Poštnina placana pri pošti 1102 Ljubljana GeOGRAfIJAVŠOlI | 2/2019 Slika na naslovnici: Kam, le kam casi beži … Hiša na Kozjanskem. Foto: A. Polšak Funkcionalno razvrednoten prostor – razmere v Sloveniji in možnost vkljucevanja vsebine v osnovno- in srednješolsko izobraževanje Barbara Lampic, Tatjana Kikec 8 Agroekološka znanja bogatijo tudi geografijo Ana Vovk Korže, Janja Lužnik, Danijel Davidovic 22 Mednarodna izmenjava uciteljev geografije iz Turcije in Slovenije Andreja Becan, Nina Faric, Nataša Mrak 28 Kako izdelati tipna ucila za slepe in slabovidne pri pouku geografije Polona Küssel 39 Triglavski narodni park – medpredmetna povezava biologije in geografije z elementi formativnega spremljanja Monika Jelenc, Ema Vidic Judež 45 Ucenje geografije v smislu razvijanja kljucnih kompetenc Simona Varga 51 Spletna ucilnica kot možnost izvajanja formativnega spremljanja pri pouku geografije Matej Matkovic 56 Še o fitogeografiji Anton Polšak Ko ucitelj ne zna Igor Lipovšek UVODNIK Cas, cas … 3 Anton Polšak Kdo bo potoval v Hongkong? 4 Še bolj uporabljana Uporabna geografija 5 Terensko delo študentov treh univerz 5 Inovativni pristopi k ucenju in poucevanju 6 Poplave so del našega vsakdana 6 9. Kocenov geografski pohod 7 Obmocna srecanja mladih raziskovalcev 7 Igor Lipovšek Aktualno je zbral Igor Lipovšek, Zavod RS za šolstvo igor.lipovsek@zrss.si GeOGRAfIJAVŠOlI | 2/2019 tudi konkretne namige. Andreja Becan, Nataša Mrak in Nina Faric obširno porocajo o »mednarodni izmenjavi«, torej obisku turških uciteljev pri nas in naših v Turciji. Obiska nista bila kar tako, da »mi gremo pa malo po svoje«, ampak strokovna in poglobljena v didaktiko. Gotovo pa so najvec vredni stkani novi medcloveški stiki. Sledijo štirje clanki v rubriki Iz prakse (a tudi prej omenjeni so iz prakse!). Polona Küssel nas sprašuje, kako izdelati tipna ucila za slepe in slabovidne pri pouku geografije. Clanek je kratek, ilustrativen in jasen ter kot tak zanimiv tudi bralcu ali ucitelju, ki se s to problematiko ne srecuje. Kako medpredmetno »obdelati« Triglavski narodni park pri biologiji in geografiji v 9. razredu, 4 pa pri tem vkljuciti še sprotno preverjanje (vcasih poimenovano tudi formativno spremljanje), nam razkrivata Monika Jelenc, Ema Vidic Judež iz OŠ Frana Albrehta v Kamniku. Simona Varga piše o ucnih strategijah, belokranjski kolega Matej Matkovic pa o spletni ucilnici kot možnosti izvajanja formativnega spremljanja pri pouku geografije. Njegov primer kaže, da je koristno združiti staro preizkušeno sprotno preverjanje z novo informacijsko tehnologijo. Na koncu sta tudi tokrat prispevka iz rubrike Zanimivosti o nekaterih bolj zgodaj spomladi rastocih rastlinah urednika te revije in iz rubrike Pedagoški orehi Igorja Lipovška o tem, da tudi ucitelji niso nezmotljivi in ne vedo vsega. Vabljeni k branju! Anton Polšak Kdo bo potoval v Hongkong? V Posotelju je 12. aprila potekalo državno tekmovanje iz znanja geografije. Gostiteljica je bila Osnovna šola Podcetrtek – tako kot leta 1996, ko se je tekmovanje zacelo in je bil organizator pokojni ucitelj Marjan Šviglin. Tekmovalne naloge so bile približno enako zahtevne kot lani – statisticni rezultati so podobni. Med terenskimi nalogami so najvec