ne more dopustiti, da bi si Italija z oboroženo silo prilastila zahtevane pokrajine. Ako bi grozil konflikt, bo Amerika z vsem svojim gospodarskim In političnim vplivom stopila na jugoslovansko stran. Parlament bo razpuščen. Beograd, 2. (živimo poročilo.) Opozicija je slednjič vendar sestavila odgovor na noto ministrskega sveta glede sklicanja parlamenta. Odgovor povdarja, da opozicija na vladine zahteve ne more pristati. Pogajanja so vsled tega dospela na mrtvo točko. Ker ni upati, da bi prišlo do sporazuma, bo vlada 15. t. m. parlament razpustila. Na to kaže tudi dejstvo, da so dobili vsi parlamentarni uradniki plačo samo do 15. februarja. Spor v opoziciji radi valute. Beograd. 2. febr. (Izvirno poročilo.) V cpozicionalnem bloku ie prišlo do precej ostrega spora med srbskimi radikalci na eni. in med Narodnim ter Jugoslovanskim klubom na drugi strani. Ta dva sta namreč zahtevala. da mora o ureditvi valute sklepati parlament, in da se moralo dosedanje vladne odredbe razvelja- viti. Radikalci pa stoje na stališču, da ie smatratb sklep ministrskega sveta o izmeni krone definitivnim. Zatrjuje se celo. da radikalci nalašč zavlačujejo sklicanje parlamenta, da bi hjli člani Narodnega in .Jugoslovanskega kluba v valutnem vprašanju postavljeni pred gotovo dejstvo. Boj za voiilno pravico. Beograd, 2. febr. (Izvirno poročilo.) V zadnjih sejah ministrskega sveta, ki so se bavile predvstem z določitvijo volilnega reda za občine in nar. predstavništvo, te prišlo do pre' cel ostrega snora. ki inomentano še ni poravnan. Ena skupina ministrov le zahtevala, da le treba vstreči zahtevam o splošni in enaki volilni pravici tudi za ženske, dočim se druga skupina temu upira. Tudi glede obsega. v katerem nai se izvede proporcionalni sistem, obstoje še razna mnenia. Prva skupina zastopa stališče čistega proporca, dočirn se zavzema druga skupina za razširjenje srbskega volilnega reda. Kakor le podoba, bodo v vprašanju proporca zmagali prvi. medtem ko ie neverjetno, da bi prodrla tudi splošna In lednaka volilna pravica za ženske. Vzorno gospodarstvo dr. Korošca. Zagreb, 2. (Izvirno poročilo.) Ko je bil dr. Korošec minister za prehrano, je naročil iz Amerike velike množine blaga. Takrat so obetali, da bo pomanjkanja konec, ko dospe enkrat to blago. Sedaj prihaja. Dospelo je že več sto zabojev s pudrom, šminko, raznimi pomadami, ženskimi modrčki in več tisoči naramnic, šahov, domin itd. Ker jc blago kurljeno v dolarjih ie seveda neverjetno drago. Tako stane en par naramnic okrog — tisoč kron. Čehoslovaški legijo-narji v Ljubljani. LDU. Ljubljana, 2. febr. Danes ie dospela v Trst Iadia »Trasomon-te« z drugim delom polka čehoslova-ških legijonarjev »Mistra Jana Husa« iz Sibirije z 1110 vojaki, 230 ženskami in 70 otroci. Prvi vlak tega transporta pride v Ljubljano 3. t. m. Danes zjutrai med 9. in 10. uro dospe v Ljubljano nov transport Ce~ hosiovakov, ki se iz Sibirije p.reko Odese vračajo v svoio domovino. Transport, obsegajoč 600 mož vodi g. podpolkovnik Plecanda. Na glavnem kolodvoru bodo prišlece sprejeli i msmemm mmmammmmaammmmmmmmmammmmm Ko je razpadla Avstrija " Zarotniki. V avstrijski zgodovini često zasledimo zarotnike. Avstrija je bila velika ječa in narodi jetniki. Želeli so si iz nje, včasih bolj, včasih manj goreče, kakršni so pač bili časi. Znano je, kako so Lahi delali proti Avstriji v času, ko so Benečija in Lombardija zdihovali pod habsburškim žezlom. Znano je, kako so se takrat ustvarjale tajne družbe, obdane včasih z romantično nadvlado, ki so pa vendar pripomogle vse, da je Italija, da ie laška inteligenca bila pripravljena, tako da so laški zarotniki mogli pripraviti celo upor. ko so francoske armade rnarširale proti avstrijskim. Najbolj znani zarotniški zvezi sta bili karbonarska in mafijatska. Zlasti ni a f 1 j a se je posluževala vseh sredstev, da ie pomagala zrušiti habsburško moč. V Avstriji se je ob vojni mafija Ponovila. Že pred vojno se Je opajalo, da so se mladi ljudje navzeli nekih idej. ki so se običajnemu državljanu zdele čudne, celo nevarne. Cehi in Slovenci so imeli zveze z Rusi. s Srbi, vseslovanski kongresi so nas zbliževali osebno, Sokolstvo te gojilo narodno zavest, radikalna In jugoslovanska akademska omladina je začela hoditi nova pota. Balkanske vojne so odprle oči mnogim, zagledali smo nemški »Drang nach Ostena itd , Ko je izbruhnila vojna, je bilo mnogo ljudi zaprtih, nekateri res po nedolžnem, drugi pa, ker je letel nanje izrecni sum, da so rovarji, panslavisti, srbofili, protiavstrljci itd. Dokazati se ni dalo nikomur nič, ali — beseda je bila izgovorejena. In opazilo se je že, kako se javno mnenje deti na dvoje: Eni so stali na strani preganjancev, drugi so preganjanje odobravali ali pa samo zmajevali z rameni, češ, »zakaj so pa tako neumni, da se izpostavljajo.« Tu so začetki »matije« češke in jugoslovanske : Bodoči zarotniki so bili že v naprej ožigosani, opredeljeni, ideje, dotlej ne povsem jasne, so se staložile, in razvil se Je sklep, da treba v tem smislu delati. Ne samo v emigraciji, tudi doma je bilo treba zastaviti plug. Čehi so o svoji mafiji napisali že celo literaturo. O naši ve le, kdor se je je udeleževal, bodisi v prvih, bodisi v zadnjih vrstah ali le kot orodje. Jugoslovanska mafija se ni nikdar »ustanovila« formalno, s prisegami in gledališkimi tajnostmi; delo se Je vojaške oblasti, zastopniki častniške ga zbora z garnizijsko godbo ter odposlanci deželne vlade in ljubljanskega mesta. Iz Ljubljane bo transport nadaljeval svojo pot naravnost v Čehoslovaško. Wiison predlagan za Nobiovo nagrado. LDU. Berlin, 2. febr. Kakor poroča »Vossische Zeitung« iz Stockholma, je interparlamentarna skupina švedske zbornice sklenila, predlagati komiteju za Nobiovo nagrado švedskega stortinga predsednika Wilsona in generalnega tajnika ln-terparlamentarne zveze Langeja za mirovno nagrado za 1. 1919 in 1920. Ameriško posojilo Pciiski in Avstriji LDU. Pariz, 2. febr. Agence Ha-vas Javlja iz \VashingtOna: Odsek reprezentacijske zbornice je sklenit, dati Poljski. Avstriji in Armeniji novo posojilo 50 milijonov dolarjev. VTIS NASE NOTE V RIMU. LDU Trst, Včeraj je imel ministrski predsednik Nitti pogovor z francoskim poslanikom Barrore, ki odpotuje v Pariz. Pogovor je trajal nad eno uro. Pogovoru se pripisuje z ozirom na jugoslovenski odgovor velika važnost. Ob 17.30 se je nato sestal ministrski svet. Ministrski predsednik se poročal o jugoslovanskem odgovoru. Pojasnil ie vsako točko posebej, toda ministrski svet baje ni sklenil ničesar. V Riinu je naredil jugoslovenski odgovor velikanski vtis, kar je najbolj razvidno iz časopisja, ki se, naravnost rečeno, ne more odločiti. Edina rešitev, ki jo nasvetuje, je udejstvitev londonske pogodbe, čeravno ve prav dobro, da je tej nesrečni, preživeli pogodbi odzvonilo v času, ko se je zrušila bivša monarhija. V tem smislu pišejo vsi listi, ki tekmujejo medsebojno, v pomanjkanju stvarnih ugovorov, v zasmehovanje »balkanske diplomacije«, ki pa se jim zdi z drugo strani tako pretkana, da prihaja »Idea nazionale« celo do sklepa, da je bil jugoslovenski odgovor, ali kakor pravi list: manever, sestavljen s sodelovanjem... diplomacije v Qua-ju d Orsayju. Agencija »l a Corri-spondenza« smatra, da bo Italija odločno odklonila jugoslovenski predlog o ponovni razpravi o vseh jadranskih vprašanjih, toda dostavlja naglo, » da se ne zdi neverjetno, da Italija pristane, seveda le v svrho informacije in kot dokaz svoje popustljivosti, na zaslišanje stvarnih Jugoslovanskih predlogov.