zDRAvsTvENA NEGA BoLNIKov z Bjot.ŇINo
ZARADI RAKA v PoDRoČľU GIÁ\m IN vRATtJ
Branka SENIČ
Pojem rak "glave in vratu" predstavlja heterogeno skupino
malignih tumorjev, ki so v največji meri' domena otorino-
laringologije. Stevilni bolniki, ki so zboleli za rakom v tem
področju v določenih obdobjih bolezni, trpijo bolečine. ZdrĄenje
bolečine pri teh bolnikih 
je 
večkrat zelo tęźka in zahtevna
naloga. Poseben problem predstavlja kronična huda bolečina v
času napredovale bolezni in proti koncu bolnikovega živ|jenja.
Bolečine povzroča osnovna bolezen, pa tudi nasilne metode
zdľavljenja z obsežnimi kirurškimi 
Poseg, 
obsevanjem in toksičnimi
kemoterapevtiki, ki so lahko vzrok za težko ozdravľive bolečinske
sindrome, tako da 
je 
kakovost življenja često vprašljiva tudi po
uspešnem zdravljenju.
Poglavitni vzroki bolnikovih težav so predvsem okvare ustne
sluznice po obsevanju, pomanjkanje sline, ovire pri požiranju
in pitju, lokalne okužbe pri ponovitvi bolezni v ustni votlini in
źte|v, na vratu pa frbroza, kontrakture in nekroza po obsevalnem
zdravljenju metastaz. Z napredovanjem bolezni se dinamično
prepletata akutna in kronična bole8ina. Številni psihološki in
socialni faktorji še dodatno zniźujejo pÍa1 za bolečino.
Učinkovito načľtovana in sistematično izvajana zdravstvena
nega (v nadaljevanju ZN) 
je 
zelo pomemben dejavnik za
obvladovanje bolečine. osnovno vodilo medicinske sestre 
je
znanstveno dognanje, da 
je 
bolečina kompleksen in enkraten
pojav, ki 
jo 
vsak doživlja in izraźa na svoj način. Temeljne
strokovne naloge, ki 
jih 
medicinska sestra (Ms) inłaja v
medsebojni odvisnosti od drugih članov zdravstvenega tima so
usmerjene k realizaciji predpisanega diagnostično terapevtskega
programa.
Nasbv avtqice: banka silň viła medicinsl<a sestta, onkološki iłlšfirú Ljubljana
76

-.t
Te naloge so:
- zbiranje informacij za ocenitev bolečine
- aplikacija predpisane analgetsko in adjuvantne terapije
- spremljanje in vrednotenje analgetičnega učinka, stranskih
učinkov in reakcije bolnika na analgetsko terapijo.
Medicinska sestra samostojno ugotavlja potrebe po ZN, ki so
posledica bolečine, načrtuje, inaja in vrednoti postopke ZN, ki
peljejo k tem ciljem:
- preprečiti bolečino,
- bolniku olajšati trpljenje in doseči najvišjo stopnjo udobja
- doseči, da bo bolnik lahko opravljal dnevna Življenska opravila
in imel miren počitek,
- doseči, da bo bolnik samostojen - sposoben skrbeti sam zase.
Za dosego postavljenih ciljev, ki so vedno usmeľjeni k varovancu,
mora medicinska sestra:
- pravi čas prepoznati rizične dejavnike, ki lahko peljejo v
bolečino in 
jih 
minimalizirati,
- pravi čas zaznati bolečino in 
je 
ovrednotiti,
- ugotoviti psiho-socialne dejavnike, ki bolečino lahko dodatno
poslabšajo,
- ovľednotiti vpliv bolečine na inĺajanje štirinajstih dnevnih
življenjskih opravil (teoľija V. Henderson),
- oceniti stopnjo neugodja, ki 
je posledica bolečine,
- sistematično načrtovati in izvajati negovalne postopke, ki
zmanjšujejo bolečino,
- bolnika in njegove svojce motivirati, izobraževati ter aktivno
vključevati v proces ZN in zdravljenja,
- nuditi vsestfänsko podporo in pomoč.
Ugotavljanje potreb po ZN v nłęzi z bolečino 
je pogosto
teźavna in zahtevna naloga. Hospitalizacija 
je tudi situacijski
stres za marsikaterega naših bolnikov. Po prihoclu v bolnišnico
77

so običajno zelo zaskrbljeni, prestrašeni, premalo poučeni o
naravi bolezni ter zelo nezaupljivi. Veliko 
je 
odvisnikov od
alkohola, pri katerih je izraž,ena zmanjšana sposobnost
razumevanja. Komunikacijo lahko otežkočajo tudi motnje v
govoru in naglušnost.
Na tej stopnji dela potrebujemo še posebej sposobnosti opazovanja
in komuniciĺanja. Posameznega bolnika moramo dobro spoznati.
Spoznati moramo njegovo zdravstveno stanje, možnosti za
samooskĺbo, za družinsko ali sosedsko pomoč, pa tudi potrebe
po zdravstveni negi. To nam delno omogoča diagnoza bolezni,
zdravljenje in prognoza. ocenimo bolnikov odnos do bolečine,
osebno občutljivost, odnos do kulturne vrednote, in njegove
nazoÍe ter čustveno stanje.
Naš bolnik ni vedno prvi in najboljši vir podatkov. Zato smo
pozorni na nekatere druge kazalce, ki nakazujejo bolečino: na
boleč izraz, kĺemženje obľaza, napadalno vedenje, egocentričen
odnos, zmanjšano sposobnost za inĺajanje dnevnih opravil,
jezo, 
vzdražljivost. Podatke zbiramo organizirano in postopoma,
bolnika ne smemo utrujati in mu vedno znova zastavljati ista
vprašanja.
Bolniki najpogosĘe navajajo:
_ 
bolečino pri požiranju,
- glavobol,
- zobobol,
_ 
bolečine v ušesih.
Bolečino občutijo kot pekočo bolečino, trganje, kljuvanje, kľčevito
bolečino. Glede na 
jakost 
ocenjujemo kot rahlo, zmerno, hudo
in neznosno.
odzivi posameznęga bolnika na bolečino so siceľ lahko zelo
različni, vendar so spremljajoč,e teźave običajno tako hude, da
zelo poslabšajo zdravstveno stanje. Neobvladana bolečina 
je
78