preglavic tekmovalcem delale naloge, ki so zahtevale poznavanje fizicne geografije in preracunavanja ter sklepanja. Tekmovalo je 54 ucencev 6. in 7. razreda, 79 ucencev 8. in 9. razreda, 23 dijakov strokovnih šol in 45 dijakov gimnazij: skupaj 201 tekmovalec z njimi pa je bilo 150 mentorjev. Zaradi dejavnega sodelovanja mentorjev in študentov Oddelka za geografijo mariborske Filozofske fakultete je vrednotenje potekalo brez resnejših zapletov, ceprav je odgovore terenskih nalog zahtevno ocenjevati. Danijel Lilek, državni koordinator, je za prihodnje šolsko leto napovedal nekaj sprememb v organizaciji in izvedbi tekmovanja. Najboljši osnovnošolci: Tisa Princes Ledinek, OŠ Draga Bajca Vipava, mentor Niko Likar; Maksim Sinkovic Korošec, OŠ Cirila Kosmaca Piran, mentorica Andreja Fabbro; Jakob Nahtigal, OŠ Janka Glazerja Ruše, mentorica Erika Germic na nižji; na višji stopnji Neli Petric, OŠ Idrija, mentor Matjaž Kercek; Martin Steblovnik, III. OŠ Celje, mentor Tomislav Golob; Ema Robic, OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora, mentorica Petra Bercic. Najboljši srednješolci: Nejc Funtek, ŠC Celje, Gimnazija Lava, mentor Marko Moškotevc; Saša Banfi, Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota, mentorica Darja Pojbic Kovacic; Jaka Zupan, ŠC Kranj, Strokovna gimnazija, mentor Matej Lavtižar; Luka Špec, ŠC Novo mesto, Srednja zdravstvena in kemijska šola, mentor Matej Cizelj; Žan Maljevac, Srednja šola Crnomelj, mentorica Vesna Fabjan na strokovnošolski; na gimnazijski Marko Berkenjacevic, ŠC Velenje, Gimnazija, mentorica Tanja Golob; Aljaž Krevs, Gimnazija in SŠ Rudolfa Maistra Kamnik, Svecano odprtje tekmovanja v Podcetrtku Dr. Barbara Lampic Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani barbara.lampic@ff.uni-lj.si Dr. Tatjana Kikec tatjana.kikec@gmail.com COBISS: 1.01 Funkcionalno razvrednoten prostor – razmere v Sloveniji in možnost vkljucevanja vsebine v osnovno- in srednješolsko izobraževanje Functionally Derelict Areas – Current Situation in Slovenia and the Possibility of Integrating the Content into Primary and Secondary Education – mednarodnega projekta Agroecology (Erasmus+ projekt Teaching agro-ecology in the transitory period and its consequences for the Agricultural: Knowledge Systems) z namenom povecati poznavanje novih možnosti trajnostnega nacina življenja, ki ga razvija agroekologija. V projektu so sodelovale strokovne organizacije iz Francije, Italije, Litve, Avstrije in Slovenije. Aktivnosti so pripravljene tako, da spodbujajo ucenje, ki temelji na sodelovanju med dijaki, oddelki, ucitelji in lokalnim okoljem. Vsebine ucnih modulov so zasnovane na nacin, da omogocajo prenos znanj in se lahko uporabljajo v razlicnih okoljih. Uporabo modulov prikazujemo na mikroravni (lasten vrt, šolski vrt) s ciljem, da se cim bolj prilagodimo naravnim dejavnikom, povecamo pestrost, polikulturnost, uporabljamo princip krožnega toka biomase prek komposta in zastirke ter da poleg okoljskih elementov vkljucimo tudi socialne vidike (sodelovanje z naravo, opazovanje, doživljanje, druženje) in ekonomske (da pridelamo del hrane in smo s tem bolj neodvisni, suvereni in prehransko varni).V nadaljevanju so zelo na kratko predstavljeni vsebinski