« Za vzgled in vzpodbudo. začelo, nekateri so odšli za mejo. v svet, drugi so doma stvorili sprva majhen krog, ki je potem narastek Kakor srbsko delo in stvai emigracije, je tudi njega delo zgodovinskega pomena za našo Jugoslavijo In svetel list v knjigi našega narodnega življenja. Namen mafije je bil, da dela za narodno osvobojenje z vsemi mogočnimi sredstvi, da deluje proti habsburški Avstriji, proti tiranstvu. Delokrog jej je bil, da nadaliuje tako-z vari o »protidržavno rovarenje«, »subverzivno delo« ali kakor se je to v Avstr!ii že pred vojno imenovalo da vzbuja radikalno narodno zavest in pokaže, da je naš pravi smoter/ da se rešimo stare države in si ustvarimo svojo, novo, samostojno. Ze pred vojno smo to spoznali. Ko je pa vojna izbruhnila, je postal delokrog večii in hvaležnejši. Trebalo je z vsemi razpoložljivimi sredstvi sredi vladajočega avstrijskega terorja pripraviti med narodom duševni razvoj, revolucijonlra-nje mišljenja. Trebalo ie zbirati ljudi, ki so bili pripravljeni r i s k i r a t i, žrtvovati osebno svobodo in četudi glavo, toda sodelovati v delu proti Avstriji, da se zruši. In da vzklile Iz nje naša Ju- Kratka brzojavka iz Lipskega je poročala te um. truest g. Bart Je bil obsojen na 3 leta trdnjavske ječe in na izgubo pravice opravljati javno službo. — Teu par suhoparnih vrst vsebuje tragiko celega slovanskega naroda, tragiko Lužiških Srbov na Nemškem. Razsodba nad Bartom pa govori glasno in svareče, da je Nemec to,kar je bil: neizprosen uničevalec drugoriarodne zavesti im svobode. Nemec ne pozna in noče poznati in pripoznati dolžnosti, ki mu jih je diktirala versaillska mirovna pogodba, dolžnosti, upoštevanje narodnih manjšin. Za Nemce je že danes versallska mirovna pogodba le kos papirja in ničesar več. Kdo je Bart? Bart je bil neumoren narodni delavec, voditelj in boritelj za samostojnost Lužiških Srbov. V prvih letih vojne se je že mislilo, da je odbila zadnja ura ostankom nekdaj mogočnih Polabskih Slovanov, naroda najmanjšega v družini slovanskih narodov, broje-čega 150.000 malih poljedelcev in delavcev. naroda brez t. zv. inteligence. Njegovi voditelji so bili poklicani na vojsko, kjer so padli, doma ostali so pa umirali. V par letih je zgubil narod 7 svojih najboljših delavcev, kar je za 150.000 duš nenadomestljiva izguba. Še tisto malo časopisov, kar jih je bilo, je prenehalo izhajati, razim par tednikov. Društveno življenje je bilo zadušeno, na vseh straneh je čakala smrt. Pogin se je zdel neizogiben. V to temno noč pa svetijo Wil-sonovi principi o samoodločbi narodov. Lužičani so zadihali, začenja se društveno življenje, ustanovi se narodni odbor, začenja se delo za osvoboditev izpod germanskega jarma, za združitev Gorenje in Dolenje Lužice. Na čelo osvobodilnega gibania stopi Ernest Bart, poslanec na bivšem saškem zboru. Voditelj hoče težnje svojega naroda predložiti mirovni delegaciji v Parizu, kamor se poda s tajnikom Narodnega odbora Janom Brglorn. Ta dva sta obenem s češkimi kulturnimi delavci pripravljalo materija! za ministra Beneša, kt je prevzel nalogo, da opozori svet na lu~ žiskosrbske zadeve. Lužičani so verovali v WiIsonove principe, mirovna konferenca jim je pa zagotovila nekako avtonomijo na kulturnem šolskem in cerkvenem polju. Nad to avtonomijo nai pa bdi — Liga narodov. To je vse. In koliko ie to vredno, dokazuje postopanje z Bartom. ki so ga vklenili takoj, ko Je preskopi! mejo čehoslovške državo. cm rennU v znnor in ?1 kvmmrin ssts2.m-.-~ —vt goslavija. Naloga menda ni bila lahka. Ne glede na brezštevilne denun-cljacije uradov, strankarskih nasprotnikov, zasebnikov, in ne glede na so-udeležnost in pasivnost dela inteligence je bilo treba porabiti občo nezadovoljnost in širiti razkroj Avstrije. Delo se je pričelo potom časopisja; »zarotniki« so v medsebojnem sporazumu pisali članke, navidez nedolžne, ki so pa propagirali narodno idejo in odpor proti podjarmljenju! kazali so v previdni obliki in potem vedno odkritejše, za to. da obstoje pri nas privilegirani narodi (Nemci in Madžari) In robovi (Jugoslovani. Cehi itd.); dokazali so, da bi eventualna zmaga pomenila drugi svetovni red za mnogo rodov.v naprej; širili nezadovoljstvo z upravo in prebrano. z vojaškimi dajatvami; istočasno so pa širili razne Avstriji rte-priiazne govorice in vesti, tule časo plsie in prepise iz njega, širili radost nad polomom vojske pod Beogradom in Lvovom, strah pred Rusi v Karpatih. budili — večinoma v osebnih razgovorih — nado in boiiše čase. ko so Rusi 1. 1915 bežali. Takih zarotnikov }e bilo zelo mnogo, vedno novi neorganizirani prostovolici so prihajali, ne da bi vedeli, da ima ves ta pokret svoje vodje, ki opravljajo obsodili na rtiletno trdnjavsko ječo radi veleizdaje. Obsodili so ga edino zato, ker je šel zastopat in zagovarjat pravice svojega tlač ega naroda pred one, ki so obljubljali rešitev vsem narodom. Tri leta leče za idealizem — Idealizem priznava Bartu celo obsodba. Pri procesu navzoči Lužičani so vzeli obsodbo brez presenečenja na znanje. Pričakovali so. da se to tako konča, toda ne obupajo, kot ni obupal niihov voditelj Bart. ki le poročeva-lecu »Češkega slova« samo delal: »No, sai bo zopet vse dobro.« Obsodba in zapor Barta ie Lu-žiškim Srbom razjasnila, kaj imajo pričakovati. Toda oni ne obupajo: »Verujemo, da mora priti do pravice na zemlji, verujemo v silo in moč naše narodne ideje, ki lo niti ieča niti verige več ne uničijo.« Tako le dejal po obsodbi odličen Lužiški Srb. Zakaj nripoveduiem vse to? Za vzgled in vzpodbudo onim, ki bodo od pariških imperiialistov ukorjeni za svoio vero in hrepenenje. Ne obupati! Če ne obupa niti najmanjši slovanski narod, okoli in okoli obkloplien od Nemcev, brez zveze s kakim drugim slovanskim narodom, pa nai bi mi. ko bodo imeli neodrešeni bratje nas v svoji neposredni bližini, ki ne bomo nikdaT pozabili. da srno ene krvi in eno telo. ki sc mora enkrat spojiti, pa nai bo sovragov. kot listia in trave! Nasilie ne vzdrži večno, to ie celo za takšne pesimiste. kot Je bil Gumplovich. ias-no in socbalni zakon. Nai pride, kar hoče, dolgo ne bomo ločeni! — e. Angleška bojazen. Angleški politični krogi se radi položaja ruskih sovjetskih armad vedno bolj vznemirjajo, kajti boljševizem ni propadel doma, temveč se je iz Rusije razširil skozi Sibirijo in zadel na meje angleških kolonij. S tem je ruska sovjetska vlada začela izvrševati program, ki ga je oznanila na koncu prošlega leta. Z orožjem hoče prenesti svojo ideio na vzhod, da se pozneje vname zapad sam od sebe. Povodom boljševiškega napredovanja na vseh straneh prinaša vse angleško časopisje obširne komentarje. »Westminster Gazette« priznava, da ni angleški oblasti na vzhodu še nikoli pretila taka nevarnost kakor sedaj, ko stoje boliševi-ške armade na mejah kolonij Vzhodna mentaliteta, pravi list, Je prekucuškim ideiam. ki lih zastopa boljševizem, zelo dostopna RolJ-ševiške ideie. vcenliene vrtn/mirn ^^.'•^nnnriiiji. . . nra»raninr--iii- -r ■ -nn-t-raa— še drug posri. Tudi oni. ki so pomagali. da so se pospeševala opravičenja od voiaške službe ali daiatev, niso vedeli, da stoje že pod vplivom ideje in zarote in ne več samo obče težnje, da se posamezniki odteemcio službi in prikrivajo doma in po pisarnah »Glavni stan« zarotnikov 'e že delal sistematski na tem da r. ganizirajo oproščenia na veliko, da se razš.ri duh nezadovoljstva s časom tudi med armado, da se mnnže dezertaciie in končno, da se .»ze-kadri« po možnosti organiziralo in podoro s sredstvi. Med delavstvom se ie nričel «1-sfemno širiti smfsel za znbotnŽo no tvornRah ki so JzdoTovnlo ■ -."