ł_'!
lahko vzrok za marsikatero zdravstveno teźavo ali negovalni
problem, iz katerih izhajajo negovalne diagnoze:
- nezadostna prehrana in hidracija,
- neuěinkovito dihanje,
- otęźena vcrbalna komunikacija,
- spremenjen ritem spanja,
- slabša fizična mobilnos,t
- oslabljeni socialni stiki,
- spremenjena telesna podoba,
- strah,
- depresivna stanja,
- odklanjanje postopkov ZN.
Lajšanje bolečine in skĺb za bolnikovo psihofizično ugodje
vedno obravnavamo kot prioriteten cilj ZN. Sistematično
načrtovanje ZN vključuje opredelitev kľatko- in dolgoročnih
ďjev, predvidene ľešitve in premišljen izbor najboljših negovalnih
postopkov.
Za uresničevanje načrta ZN inajamo preventivne, terapevtske
paliativne in zdravstvenovzgojne negovalne postopke. Zaradi
kompleksnosti problema 
je 
nujno redno posvetovanje s sodelavci
znotraj negovalne skupine, pa tudi z drugimi člani multĹ
disciplinarnega zdravstvenega tima.
Inajanje ZN ne sme biti togo uľesničevanje določenih navodil.
Potrebno 
je 
sprotno kritično presojanje in oseben odnos do
bolnika. Izbiramo najprimernejše negovalne postopke, ki bodo
bolnika najmanj obremenili. Inĺajamo 
jih 
zelo obzirno.
Posebno pozoľnost posvečamo negovalnim postopkom, ki lahko
zmanjšajo jakost 
in pogostnost bolečine:
- redna in pravilna ustna nega,
- zadostna hidracija,
- inhalacijska terapija,
79

_ 
redna in pravilna nega poškodovane kože,
- cloĺlatno ogrevanje ali hlajenje'
- informativni' sprostitveni in izobraŽevalni pogovori z bolni_
kom,
- delovna in sprostitvena terapija,
- aplikacija analgetikov in lokalnih anestetikov pred jedjo.
Zagotoviti moramo nepretrgano ZN z dokumentiranjem in
razpravami v negovalnem timu.
Y fazo vrednotenja vključujemo bolnika, celoten negovalni tim
in službo za zdravljenje bolečine. Bolečino redno spremljamo
in ugotavljamo vse pričakovane in nepričakovane odzive, vse
posebne znakę in znamenja, izraz razumevanja ali čustev in
varovančeve sposobnosti v smislu samooskrbe. Akutna stanja 
je
treba spoznati in nadzirati tudi vsako uro, vse drugo ocenimo
ob zaključku izmene.
Odpust iz bolnišnice skrbno načrtujemo. Takĺat v celoti
ovrednotimo rezultate ZN. V središču pozornosti 
je končni
dosežek, usmerjen k izpolnitvi bolnikovih pričakovanj in želja.
Za uspešno delo 
je 
potrebna velika mera "diplomacije", taktnosti,
strpnosti in razumevanja. Bolniku moramo pokazati, da mislimo
resno, da mu verjamemo in da smo mu pripravljeni pomagati.
To 
je 
edina pot, ki vodi do zaupanja. Kljub dobrim strokovnim
prijemom pa pogosto ne dosežemo pričakovanih rezultatov.
Veliko 
je 
dejavnikov, ki negativno vplivajo na uspešnost zdravl-
jenja 
in ZN bolnikov z bolečino zaradi raka v oRL področju.
Omenila bom le nekatere:
- težko sporazumevanje z bolnikom, njegova nemotiviranost in
nepripravljenost za sodelovanje pri zdravljenju,
_ 
bolnikovi predsodki in miselnost v nęzi z bolečino,
- neučinkovita pomoč družine,
- oteženo dajanje zdravil skozi usta zaradi težav s požiranjem,
80

- nezadostna strokovna usposobljenost negovalnega osebja
zdravljenje bolečine,
_ 
ncobvladljiva bolcčina pri umirajočem bolniku.
Trpljenje umirajočega bolnika medicinsko sestro pogosto spravlja
v hudo čustveno stisko. Kljub temu ostaja z njim, mu pľisluhne,
vliva upanje in vero.
Medicinska sestra opravlja kot enakovreden član zdravstvenega
tima enkratne naloge in prispeva pomemben delež k zdravlje-
nju bolečine. Bolniki z bolečino potrebujejo vsestransko ZN,
kar od medicinske sestre terja strokovno znanje, spretnost in
etičen odnos.
za
81