sklopi, ki jih agroekologija prepoznava kot pomembne za ohranitev naravnih virov in povezovanje ljudi, kar pa so tudi vsebine geografije. GeOGRAfIJAVŠOlI | 2/2019 Sklep Agroekologija spada v Sloveniji med novejše znanstvene discipline in mladim omogoca: • raznolike prakticne in raziskovalne aktivnosti (študije primerov, sodelovanje z deležniki lokalnega okolja – ucitelji, starši, strokovnjaki, lokalni kmetje), • lažje razumevanje zapletenosti sistemov (okoljske, družbena in ekonomska dimenzija), • obcutek odgovornosti pri izvrševanju in zakljucevanju svojih projektov, • temelji na t. i. izkustvenem ucenju v realnih okolišcinah, katerega kljucni pristop je ucenje z delom, • razvoj kriticnega mišljenja in sposobnost samostojnega odlocanja pri iskanju rešitev in sprejemanju ukrepov za reševanje resnicnih problemov v svojem vsakdanu in lokalnem okolju. Ucenje agroekologije temelji na t. i. izkustvenem ucenju v realnih okolišcinah, katerega kljucni pristop je ucenje z delom, zato je geografom, ki raziskujemo prostor, zelo blizu. Številne raziskave in izkušnje sodobnega poucevanja agroekologije so pokazale, da se mladi najvec naucijo skozi raznolike prakticne in raziskovalne aktivnosti, ki vkljucujejo študije primerov ter sodelovanje z razlicnimi deležniki lokalnega okolja od uciteljev, staršev, strokovnjakov, lokalnih kmetov in iz lastne praske. Zato lahko agroekološka znanja obogatijo tudi geografijo. Viri in literatura 1. Creating a Sustainable Food Future (2014). World Resources institute. Https://www.wri.org/sites/ default/files/wri13_report_4c_wrr_online.pdf (dostopno 20. 8. 2018). 2. teaching agro-ecology in the transitory period and its consequences for the Agricultural: Knowledge Systems. Osservatorio europeo del Paesaggio. Https://www.ypac.eu/past-ypacs/ypac-2018/ material/various-topics/.../file 3. teaching agro-ecology in the transitory period and its consequences for the Agricultural: Knowledge Systems. Osservatorio europeo del Paesaggio. Https://www.ypac.eu/past-ypacs/ypac-2018/ material/various-topics/.../file 4. the european innovation Partnership. Opportunities for innovation in Organic Farming and Agroecology. Http://www.ifoam-eu.org/sites/ default/files/page/files/ ifoameu_research_eip_ dossier_en_201402.pdf (dostopno 20. 8. 2018). 5. Vovk Korže, A. (2016). Agroecology in Slovenia. V: Revija za geografijo. 95–118. Https://dk.um.si/ Dokument.php?id=123919 (dostopno 27. 7. 2018). 6. Vovk Korže, A. (2016). enostavna samooskrba. nazarje: GeAart. 7. Vovk Korže, A. (2015). Samooskrba v praksi. nazarje: GeAart. Ucenje agroekologije temelji na t. i. izkustvenem ucenju v realnih okolišcinah, katerega kljucni pristop je ucenje z delom. beleženja in shranjevanja poti potovanja, fotografij in razvršcanja zanimivosti. Preizkusili smo je že prvi dan ob Cerkniškem jezeru, Turki pa so vanjo vnašali podatke vse do konca izmenjave. Zanimiv nacin skupnega ustvarjanja geografskih spominov je ena od možnosti, ki jo lahko preizkusimo tudi s svojimi ucenci. Prav tako je vedno aktualna igra iskanje skritega zaklada z GPS-napravami. Mirsad Skorupan je v okolici CŠOD skril majhna presenecenja, ki smo jih narodno mešane skupine bolj ali manj uspešno iskale. Sledila je analiza