Povečan izvoz
Povečanfe Izvoza /e ena najpomembnejšlh nalog v prlhodnjem letu. Predstavnlki OZD pa ugotavljajo, da Je za njlh Izvoz marslkdaj nerentabllen in zahtevajo povečanje stlmulacije za Izvoz ter druge olajšave. Verjetno bl se moraH vprašatl, kollko nas potem tak Izvoz stane In, ali Je gospodarsko utemeljen.
Naše gospodarstvo, kljub zahtevam njenega izvoznega dela po povečanju stimulacij, tega ne more prenesti. Vse premalo smo dosedaj izkori-stili možnosti na trgih dežel v razvoju in socialističnih dežel. Prav tako se še nismo dovolj odločno spopadli z miselnost-jo, da je treba čimveč izvažati, vseeno po kaki ceni. Ne priza-devamo si dovolj, da bi za na-še izdelke in storitve dosegli na tujih tržiščih boljšo ceno. To pa pomeni, da bi morali naši predstavniki v tujini in pa tisti, ki se z izvozom ukvar-jajo, vložiti mnogo več dela, če želimo da bi take razultate dosegli.
Številne panoge so se znaš-le v stiskalnici naraščajočih cen surovin, reprodukcijskih materialov in energije na eni strani in zamrznjenih cen svojih končnih proizvodov na drugi. Rešitev s poveča-njem cen pa bolj malo vpliva k stabilizaciji in veliko pri-speva k inflaciji, čeprav je res, da tudi administrativni posegi kot je zamrznitev cen nikakor ne rešujejo pro-blema.
Čeprav tudi primami pro-izvodnji, torej proizvodnji surovin in reprodukcijskega materiala ni postlano z roži-cami, saj so njihovi finančni rezultati dokaj slabi, pa bi morali predvsem na teh po-dročjih poiskati notranje re-zerve in se vprašati, ali je njihova proizvodnja racio-nalno organizirana.
Vse prepogosto delavci v primarni proizvodnji vlaga-jo sredstva v razvoj predelo-valne industrije, ki naj bi bi-
la višje akumulativna. Vpra-šanje je, kaj bi se zgodilo, če bi ta sredstva namesto v pre-delovalno industrijo vlagali v modernizacijo primarne industrije. Tako pa se danes srečujemo s predimenzioni-rano predelovalno industri-jo, ki v veliki meri temel ji na uvozu surovin in reproduk-cijskega materiala in z dragi-mi domačimi surovinami.
Čeprav ne bo lahko, bi mo-rali vsaj v prihodnje stremeti predvsem k modernizaciji primarne proizvodnje. V na-sprotnem primeru ne bo no-beno povečevanje proizvod-nje prineslo izboljšanja zuna-njetrgovinske bilance, prej kvečjemu nasprotno. Zaradi večje proizvodnje bo treba uvažati več reprodukcijskega materiala in surovin, vse to pa bi še povečevalo naš zunanje-trgovinski primanjkljaj.
Eden izmed predlogov je, da bi se zmanjšali nekateri davki in prispevki za proiz-vodnjo, ki je namenjena za izvoz. Verjetno je tak predlog utemeljen, morali pa bi razmi-sliti o njem, ne samo, ko govo-rimo o proizvodnji za izvoz, temveč tudi, ko govorimo o proizvodnji za domači trg. Malce nepošteno je iskati no-tranje rezerve vedno samo v gospodarstvu. Notranjih re-zerv bi verjetno lahko zelo ve-liko našli tudi drugje, v delo-vanju posameznih strokovnih služb, organov uprave itd. Ne-racionalnost negospodarstva se povečuje namesto da bi se zmanjševala. V skladu s tem pa seveda naraščajo obvezno-sti gospodarstva in se zmanj-šuje njegova konkurenčna sposobnost na tujem trgu.