-Vp potrebščine, zlasti strelivo. Mnogo eksnlozjj ie cenzura zamolčala, toda vesti o rihh so se le razširile.. . To delo pod zemlio ie izpodkooa-vafo Je sušilo AvstrPi žlvlUmskp sokove ori korenini. !e nripravJlaio prevrat, ki nai bi prišel v kterikoll obliki v odločilnem trenutku bodočnosti. ko bJ avstrijska moč onešal.a. Da oa orei opeša. Je maf’Ja orventri- srda '"fdn — «*ravo prnvrvpo voin^Vp Š p i J o n a ž n proti Avstril? in v pri-log Antante Dobivala Je podatke o vojaški situaciji n. pr.: koliko imarno materlfaia za topove in strelivo, ko- narodom, pomenjajo opasnost ne le za Angleže, temveč za celi svet. Zato mora celi svet podvzeti potrebne korake, da se ekstremi teh idej omejijo. Boljševiški ideji, trdijo Angleži, sc je treba upreti, kajti sicer bo boljševizem preko Azije poplavil celi svet in uničil še one maihne plodove dela, ki so ostali izza svetovne vojne. »Times« pišejo: Nevarnost, ki je sedaj pred nami, lahko povzroči naj-večio katastrofo, ki se lahko konča s preseljevanjem narodov. Ruski boljševizem bo na vzhodu pridobil tako hvaležnih tal in toliko navdušene fanatičnosti, da se bo lahko v najkrajšem času, močno okrepljen, obrnil proti nam. svest si popolne zmage. »Morningpost« napada vlado, ki je predolgo oklevala in se ni začela že prei pogajati s sovjeti. Boljševizem. piše list, danes ni le ideja, proti kateri se ie treba boriti »ex ca-thedra« iz replikami in diskuzijaml. Boliševizem le danes Isto kar je Turkom islam, boljševizem je sila. ici se ii ie treba upreti z največio proti-silo. ker bo sicer dvignila proti nam celi vzhod. Mi Evropejci dobro poznamo vse prevrate, ki so iih k nam zanesli vzhodnjaki in čutimo posledice teh ekspedicll, toda nevarnost, ki tram preti sedaj, le več<* države bo antanta pndnr-!a 7 denarnimi sredstvi ln s potrebnim orožtem Podnora bo nature* po. dettpna Polički, zatem pa PormtnlH. AkoPo tla vzhodu bodo velectle dor^m bodo male države hmoPe sam r«u'm'e ožemite, ter šefe rtnvnofe prešle e.knnno 7 antanto v otenzfvo na vseh frontah. Samo čp ne bo tedai žp nrenozno! Pašič o Reki in Srbiji. Posebni dopisnik londonskega Reuterjevega urada Je posetil Pašl-ča. k| mu ie izjavil, da ie treba ta-dtansko vprašanle čimprej rešiti na temelju prija teliskega sporazuma med Italijo In Jugoslavijo ter dodal: Glede Reke morem reči samo to, da ie to pristanišče bistvenega pomena za našo državo, ker predstavila za nas edini izhod na morie. Važno oa je reško vprašanje še radl-tega, ker ž njim stoil in pade ves bodoči razvoi gospodarske moči Jugoslavije. Z druge strani ne smemo pozabiti, da ie Reka od ltali'e oddaljena s širokim pasom zemlie. Vnrašuiete me. če ie to vprašanje mogoče rešiti potom kompromisa Seveda? Toda ali ni kompromis dovoli težek, če dobi Italiia — kot Shv'i no načrtu W|1sonove črte — šllrištoticoč naših soplemeniakov. ki se nahaialo izven severozanadne fpptp nn?p države? Naši predlogi so vedno bili znsnuvanl na načelu na-rodunsf? narobne neodvisnosti in pov^arffltiiij npjtg nemile. Po?i(< fp do lip govoril o gOSpO-{Jarri p,u noložatu Srbije: Mo?a domovina le strašno trpela fptroui vrmtip P-pbfvplH cp Iznohtjl V-r. vcp nnllndotrln ornd- je, ki so ga odnesli sovražniki. Tvor-nice so uničene. Železnice so razdrte, tako, da mi pravzaprav nimamo nikakršnega železniškega piometa. Toda kljub temu gojim nado v bodočnost. Naš narod ni nikoli poznal lenobe, ki se je po dokončani vojni lotila cele Evrope. Naš na-rod je željan in volian delati, primanjkuje pa mu orodja in obleke. Za obnovitev blagostanja je pri nas potrebna denarna pomoč, in čitn jo prejmemo, si borno znatno opomogli. Jugoslovanski narod je prepričan, da mu bodo tudi Britanci pomagali ter Jim bo zategadelj ohranil simpatije, ki so se zanj pokazale že med vojno. Jugoslavija. Italijani bojkotiralo zavedne kraje. LDU Split, 30. Italijani na Korčuli so kakor za demonstracije v Splitu in Dalmaciji prepovedali trgovskemu brodoviu pod italiiansko zastavo, da pristaja k polotoku Pelješcu. Za Turki In Avstrijo — Italijani. LDU Beograd. 31. »Politika« prinaša uvodni čianek z naslovom »Ultimatom*, v katerem pravi med drugim: V zadniih 100 letih je bil Balkan neposredni povod velikim evropskim votnam. ker je bil in ostal predmet velikega evropskega apetita. Po turškem navalu smo imeli avstriiski naval, za avstrijskim pa Italijanskega. Ralkan ie odbil prvega, odbil drugega In ako le v dogodkih notranja logika, bo odbil tudi tretjega. • Tržič. Tržfškl Slovenci, zbrani na Javnem predavanju v meščanski šoli dne 27 ianuaria 1020 kar naiodloč-nejše protestirajo proti amputaciji našega naroda, kakor io zamišlja mirovna konferenca v Parizu, Zahtevamo. da naš narod sam odloča o svoil usodi. • NEMŠKA NASTLSTVA NA KOROŠKEM. Jugoslovanske oblasti na Koroškem dobivalo dan za dnem pritožbe o preeanianfu iugoslovenskega prebivalstva v pasu B Nemci zapostavljalo slovensko prebivalstvo, ga nad-leguielo z različnimi šikannmi. ga preganjajo in često tudi mučijo. Tako so v Št. Rupertu vdrli v hišo neke kmetice, s pretvezo, da baje nekaj skriva, vse prebrskali in naposled odnesli nekaj predmetov. Nemške oblasti so nekaterim slovenskim strankam odpovedale stanovanje In jih tako prisilile, da se izselijo iz pasa B. V št. V !u ob Glini se je deželni skupščini stavil predlog, naj bi tulci — v poštev prihajaio večinoma Slovenci — ne dobivali ceneiših živil. Policija in okrajna glavarstva odklanjajo po nalogu deželne vlade vsakemu Solvencu prehodnicb za pas A Prehodnice dobivajo brez izieme le zanesliivi Nemci Tudi taki Slovenci, ki imalo posestva v pasu A ali ki Irnaio ondi važne opravke, ne morejo preštopiti meje. Marsikdo želi poto vati v pas A. da si pri sorodnikih ah znancih nabavi nekoliko živil, toda nemške oblasti mu tega ne dovolju le.to. Mednarodne misije in centralna vlada v Beogradu so že pr&iele mnogo pritožb o krivičnem postopanju nemških oblasti nanram Tucoslovg-nom na Koroškem. — Ali ne samo proti Slovencem, tudi proti Nemcem samim sp obrača nemški srd Kdor «e fe ob času zasedbe Celovca po lugo-slovenckih četah zavzel za to. da se to mesto združi z Jugoslavijo. ah kdor ie le ohipkHvno nastopal, le lz-postavUen preganjanju po nemških oblastih Boikotiralo g a. nadteeulejo z vsakovrstnimi malenkostmi In mu vrenPr žtv1ien*p Mnogokrat *ih tndt napadalo in sploh na vse načine mučilo. to vse na le zato ker so se drznili izreči za Jugoslavijo. Razna poročila. Rok Madžarom oodallšan do 12. fehruaria. LDU. Budimpešta. 31. Jan. Iz Neuillvla se poroča: Polkovnik Henri le obvestil generalno tajništvo madžarske mirovne delegacije, da ie vrhovni svet orivolil v podališanie roka za odgovor do 12. fehruaria t. L kakor le prosila madžarska delegg-ciia. 2er1avJca In kostanj. LDU. Pariz. 31. lan. »Matin« opisuie težavni noložai. v katerem se nahajata Romunila in Poljska na-pram sovjetski Rušili in izjavlja, da se te dve državi ne bosta smeli obsojati. ako sc spustita v mirovna pogajanja s sovjetsko Rusiio kar se bo naibrže »godilo, ako jima zavezniške velesile hitro ne priskočijo na pomoč. Geza Poionvi umrJ. LDU. Budimpešta. 1. febr. Ogrski dopisni urad poroča: Znani parlamentarec fti bivši lustični minister Geza Poionvi le danes umrl. Vzpostava dela v Nemčiji. LDU. Nauen. I. febr. V vseh svoičas zatvnrienih železniških de- lavnicah so zopet začeli.z delom. Priglasilo se le več delavcev, neeo lih potrebulelo. Delavcev, ki so poprej huiskali. uprava ne prevzame na delo Konec nemškega vohuna. LDU. Pariz. i. febr. Jutri zjutral bo v Vinsennesu ustreljen bivši pehotni častnik avstroogrske voiske Norbert Funck. (Funck ie bil leta 1918 obsolen od voinega sodišča na smrt. Obtožen ie bil. da ie z napačnimi listinami vstopil kot Anglež v pariško banko in da le v zvezi s šefom nemške poizvedovalne službe, baronom Rolandom vohunil za Nemčijo. Daial le zlasti pri obstreljevanju Pariza z dalekosežnimi topovi Nemcem podatke. Španska bolezen v Londonu. LDU. Amsterdam, 2. febr. »Nie-uwe Rotterdamsche Courant« javlja Iz Londona, da ie v zadniih 24 urah umrlo tamkai 150 oseb za špansko boleznijo. Požar gledališča. LDU. Madrid. 