podatkov (zemljevid poti posameznih skupin), ki je pokazala spretnost skupin pri uporabi GPS-naprav. Kako izdelati tipna ucila za slepe in slabovidne pri pouku geografije How to Create Tactile Learning Tools for Blind and Visually Impaired Students in Geography Class triglavski narodni park – medpredmetna povezava biologije in geografije z elementi formativnega spremljanja Triglav National Park – Crosscurricular Connection between Biology and Geography with Formative Assessement Elements Ucenje geografije v smislu razvijanja kljucnih kompetenc Learning Geography to Develop Key Competences – – – – – – – – – – Spletna ucilnica kot možnost izvajanja formativnega spremljanja pri pouku geografije Collaborative Online Classroom as a Way to Implement Formative Assessement in Geography Class zmotil (ob predpostavki, da ucitelj razume te pojme in jih pravilno uporabi za razlago procesa). Štirje pojmi, ce ucitelj ostane pri njihovih tleh, so za temeljno razmišljanje obvladljivi. Žal geografija ne more biti pametna že z dvema determinantama, npr. ponudba – povpraševanje, ki zadošcata ekonomiji. Recimo: »Zakaj plaz?« Ker se zaradi težnosti in nesprijetosti premika gmota kamenja, prsti, snega, ledu s polzenjem, plazenjem ali tokom. »Zakaj nesprijetosti?« Ker je povezanost med deli manjša zaradi dolgotrajnega preperevanja kamnine in nagnjenosti skladov. Zakaj … Ce poenostavimo: vsaka pokrajinska oblika je vzrocna posledica soucinkovanja energije, snovi in casa. * Glede razlocka uciti – nauciti je pokojni prof. dr. Janez Becaj prizemljil ucitelje s stavkom: »Ucitelji ste; ne prepricujte se, da morate biti naucitelji!« e-publikacije Zavoda RS za šolstvo na portalu BIBLOS www.biblos.si Na portalu Biblos objavljamo dve reviji in vas vabimo k nakupu oz. izposoji. Mediji dnevno porocajo o migrantih, ki skušajo priti v Evropo, ob tem pa se med ljudmi porajajo razlicni predsodki in vprašanja o varnosti, sprejemanju drugih kultur, integraciji priseljencev. Selitve in njihova regulacija so povsem upraviceno postale izjemno pomembna evropska tema, ker zadevajo vprašanja identitete, varnosti in ekonomije ter zaradi posrednih ucinkov korenito spreminjajo evropsko družbo; migracije so zato osrednja tema te številke. Iz vsebine Migracije, integracija in 51 UVODNIK širimo obzorja diskriminacija pri pouku geografije Quo vadis? 3 Mojca Kelbic Đajic Anton Polšak Krizne migracije v sredozemskem prostoru in njihove evropske 8 Medkulturnost in integracija dijakov 56 aktualno posledice na srednji šoli iz prve roke Jernej ZupancicAjda Flisar Državna predstavitev raziskovalnih 4 nalog 5 Miti in dejstva o beguncih in 26 Kaj pa locila? 59 Pet medalj na tekmovanju v Iasiju »begunski krizi« Špela Bregac 5 Boštjan Rogelj Voda Bled 5 zanimivosti Mednarodne selitve v Sloveniji in 35 Evropske statisticne igre 6 podatki o njih Še o vetrnih elektrarnah 63 Turški ucitelji geografije na obisku v Stanko Pelc Anton Polšak Sloveniji 6 iz prakse pedagoški orehi Tabla o visokih vodah tudi v 7 Dornberku in Bohinjski Bistrici Vkljucenost tematik slovenskega Koliko je objektivnosti v našem 65 O Alpah, z Alpami, za Alpe izseljenstva v pouk geografije 44 ocenjevanju Igor Lipovšek Mojca Ilc KlunIgor Lipovšek ISSN 1318-4717