30. lan. Veliko gledališče v Madridu le pogorelo po končani predstavi. liku moštva je pod orožjem trt koliko se ga še da postaviti; koliko topov, granat itd. izdelujejo rvornice; kakšna je kakovost razstrelilnih snovi. Jekla, kakšne kemične sestavine se nahajajo v smrtnih pitnih, kakšne so kemične formule in druge najtajnejše tarnosti; kakšne so avstrijske maske proti plinom itd. Mafija je izvedeia. kedaj gredo čete na bojišče, v katerem številu, kam; vedela je, kateri deli fronte so močno zasedeni in utrjeni in kateri manj; skušala je poizvedeti in mnogokrat z uspehom, ali se nameravajo ofenzive, in kedaj. ali pa, kaj se namerava predlagati glede zunanjepolitičnih vprašanj: vedela Je natančno, koliko je prehrane, žetve in setve, dotoka iz Balkana in Rušile, primanjkljaja. — in ta poročila so hodila redno, pc čudnih potih, s tveganjem življenj, z uporabo včasih fantastnih, včasih pa najpri-prostejših sredstev preko mej. Antanti. — pomagaču, zavezniku, rešitelju. Ne, kakor da je mafija bila slepo zaljubljena v Antanto, — ali vedela ie, da drug ne more zrušiti Nemčiie in Avstrije, nego ona. vedela je pa tudi. da mora pri nas najti Antanta pomoči in da mora delo zarotnikov biti sestaven in važen del vojnih dogodkov. Vedela je tudi. da naš glavni cilj ni Antanta, ampak mi sami, naša bodočnost, da nam ie pa mesto, kje imamo stati, odkazano v naprej. — Zato je vse subverzivno delo veljalo pozitivnemu cilju, osamosvojitvi naši. Čehi. Poljaki in Jugoslovani sc imeli iste zaveznike in iste sovražnike: imeli sc isti interes, isti cilj. — zato so bili med seboj bratje in zavezniki. Vse javno mnenje ie končno to uvidelo, a mafija je skrbela za praktično izvajanje, za vedno ožje zbliževanje, za skupni taktični in načelni nastop še vedno neiednotnih skupin. V vsei javnosti se je morala pri vsaki priliki nagla-šati ljuba v do svoje prave domovine. In delo onih. ki so delali še za Avstrijo. je bilo treba odtehtati s podvojeno pridnostjo. Uspeh vsega dela ie bil, da so vsi avstrijski Slovani, zlasti pa Čehi in Slovenci, zasovražili Avstrijo z ne-omeieno mržnio ln da so se zavedli, da žele nien razpad, in da žele s v o -J e . n o v e samostojne države, svojo Češko, Poljsko In Jugoslavijo. V zadnjem poldrugem letu vojne je bil rezultat viden tudi v parlamentarnem delu na Dunaju. Mafiia je dobila odločilen vpliv na parlamentna zastopstva. Parlament sam je postal torišče za razkroj avstrijske državne ideje in tam sc potem poslanci nastopali proti avstrijskim državnim potrebam. Uspeli se ie videl v Slovanski zvezi, ki je svojo takratno nalogo dobro rešila, videl se le v brestlitev-ski spomenici, mafoatskem diplomatskem aktu, in iz takšnega pomožnega dela le končno vzklilo Narodno Viieče in naša država. Mnogi arhivi so nepopolni in najvažnejši dokumenti so uničeni. Gorje. če bi bili prišli ob nepravem času v nepoklicane roke? Udarjene bi bile ne samo osebe, ampak vsa sveta stvar. Podrobno raziskovanje bo v poznejših letih moglo spraviti na dan ves materijal te zadnje dobe našega narodnega trplienia. ko ie suženi po noči na tihem pilil svoje verige in pomagal sovražniku svojega gospodarja. Toda naši javnosti ie treba že sedaj podati vsaj v glavnih obrisih nekatere najmarkantneiše dogodke in delovanje naših zarotnikov, njihovo požrtvovalnost in niihovo delo. poskuse in pomote, iskanje in nade. njihov strah In hladnokrvnost, kadar je »oko postave« skoraj zapazilo, da se nekaj vodi.., V prihodnjih dneh hočemo zato pripovedovati avtentično in na kratko najvažnejše dogodke iz najzanl-mfvejšeca poglavja našega narodnega dela. ZAMENJAVA AVSTRIJSKIH KRONSKIH BANKOVCEV. LDU Beogiad, 30. Ministrstvo za finance priobčuje uradno preko presbiroja ministrstva za zunanje posle: Prehodna objava o povlačenju kronskih novčanic. Odločbam, s katerimi je rešeno valutno vprašanje, mora siediti tudi njihovo izvršenje in. da končno prejenjajo začasni neredi in krize, ki se pojavljajo kot posledica stanja današnjega denarnega prometa v naši državi, je oči-vidno, da se mora ta čin čimprej izvesti. Nove novčanice Narodne banke kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev morajo čimprej postati edino zakonito sredstvo plačevanja. Povodom markiranja kron se je dogajalo, da posamezni državljani niso dovolj vodili računov o svojih interesih. ker so zamudili tudi podaljšani rok za kolkovanje. Izgubili so izpred oči to, da se odredbe glede denarnega prometa izdajajo v interesu vsega naroda in da državna oblast nima pravice, da bi posameznim, ki so ta rok brez izjemnih in opravičljivih razlogov zamudili, dopuščala naknadno kolkovanje. Kakor je zadnii čas vrednost naše kol-kovane krone nagic poskočila, tako nam sedal preti opasnost nedovoljenega dotoka od zunaj. Radi tega se mora povlačenie kronskih novčanic Izvesti v kar najkrajšem roku z ozirom na Interese vseh državljanov, toda odreieni rok se nikakor ne sme podaljšali. S povlačenjem kronskih novčanic se začne v naikralšem časti. Začetek in konec tega posla bode prijavljen tako. da bodo vsi državljani pravočasno obveščeni. 2eleč. da se ta posel izvede s čim mani neprijetnostmi In eventuelno škodo za naš narod, sem smatral za potrebno, da s to prehodno objavo opozorim že sedaj državljane na predstoječo odredbo da se vsakdo pravočasno pripravi in da Prinravl raznored. ki mu nalbofi upala. Ker se rok. določen za izmenlovo kronskih novčanic z novimi nnvčanframf Narodne banke Srbov Hrvatov in Slovencev v nobenem primeru ne sme podališati ter se tudi ne smeio upoštevati naknadne prnSnte. npozariam one. ki sp nndnp prošnje. opozarjam one. kf se nrinravEnip na potovanje, ki sp na-tintnto na potovanju H so preoh?o-žonj v?np ^rhnv Hr. trn*ni> tri f/ o Fnzuamee. ki so jih posameznim dobili mesto zadržanih kronskih riov-čanic, so polnovredna obveza države, ln se bode začelo z njih likvidacijo, čim se izvede zamenjava kronskih novčanic, ker je namreč povla-čenje kronskih novčanic mnogo nujnejše in lažje, dočim je likvidiranje priznanic obsežnejši posel. Minister za finance: V. S. Veljkovič. Beograd, dne 28. januarja 1920, 1. bt. 1228. Beležke, BolJševiška opasnost ln Amerika. Komisija kongresa Zedinjenih držav za zunanjo politiko je pozvala generala Blisa. naj pove svoje mnenje o predlogu sir Glassa. ki je od kongresa- zahteval kredit v zneska 150 mil. dolarjev za boj proti boljševizmu. Na ta poziv ie general Blls iziavil komisiji: Ako poljska republika ne bo zmožna zdržati boljševl-škega nnrada. bomo imeli v Evropi novo vojno čc boljševiki premagalo Poljsko, bodo korakali dalije ln njihova ofenziva se bo nadabevala do skrajnih mej Evrope. Zato fe po moji misli potrebno, da Unija čimprej in čimbolje finančno podor« pol Iško republiko. Anglila in Francija pa naj II dasta na razpolago orožie in strelivo ^amo z bogastvom teh pripomočkov se bo mogli Poljska borit! proti bnljševjkom. Brez ameriške pomoči pa ie Izkllij-čeno. da bi mogla Pollska vzdržati In odvrniti boliševiški napad. H s* pripravlia nanjo v naivečlem obsegu. Albanski protest prot! nameram Vrhovnega sveta. Predsednik albanske delegacije v Parizu je poslal bivšemu predsedniku mirovne konference noto. v kateri energično protestira proti dispozicijam ki se nanašalo na Albanijo in katere je odredil Vrhovni svet. Sef albanske delegacije vprašuje: S kakšno pravico zahteva Italija od Vrhovnega sveta Valone in protektorat nad Albanijo? S kakšno pravico more služiti Albanija kot kompenzacija za rešitev jadranskega ln reškega vprašania? Londonska mirovna pogodba iz 1. 1913 ie priznala svobodno in neodvisne Albanijo, a 22. člen versajske mirovne pogodi)« se ne sme nanašati na Albanijo, oz. na razdelitev njenih Interesnih sfer. Mi ne soglašamo z nobeno rešitvijo, ki se ne sklada z londonskim mirom. Naše pravo, kl le utemeljeno na načelu enakosti f pravice nas pooblašča. da danes in vedno svečano izjavljamo: Albanski narod ne bo nikoli In pod nobenimi povofl pristal na kakršnokoli amputacllo svoje domovine. še mani pa na kakšen mandat ali protektorat Gospodarstvo. TEŽKOCE V NAŠI GOZDNI INDUSTRIJI. Naša gozdna industrija se nahaja v kritičnem položaju. Prvi razlog je pomanjkanje gotovega denarja. Denarne rezerve je gozdna industrija založila večinoma v nakup gozdov, a visoke delavske plače zahtevajo vsled splošne draginje ogromne svote. Od bank gozdna Industrija ne more pričakovati pomoči, ker same bolehajc na isti bolezni; tudi one so brez gotovega denarja. Tako je prišlo de tega, da ležijo velike količine deloma obdelanega lesa nedotaknjene In nakopičene na svojih prostorih ter polagoma trohnijo In izgubljajo na svoji kvaliteti. Temu je pa kriva seveda tudi nepo-voljna zveza z inozemstvom. Stavbenega lesa se potrebuje pri nas doma zelr malo. v inozemstvo ga pa ne moremo spraviti. Les za kurivo je potreben doma. zlasti v Banatu itd., ali tu ovirajo zopet neurejene prometne razmere vsak večji transport Tem razmeram se mora na vsak način odpomoči. kajti čim dalje trajajo. tem težje bodo posledice. Treba se le pobrigati, da nam ena naj-zdraveiših ln najmočnejših Industrij ne pride v krizo, ker bi bila potem olalšajoča sredstva zelo težka i>n bi naibrže malo koristila. + Na drž. vinarski In sadjarski šoli v Mariboru se vrši dne 2. in 3. marca t. I. tečaj za napravo gnojišč in gnojničnih jam. Namenjen ie ta tečaj kmetovalcem in zidarskim mojstrom, ki se bavijo z zidaniem hlevov in gnojišč. Ker sta dober gnoj In dobra gnojnica posebno v sedanjih časih, ko ni dobiti umetnih | gnojil, naivečie važnosti za kmetovanje, Je želeti, da se udeleži tega tečaja čim več ljudi. Prijave za ud». ležbo naj se vpošljeio do 25. febru-arla t. 1. ravnateljstvu drž. vinarsk« in sadjarske šole v Mariboru. -f Dražba kislega zella. Okrajna glavarstvo v Ljubljani ima pri Janezu Selanu, posestniku v Dobru-njah št. 45 pod zaporo 40(1 sodov kislega zelia. Ker se le bati, da bi s« pokvarilo, se to zelje proda potoni županstva občine Dobrunie na invrtl dražbi na Ilcu mesta dne 7. februarja 1920 ob 0 uri dopoldne. Vabiio s« k dražbi vsi interesenti posebno aprovizadle. Blasro se lahko ogled* pred začetkom dražbe. 4- Češka železna Industrija pada. Ravnatell praške družbe za železno Industrijo obiavlia v nekem češkem listu podatke o sedaniem stanin češke železne industrije in ugotavlja, da ta važna oanoca češkega narodnega gospodarstva pada. 4- Komisih) za itvoz ln Izvoz fi Cehoslovaške ie sklenila, da se za-cariui izvoz naplria v inozemstvo n* sledeči način: Amrllla. Amerika, Švedska. Norveška. Holandca in Nizozemska doplačaio 200 odstotkov dnevne cene: Francija, ^oaniia. Tta-l!ia in Grška l.sp odstotkov. Nemčija frt Pomenila 100 odstotkov. Avstrija na 50 odstotkov. 'r Jugoslavijo. Madžarsko in PoPsko se sme Izvažat? papir le proti komoenzacjjj, + Za elektrifikacij lužne Češka, V Mvdlovariu ie kupil konzorcij, obstoječ Iz države, dežele jp Inžitll čeških okraiev električno centrMo, ki se preuredi tako da bo lahko preskrbovala z električno strujo cel Južni del češke republike. 4- Izvoz hmelja. Od 1. sevi. 'do 31. dec. p. 1. so Čehoslovaki eksnor« tirali za 210 mil K č. hmella v države z dobre fundirano valuto, zlasfl v Anglija 30. štev. ,,JUGOSLAVIJA* dne 8. februarja 1020.________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ stran 3. Dnevne vest!. — Predsednik dež. vlade dr. Žerjav ta teden radi mnogoštevilnih poslov rie bo sprejemal strank. Kdor ima kako nujno željo v stvareh, za katere je pristojen deželni predsednik. se naproša nai 'svojo željo s kratko utemeljitvijo pismeno sporoči na osebni naslov predsednika deželne vlade. - O jugoslovanskih zarotnikih in njihovem delu za uničenje habsburške monarhije ter naše narodno ujedinienie bo začela prinašati »Jugoslavija« izredno zanimive in verodostojne podatke ki dosedai še niso bili nikier objavljeni ter so naši javnosti še popolnoma neznani. Zato opozarjamo na te sestavke, in to temboli. ker bodo iasno pokazali kdo ie bil naš že od nekdai. tudi takrat, ko ie bilo to še nevarno. In kdo le postal '"eoslovan šele ood pritiskom izpretr mih razmer. Obiavlienja pričenjamo že z današniim podlistkom »Ko le Avstrija razpadla.« 220 K za ono številko »Jugo-slaviie«! Neki Ljubljančan le print, sel na svolern notu v Trst s sehoi tudi I št. »Jugoslavije*. Ker so llub-lianski dnevniki prava redkt >t. mu le ponudil neki znanec za dotično številko 30 lir. Kunčiia le bila seveda takoj sklenjena. Srečen prodajalec je naklonil zkupiček. v našem denarju okrog 220 K »bataljonu smrti.« Tega »verižnika« z »Jugoslavijo« toplo priporočamo v oosnemanle tudi verižnikom z drugim blagom. — Sklepe zadnjega občnega zbora »Slovenske kmetijske družbe« je deželna vladar razveliavila ter odredila pravilno postopanje za občni zbor. Radi tega se moralo izvršiti nove volitve v vseh podružnicah »Slov. kmet družbe« na Kranjskem. Sta;erskem in Koroškem, nakar se bo šele vršil občni zbor. na katerem bo izvoben nov odbor. — Mladika v Ptufu spreime dve gospodični za nadzorovanje goienk pri učenju in v prostem času. Pred^ nost imaio muzikalne dame. ki bi lahko poučevale glasovlr In takšne ki so no svoiih študijah zmožne, da prevleduieio nalove učenkam meščanske šole ali nižie gimnazije Plača no dogovoru poleg oskrbe (hrane stanovanja, knriave in svečave! v zavodu Nastop takoj Išče sp tudi osVrhnjeg £3 Mladiko v Ptniu. Nastop 1? marca tl — Alkoholni sosvet. Pri poverjeništvu za sociialno skrb v Ljubljani se ie ustanovil alkoholni sosvet kot posredovalni organ protialkoholnega oddelka. Alkoholni sosvet bo daial protialkoholnemu oddelku nasvptp in bo stavil predloge glede Izvrševania vseh protialkoholnih vladnih odredb. — Siromak dr. Šušteršič Krogi. ki še vedno simpatizirajo s no liriko dr. Šušteršiča, zelo pridno raz,-širialo novico, da le dr Ivan ^ušter-šlč oostal v Švici siromak To vest tros}ki namenoma. 7ndrde bivanle Sustpršičeve gospe v Ltabltanl le tudi Imelo namen da se nredočj Javnosti da te dr Šušteršič sedal v slabili premeno->c;i,-ih razmerah. 7nano pa Je. da dr Šušteršič pobral iz »T ludske posolllnlce« vse sveta znatne vloge ter lih plodonosno naložil v švicarskih bankah, kamor le med vo’r*o večkrat ootoval. — Vnžnta 7 rinnata v 7a"reh stane v 1. razredu brzovlaka 1300 K Tn vlak le kltub tei visoki železniški vozni tarifi s notniki vedno na bftf — 7a družbo sv. C. In M. se le ttahraln n priliki noroke g. okr. gozda Ha c,nvka Hrnščka z gdčno Mimi Kodričevo v Čadežu nn Brežicah 46 K. Novoporočencema obilo sreče 1 LMibffana. *=s Iz italijanskega ujetništva. V nedeljo, dne 1. t. m. ob 10. dopoldne Je dospel z zagrebškim brzovlakom Prvi večji transport jugoslovanskih častnikov-uietnikov iz I tali le. Došlo Je S? častnikov in 18 mož. Dne 25. januarja ob 5. popoldne so bili vkrcani skupne s 3000 možmi na italijanski transportni parnik v pristanišču Brindisi-iu ter so dne 27. januarja z infra i došli v Dubrovnik. O tem transportu so se bile raznesle novice. da ie bil potopljen na morju, ko je Parnik nasedel na plavajočo mino.. Dalmatinci so jugoslovanske ujetnike spreieli z. velikim veseliem Naši lastniki sr. se vrnili preko Broda-plska-Zagreba v Ljubliano. Na Ijub-bankem glavnem kolodvoru so vra-čaloče se uietnike spreieli zastopniki volaških oblasti. Oeneral Krsto Smiljanič ie hinake-trpine nazdravil v kratkem In iskrenem nagovoru. Za komando mesta iih ie pozdravil mater Krusič. — Na kolodvor Je došlo številno občinstvo, a prepozno, ker je bila objava o prihodu zeio pozno objavljena. = Javen shod Javnih nameščencev. V Mestnem domu je včeraj ob 11. dopoldne priredila Narodno socialna stranka javen shod javnih m , privatnih nameščencev. Shod je j dvoril predsednik NSS Ivan Der- j Žič. Za predsednika pa je bil nato iz- | j voljen proi. Peterlin. O položaju javnih nameščencev je zelo obširno poročal Ivan Deržič. Omenjal je vse borbe, ki so jih vodiie organizacije javnih nameščencev za izboljšanje njih gmotnega stanja. Obširno se je bavil dalje z razpustom hrvat-skega društva »Saveza javnih nain-ješteuika« v Zagrebu. Z ostro kritiko je očrta! postopanje političnih oblasti v Zagrebu, ki so aretirale pet uraclnikov-članov »Saveza«, a po štirih tetinih sede še vedno v zaporu. ne da bi se jih zaslišalo. Polemizira proti vladnim objavam, da so aretiranci zasledovali prottdržavne tendence. Iz Zagreba odposlani delegat javnih nameščencev dr. Večerl-nac odločno zanika kako protidržav-nc stremljenje aretiranih ter prosi slovenske tovariše za solidaren nastop proti vladi. Svoje zahteve hočejo doseči z legalnimi sredstvi. Njegova kratka izvajanja je shod sprejel z viharnim odobravanjem. Po kratkih govorih Vojske tn Urbančiča, predsednika poštne organizacije, je shod sprejel enoglasno resolucijo, v kateri zbrani zborovalci: a) protestiralo proti razpustu »Saveza«. b) zahtevajo, da se zaslišanje zaprtih voditellev narodno-stanovskih organizacij takoj izvrši in se potem osumljenci predalo ali sodišču ali izpuste, c) zahtevajo od pokrajinske vlade, da iavnemu nameščencu pri zna Iste pravice, kakor drugim dr žavllanom In Iziavljaio. do si lavni nameščenci ne dalo kratiti svnlih državljanskih pravic, d) v decembru uveHaviiene draeinlske doklade n.^ ostaneln v vellavi toliko časa. da se reši službena pragmatika. = Tuli verlžnlkl In tihotapci Itnn-io v 1 lubbanl še vedno svoie toplo ogniišče. Naravnost nerazumljivo 'e. zakai se <1 liudie ne Izženejo in za-kai se iim ne prepove ponovnega prihoda v 1 iubliano? V kavarnah ta »hotelih« lahko vsak dan srečaš stp-in sto tipov takih mešetariev. ki se ne znaio Izkazati, da žive od poštenega dela. Poleg tena na propagiralo pri nas anacifnnalen ton. kriče no italliansko. nemško in madžarsko tako. da bo Ljubllana kmalu prel vse drugo kakor slovensko mesto Zato oa s to mešetarilo proč od nas! — Nečnvena nredrznost. Poročalo nam - V petek ob pol 6 uri zvečer le bila napadena neka gospodična ored trgovino Miklauc pred ^kotilo od treh volakov Ko se ie gospodična branila, ie eden potegni' bodalo. Na prestrašeni krik so na potem ti itmaki zbež.aii po Lingarlevi ulici. Malo oreie ie na bila neka druga gospodična na isti način napadena od dveh volakov pred stolno cerkvilo. To ie pač nezaslišano, da človek pri belem dnevu ni varen. Priporočamo komandam, da takih elementov ne puščaio na ulico, ali lih vsai poduče. kako se imaio vesti. Sal nismo še kie v Albantli. = Umrl le v soboto gosp. Valentin Scagnettl. tovarnar in mestni stavbenik. Pogreb le bil v pondellek iz Selenburgove ul. Prizadeti rodbini naše sožalie. Maribor. Vladni komisar dr. Pfeifer Je obolel. Za časa bolezni ga nadomestuje vladni koncipist dr. Makar. Najlepšl znesek za »Dar Svobode« je . sprejelo Mariborsko slovensko žensko društvo iz Brežic od g. dr. J. Zdolšeka. Zbirka znaša 14.154 kron 20 vin. Glasbena Matica Maribor Orkestralni odsek. V sredo dne 4. febr. 1920 se vrši točno ob 18 uri 30 min. (6 url 30 min.) v prostorih Matice. Ooetzova hiša. ITI. riadstr Tegetho-fova cesta žborovanie vseh članov orkestra. Obenem so vablieni tudi vsi prijatelji glasbe, ki se zanimajo za uspešno delovanje in obstoi Matičnega orkestra. Po zborovanju se vrši ob 7 uri 30 min redna vaja celega orkestra. Glasbena Matica Maribor je primorana vsled rastoče draginie. ki zahteva vedno večie izdatke, povišati ukovino od 24 K na 30 K oziroma od 36 K na 40 K mesečno. Nove revirne nadzornike namerava vlada imenovati med mariborsko policijo. Darovi dlfaškt ktiblnll. Mariborske Slovenke so nabrale ▼ spomin na pok. gdč. M. Koprivnlltovo 400 kron. Pogrebci umrlega reškega Jugoslovana dr. Bakarčlča so darovali mesto venca 500 K. Prostovoljna požarna hramba In njen reševalni oddelek priredita na pustno soboto dne 14. februarja, v vseh prostorih Gotzove pivovarne velik dobrodelni plesni venček. Tatvina dveh pisalnih strojev. V odvetniško pisarno dr. Lipolda so vlomili neznani tatovi tet odnesli dva pisalna strola, ki nosita znamko »Jošt« št. 15.21802 In »Stnewer« št. 6802. Pred nakunom se svari. Cel]e. Gledališče. Operni in operetni večer, kateri je bil radi bolezni nekaterih prirediteljskib članov kr. ljubljanskega gledališča preložen, se vrši danes v torek, dne 3. febr. L L točno ob pol 20 uri zvečer. Celjska krajevna skupina Društva zasebnega uradništva je na svojem rednem občnem zberu dne 28. prosinca 1920 izvolila novi odbor, ki mu predseduje g- Vinko Gaberc. Celjsko olepševalno društvo, ki so ga doslej vodili Nemci, se je razšlo. Pripravlja se ustanovitev novega društva, ki ga bodo vodili Slovenci. Obsojen navljalec cen. Ivan Berna. čevljarski mojster v Celju, le btl radi navijanja cen obsojen na pet tednov zapora 20.000 K globe in za plembo cele zaloge gospodarskih predmetov. IZVOZNICE ZA ŽIVILA. Ministrstvo za prehrano in obnovo dežel le odredilo, da sme odšle! izdaiati izvoznice za manlše količine živil le odsek za prehrano v Ljubliani. Politična okraina oblastva ustavilo izdaianie izvoznic z dnern 10. februaria t L. z 11. februarlem začne izdaiati izvoznice izkllučno odsek za prehrano. S 15. februarjem izgube veljavnost izvoznice, ki so bile izdane od oolitičnih okraluih oblasfev do vštetega 10. februaria t 1. Odsek bode izdalal izvoznice le na pismene, pravilno kolkovane oroš-nie. katere moraio vložiti stranke pri pristojnem političnem okrainem oblast vu. Prošnji- mora biti priložen ovitek z naslovom stranke ter * znamkami, pravilno kolkovan bankovec za 10 K ter nopnlnoma vidiran potni list. Izvoznice, oziroma rešitv« bode dostavljal odsek strankam neposredno no pošti. Osebne intervencije v zadevi izvoza živil hode odsek dosledno odklanial in se stranke tozadevno ne bodo snreiemale. nakar se opozariaio posebno stranke z dežele. ZVEZA JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIČAR 1FV IN UPOKOJENCEV JUŽNE ŽELEZNICE. »Naprej« od 3U. januarja 1920 se s prav jezuitskimi zavijanji zaletuie v Zvezo jugoslovanskih železničarjev radi vpokoiencev južne želez nice. Da ne bode slepomišljenja ugotavljamo, da se je ZJŽ zavzela za vpokojence že takoj po prevratu in izposlovala sledeče podpore: 1. do konca iuniia 1919 okoli 120 000 K. 2. od 1. juliia 1919 do 30. iuniia 1920 pa 300.000 K od južne železnice. Več upravni svet na Dunaiu pod kontrolo internacijonalnih nemških sodrugov avstrijskega Verkehrsamta blažene avstrijske republike ni mogel ali pa ni hotel dovoliti. Vpokojencl dobe pokojnino glasom pravil pokojninskega sklada In se pokojnine Iz pasivnega sklada ne morelo povišan Upravni svet le na stališču, da poviša pokojnino le takrat, ako preskrbi uprava denar. Sodrugl so bili lepo tiho. ZJŽ se je obrnila neštetokrat na našo pokrajinsko In centralno vlado. V obeh sede sodruel na intemacijonalno - komunistični podlagi, a so vse prošnje krafko-malr ignorirali- Gospodje pri »Na-preju« to gotovo prav dobro vedo. a obiavljalo kliub temu laži In hujskanja. Sodnici in komunisti, primite svoje voditelie v vladi za ušesa. ZJŽ ni v vladi In nima prav nobenega zastopnika ^ aš minister Kristan se je cedil usmiljenja za Dunajčane in nemške rodnice. celi komu-nikeii so pribatali v »Nnprel« o priliki njegovega bivanja na Dunaju. — a slovenskega proletarca, vpoko-jenca južne železnice pusti glado-vatl in umirati lakote — primer v laškem’ Kot zastnoplk ministra sa-obračaia te imel priliko in moč. pokazati ljubezen in pomoč slovenskim jfužno-železnlškim vpokoiencem — a le šel raje barantat za lokomotive in pomagat nemškim sodnicom. Dokler pa gospodje od »Napreja« ne dokažeta svoiih trditev, da je ZJŽ nastopila proti povišanju pokolnln In ovirala delo t, zv. socljallstlčne or- ganizacije za izboljšanje stanja Južno - železniških vpokojence v, naj smatrajo svoje postopanje za sramotno postopanje internacijonalne gospode in preračun Jeno obrekovanje v Imenu internacijonalne slovenske kulture. Predsedstvo ZJŽ. motnsr -«.«u m-» vtmtsm Društvena in uradna obvestila. o Oddaja učiteljskih 9lužb. Višji Šolski svet ie na svoii seji dne 22 jan. t. 1 sklenil, da se ukine s podeljevanjem učiteljskih služb kratkim potom. ker se ie pričelo z uradnimi razpisi služb. Izvedelo se le še one premestitve. ki so v teku. Le v najnujnejših slučajih, ako ni kie učne osebe, ali ako šola. oziroma vzgoja trpi. se sme učna oseba premestiti kratkim potom. o Invalidom, dohrovollceml Da bi moglo društvo levosiovanskih do brovollcev za Slovenilo voditi točno evidenco invalidov dobrovoljcev ter ugoditi njihovim žellam in zahtevam, posebno glede služb, nai se vsi inva-Hdi-dobrovolici ustmeno zglase ori društvu vsaki torek od 4—6. ure po-ooldne v društveni sobi Kolodvorska ulica št. .3 (Gostilna ori Mikužu). o »Vala orkestralnega društva Glasbene Matice« le preložena radi praznika na torek 3. t. m. Prosim vsi in točno! Sokol Moste pri Ljubljani Bratje! Sestre! Drugič že je posegla letos smrt v naše vrste in nam ugrabila dolgoletnega zvestega podpornega člana br. Antona Gričar, posestnika In kavarnarja v Udmatu št 15. Pogreb bo danes ob 14. url Po-' kojnika spremimo na njegovi zadnji noti korporativno Zbiramo se ob pol 14 uri v društveni sobi. Na zdar' Odbor. Aprovfzacifa. OBNOVITEV UBOŽNE AKCIJE 8 CRKO A IN B. Ker sc izkaznice ubožne akcije A in b. katere unalo stranke v rokah, že obrabljene se budo strankam izdaie nove izkaznice za ce neišo prehrano A ali B. Pripomni se pa. da ta ubožna akcija ni v nikaki zvezi z akcijo za cenejšo prehrano, temveč se v novo ubi žnu akcijo A in B sprejmejo le m.-j večji reveži. Samostojni obrtniki, dalje uradniki, lavni nameščenci In drugi, ki prejemajo nove draginjske doklade se v ubožno akcijo črke A ali B sploh ne sprejemajo. Ker pa te v prejšnji ubožm akciji črke A in B tudi precel tistih. k| so si med vojno kolikor toliko opomogli, bo dobil na takazni.o za cenejšo prehrano črke A ali B le tisti. 1. ki ie brez vsaceea preme ženja in brez redne plače ;iff 2. kr Ima le majhno dnevno tedensko ali mesečno plačo pa veliko nepreskrbljenih otrok; 3. vdove, ki so navezane le na redno vojaško al’ civilno podporo in 4. vojni Invalidi brez zaslužka. Kdor ni v pravem pomenu besede revež — nai se toraj nikar ne sili v tn akcijo A In B. Kdor s svojimi dohodki vsai za silo Izhala. feva ni mogoče smatrati revežem. Kdor pa bi po zvijači bil vsprelet. bo kaznovan od državnega urada zoper verižnike t zaporom do šestih mesecev ta z globo do 20.000 kron. Vsaka stranka mora prinesti • sebof Izkaznico A In B In p« Izkaznico za cenejšo prehmno. Stranke se sprejemalo od 8. do 12. ure na magistratu. Galetova hiša. pritličje in sicer: Iz I. okraja dne 4 februarja. Iz II. orkaia dne 5 februaria. Iz Ul okrata dne 6 febr.. Iz IV okrata dne 7. februarja. Iz V. februarja dne 0 februarja iz VI nkraia dne 10. februaria j? Vfl. okraja dne 11. februarja. Iz Vlil. okrala dne 12. februarja,- Iz IX. okrala dne 13. febr.. 1? X okrala dne 14 februarja. — Vcakia. stranka, kateri se natisne na izkaznico za cenejšo prehrano črka A alt B doh! takoj v vojni prodnata! 1 kg loja. k! stane D K Lo? se plača na magistratu Galetova hi^a 11. nadstropje. Prod-H«, kromntrla. Ker Ima mestna aorovizacila v zalogi še ne-kal vagonov krompirja, ga bo od- I d-Hala strankam v ririn^sčn mi | Mttaieisnu po sledečem redu: Iz I. okrala dne 3. februaria Iz 1! okrata dne 4 februarja. Iz lil. okrata dne 5. febr.. Iz TV. okrala dne 6. febr. Iz V. okrala dne 7. febr.. Iz VT. okrala dne 9. febr Jz VTT. okrata dne 10. febr.. jz VITI. okrala dne 11 febr. iz IX. okrala dne 1? febr.. Jz X. okraja dne 13. februaria Kilogram krompirja stane 1 K 50. v. Gledališče. »Peeelka« le napolnila včerai popoldne že enindvaisetič dramsko gledališče. Izpopolniena le bila še s novim baletom in sijajno opremo. Tembolj ie obsojati, da igralci — I redkimi izjemami — Igro očitno ba-gateliziralo. To. da imajo za publiko predvsem mladino, bi lih moralo dovesti do še skrbneiše In vestneiš« uprizoritve. Pri včerajšnji predstavi na bi zapel g Rogoz z večio upravičenostjo na naslov igralcev kakor n« naslov publike oovoskovani pristavek k svoiemu kupletu: »Kdor se Šali z gledališčem nai gre v pekel W hudičem.« Repertoar mariborskega gledališča, V četrtek 5. febr. »Nebesa na zemlji«. Ab. A-23. V soboto 7. febr. »Hasan Agitil-ca«. Izven Ab. V nedeljo 8. febr. popoldne »Revček Artdreičck«. Ljudska predstava. Zvečer »Tekma«. Uradniška pred« stava. V pondeljek 9. febr. velik kdto« cert prvega jugosloveoskega čelist* biriče Tkalčiča, katerega spremli* na glasovi™ naš virtuoz Ciril l ičar. Drobiž. • Redka odkritosrčnost Claud* Beugnot. ki je bH dotlej francoski minister lavnegariteda. le bil I. 1814. Imenovan ministrom za mornarloa, Kakor običajno so se tudi njemu po-khiTuli vsi višji uradniki njegovega ministrstva Beugnot iih je sprejel vse prav prisrčno, ponudil vsakem* roko ta jim rekel: »Veseli me. gospodje. da Vas morem pozdraviti ptf sebi Vem. da ste vsi izborni uradniki. da poznate svoje dolžnosti l* svoj delokrog v vseh podrobnostih. Zato se tudi * mirnim srcem lahko zanesem na Vas. To je tembolj potrebno. ker Vam moram odkrito priznati. da lat sam nimam niti najmanjšega pojma o mornarici.« Tudi pri nas te dovolj Beugnotov. vendar pa Hh ne diči svojstvo njegove odkritosrčnosti. * Kedaj ie človek najmočnejši? Koliko jih ie ki bi na to vprašanj* brez premišljevanja odgovorili i zjutraj! Po navadi se misli, da je čl®-vek zjutrai najvedrejši. In da so njegove fizične sile najrepkejše. Tem* pa ni tako. Dr. Buch le napravil vefl poskusov s takozvanim dinamom®-trom. ki zanesljivo pokaže fizično moč človeka Rezultat tega merjenja je pokazal, da so človeške mišice baš zjutraj najslabejše. Po za-Jutrku začne moč v človeku rasti dokler ne doseže vrhunca po obedu. Človek je torej najmočnejši med L In 3. uro popoldne. Potem začn« moč zopet padati, pri večerji se malo okrepi in potem pada graduelno do jutra. Naše mišice enako slabi lenoba kakor pretiranost v delu Tudi slabi mišice, če se mora človek pri del* potiti. Po teh opazovanjih je toref koristno ta dobro, da dotični ljudje, ki zgodaj vstajajo ta težko delajo, tudi zgodaj jedo, ker drugače pr^ hitro oslabijo. • Grška kraljevska dvojica * pregnanstvu. Bivši grški kralj Kon-štantin biva s soprogo v okolici Ltt-zerna v Švici. „Le Cri de Paris“ piše. da Je sedal Konstantinovo finan-cijelno stanje boljše nego lam. Nai-večje dolgove le poplačal V Orčif |e še mnogo bogatih trgovcev, ki verujejo v Konštantinovo zvez.do in m* dajejo denar. Zlasti ga podpira grški bogataš Petralias iz Patrasa. ki J« lastnik nekega velikega hotela v Cu-rihu. Govori se. da neka bogata amerikanka dafe znatno podporo tudi Zofiji Mohenzollern. bivši kraljici, ki s* še vedno strašno huduje na antan-tine vladarje in državnike V razgovoru se izraža o NVilsonu: „atne-rikanska svinja“. o Llovd Georgeut ..angleški malopridnež*', o Clemenceauju, da je lopov in apaš: privošči si pa tudi člane berlinske vlade. — Nekdo Ji je posla! nekoč Kautskeg* knjigo, ki razkrinkuje povzročitelj* svetovne vojne Razkraliica je strašno besnela, ko je čitala stvari, ki s* tičejo nje In njenih sorodnikov. Knjigo ji je poslal baje sam Konštantio, ko je bil nekoč v Curihu. iz radovednosti kaj bo neki rekla o njej. Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek. Tisk »Učit tiskarne« v LlublianL IZIAVA. Podpisana Antonila Levart, soproga višjega poštnega oficiiala * 1-lubllanj. preklicujem kot neosnovno vsebino notice pod nanisom »Nasilni oficir« v 251 št. Jugoslavije dne 13« decembra 1919 naperjeno zoper g, kapetana Milana Matiča, adjutant* mesta Ljubllane. iY Ljubljani, dne 30. jan. 1920« Za milijoni. (Dalje.) Mehanično je Iztegnila levico za pismom, « njene oči se niso odvrnile od karte, ki fo je 'država v desnici. »Ne morem razumeti,« je rekla, »ime. ki ga tukaj čitam —« Očividno ga ni mogla izgovoriti, njene oči so begale na drugo stran sobe. Tujec jc bil vznemirjen, a izjavil je brez razburjenja: »•To je moje ime: Hamilton Degra\v. Zakaj Se vam zdi to tako čudno?« ŠESTNAJSTO POGLAVJE. Čudno! — Seveda je bilo čudno. Splošno šepetanje se je slišalo po dvorani in vsi pogledi so se obrnili na umetnika, ki je imel isto ime. Vsak je pričakoval, da bo iznenaden radi naključja, ki je privedlo v to majhno družbo dva moža z enakim imenom; a velikanskega razburjenja, ki se je zrcalilo v njegovih očeh. si nihče ni mogel razložiti. Hipna groza, nepremagljiv strah se ga je prijel, vendar je stopil z odločnim korakom naprej; videlo se je, da se sam zase ne boji. * Med tem ie gospodinja prebrala pismo in se obrnila opravičujoče do tujca. »Oprostite mi moje začudenje, cenjeni gospod,« le rekla. »V naši družbi se nahaia gospod. ki se enako imenuje Hamilton Degra\v, Sprva sem mislila, da želite, da vas njemu predstavim, ko sem čitala ime. Dobro došli v našem krogu; vedno se veselim, če lahko spet^ pozdravim kakega prijatelja gospoda Morisa. — Drage dame in gospodič,« s tetri nagovorom se ie obrnila do ostale družhe, ki se Je radovedno zbirala okoli nje, »dovolite, da vam predstavim gospoda Hamiltona De-grawa iz Clevelanda. Gospodu Morrisu se moramo zahvaliti za čast, da ga pozdravimo v naši družbi.« Signorina In umetnik sta ostala ob strani, ona v očividni zmedenosti. Menda ni prezrla vročih pogledov, s katerimi jo je opazoval do-Šlec, ln bala se je, da bo to očitno obožavanje ne vzlovoliilo nlenega liubimca: zakaj umetnik je stal poleg nje z nagubanim čelom in izzivajočim izrazom pripravljen, da jo brani pred vsakim napadom. Njegovo razburjenje je bilo le preveč umljivo. En sam pogled na tujca je opravičil njegove najhujše slutnje. Brez dvom a je stal pied njim oni m< ž, ki je pozvročil toliko nesreč. Vsi znaki sc se strinjali, ki so policijo privdli do tega, da so ga zamenjali z njegovo osebo: visoka postava, prtkupljivo vedenje, črna brada in sive oči. In ta človek si je upal lepo deklico, ki jo je smatral umetnik za svojo bodočo soprogo, pogledati z očividnim dopa-denjern. Ko je to opazil, ni poznala njegova jeza nikakih mej. Poln nevolje je opazoval, kako se ie gospodarica s tujcem približevala mestu, kjer je stala poleg njega signorina. »Gopod Degraw,« ga je nagovorila gospica Aspitnvall, ne da bi oči dvignila — drugače bi jo s pogledom svaril pred nevarnim gostom — »dovolite, da vam predstavim gospoda istega imena. Naš prijatelj tukaj,« je razložila tujcu, »je slikar, o katerem ste gotovo že mnogo slišali, zaradi njega sem bila tako začudena ob vašem prihodu.« »To je lahke razumljivo,« je odvmil vljudno nagovorjeni tujec. »Dosti sem že slišal o gospodu Degravvu in veseli me, da se morem ž njim seznaniti! Umetnik je gledal mrko. Nekaj je bilo v obnašanju tega človeka, ki mu je izsililo spoštovanje, kljub temu da je mislil, da je hudodelec. Njegov nastop je bil preprost, a vendar dostojanstven, iz oči mu je sijala duhovitost in življenje; ako bi ne govorilo toliko proti njemu, bi umetnik gotovo z dopadenjem opazoval črte njegovega obraza. To nerazumljivo protislovje ga je močno razdražilo. Ne da bi besede premislil, je odgovoril z ostrim sovraštvom: »Tudi jaz sem že slišal o tem gospodu, posebno njegova zunanjost mi je predobro znana.« Po tako nenavadnem pozdravu iznenaden, je tujec začudeno strmel trenutek vanj, potem se je obrnil proti pevki. Ko je hotela gospica Aspinwall izpregovoriti, jo je prehitel umetnik: »Signorina Valdi, dovolite, da vam predstavim gospoda Degrawa iz Clevelanda.« Vsi so se začudeno spogledovali. S tem imenom dama ljudem v hiši svoje prijateljice ni bila znana. Da jo nagovori sedaj s tem imenom, je izzvalo obče začudenje in radovednost. Na to je bil umetnik pripravljen, a ni pričakoval, kar se je zdaj zgodilo in mu skoraj vzelo oblast nad samim seboj: bil je izraz velikega razočaranja na obrazili obeh predstavljenih. Tujec je bil pričakoval, da sliši drugo ime; a tudi signorina je biia nezadovoljna s tem. da se prikrije njeno pravo ime, kar je takoj pokazala. »Zdi se,« se je obrnila smehljale k umetniku, »da ste pozabili, da sem odložila to ime, ko sem nehala misliti na poklic kot operna pevka. Prej sem se imenovala signorina Valdi, a zdai.« ie nadaljevala ne meneč se za močno-svarilne kretnje njenega prijatelja — »se imenujem samo Jenny Rogers, tukaj in povsod drugod.« Kocka le padla. Tujec si je oddahnil, umetnik pa ie bil ves obupan. Odklonila je varstvo, ki bi il nai dalo njeno umetniško Ime, ter je dvignila oko zadovoljno in zaupljivo k tujcu. Nien prijatelj le to opazil in postal vedno bolj nemiren: potegnil je takoj gosplco Aspiimall v stran in Ji v strahu zašepetal: »Za me je bilo nad vse važno, da se gospodična Rogers tujcu ne predstavi s pravim Imenom, zato moja nevljudnost njemu nasproti, ki vas le morda iznenadila. Ne zaupam temu Človeku: AH ste tudi popolnoma gotovi, da Je to isti ki vam ga priporoča Morris?« Začudeno ga le gledala, a predno je mogla odgovoriti, je bila pozvana drugam, in ni se našla prilika,' da bi nadaljevala pogovor. Večer je potekel v neprisiljeni zabavi; če so umetnikove besede vzbudile sum gospodinje proti tujemu gostu, ni bilo razvidno iz nienega vedenla: ali zadnii ni pogrešal na prijaznem sprejemu ničesar Po svoji prlknpllivl zimaniosti — razen umetnika le bil nallepšl mož v dvorani — in z Živahno zabavo si ie znal pridobiti naklo-mennsf sknral vseh gostov, ln četudi so veljali ptegov? pogledi večinoma lepi slgnorinl. Je tudi ostali družbi posvečal svoio pozornost. Ko je biia ura deset, vstal, sc vljudno I zahvalil gospodinji za prijemi večer, ki ga je preživel v tem krogu, in iziazii upanje, da jc še poseti. Poslovil se je od ostale družbe, vzr! se še enkrat na signorino s pogledom občudovanja. Po njegovem odhodu je kar vršelo vprašalo, večinoma ugodnih sodb in raznih domnevanj. . V kotičku pri oknu se je med tem umetnik vneto pogovarjal s svojo ljubico: »Moje prizadevanje je bilo, da vas vaiu-jem pred tem možem; on in nihče drug je kriv nesreče, ki je zadela deklice z unenoin Jeiiny Rogers. To sem znal, kajti izvedel sem, da ima isto ime kakor jaz. A vi niste hoteli razumeti mojih namigavanj, vi ste onemogočili moja prizadevanja in ste se mu dali spoznati.« »In kaj je slabega na tem? Sicer sem tudi slišala o onih zgodbah, a to je popolnoma nemogoče, da bi ta gospod imel kaj s tem opraviti. To mora biti nesporazurnljenje, ker ta gospod vendar nikakor ne izgleda tako. da bi se kdo mogel bati pred njim. »Tudi vi ga zagovarjate, signorina 1 Za boga, tudi vas je omamjl s svojim hlinjenim smehljajem in svojim vljudnim dvorjenjem. Ne morem verjeti. Pomislite vendar, mogoče je morilec!« »One, gotovo da ni!« je odgovorila z vnemo in bi še neka! pristavila, da ni pristopila gospica Aspinvvall, ki je hotela zvedeti od umetnika, kaj bi naj pomenilo njegovo tajno svarilo. Umetnik je izprevidel. da ne more potrditi svojih slutenj, če nima očitnih dokazov v rokah, zato ie odgovoril bolj po ovinkih: »Ta gospod mi ni osebno znan. samo toliko vem. da si je človek s tem imenom pridobil v New Yorku neljub sloves. Nastop tulca seveda ne potrdi domnevanja, da je on tisti, radi katerega ie imela policija že tolike opravka!« Gospica Aspinwall je potegnila pismo iz žepa. » To je na vsak način pisava in podpis mojega prijatelja. Priporoča mi gospoda Pe-grawa kot moža iz dobre in spoštovane rodbine. Nimam najmanjšega povoda dvomiti o njegovih podatkih In ga ne spreleti v svoji h'5J « (Palie prih.) Proda se: Proda se majhna hišica z vrtom ob veliki cesti, Brun a vas St. 13 pri Mokronogu. Pismeno alf ustmeno 6e izve: Restavracija Petrovče pri Celju. J