psS»
		. j
		
1		
		S (i)J
jklr	iv a		i i\	
W' >v ; J	j	lil	/l	i ::		F' „ e ■ lk
Vsak dan PROGRAM MAJ lici Rcictiu Trl)ovlic od ponedeljka do petka od 6h - igh;
obota insdc** ~	-- - - —- —-
*
»lili
soliotci ned d* 1 viTti^iii^cli od 8E1 l^li
^	l ^
MALGAJ
T	l j e
XX^X^
u
RENAULT
*»0v‘‘ Krediti pri SKB banki:
3 leta, obresti imamo 16%iR, Lea s ing
OMEJENA KOLIČINA VOZIL ŠE PO STARI CENI! RABLJENA VOZILA;
V - JUGO .$5 7/88 289.640 SIT.	..... .fr
2-701 5/89 292.110 .SIT	..(PVjO
iimmmm7/pAiiwšu:WPtAusE i.cx oo hwi.x>o■■ sit n
. YUGO 45 '■ 3/89 285.915 SIT	777
mmmmrnmšim 128 m 261.450 sit .	m./ qS&
WM:cB& rt 1.4 1/91 1 (249332/sit
■777/775opel 'OMEGA CD 2.0i 9/89 1.426.950ISIT'Idodopr.) 7.777 7	- PASSAT GL TURBOO 2/91 1.925.700 SIT (dodopr.)
;^SSfSS	»pl
VASiiiH ii::p5 sv792 882.000 SIT7/	/..... „£$>X
'RS.SV 10/90.765.135 SIT.:	/	/
r R~5 5V 6/90 750.750 SIT 777R11 GTL 12/85 88.600 km 572.250 SIT 7- GOLF MO 3V 3/87 65.210 km 832.650 SIT
-	GOLF JXD Z'89 958 650 SIT :m::.5Mi/27GOLF/jXD. SV /88: 898.800 Sit (dod.opr;) 771
-	CLIO RT 1.4 6/91 29.500km 1.282.575 SIT '777: • BX/16 7rZS//ia/9T.984.900 SIT 7:7
LEGENDA: * DODATNA OPREMA . ..
d.o.o.
TRGOVINA
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/881 338
novo - TRGOVINA V LITIJI !!!
Gotovinski popusti, plačilo na 2,3 ali 4 obroke,
m
-	ITISONI širine 2 in 4m
-	TOPLI PODI širine 2,3 in 4m
-	BARVE AKRIL, JUPOL, BARVE za les in kovino
-	pestra paleta tekstilnega meterskega in dekorativnega blaga
-	prodaja zaves proizvajalca VELANA in šivanje po naročilu
-	karnise
- OPRAVLJAMO TUDI POLAGALSKA DELA: polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov.
VABI VAS trgovina #^^»1 v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 7°° do 19°°, ob sobotah 7°° do 13°°^y
• UVODNIK •
Vem, vem... Marsikdo bo dejal - s temi 150 tolarji pa res pretiravajo. Na žalost ne gre drugače. Ceno smo držali, kolikor dolgo smo mogli. Zasavc se je vedno vrtel okrog cene dveh mark. Ker so tudi druge cene (material, tisk, filmi itn.) vezane na marko, ki je zadnje tedne porasla, je skok na 150 tolarjev za nas razumljiv. Seveda je manj "razumljiv" za kupce časopisa. Vendar verjamemo, da to bralk in bralcev ne bo odvrnilo od časopisa. Srčno upamo, da bo ta cena držala dolgo, dolgo.
Upamo, da ste v zadnjih številkah opazili prizadevanje ustvarjalcev časopisa, da naredimo časopis še boljši. Za najbolj zveste prijatelje Zasavca, naše naročnike, pa smo spet pripravili nagradno igro. Zasavc nagrajuje zvestobo, smo jo poimenovali. V igri bodo seveda sodelovali tudi tisti bralci, ki se bodo na časopis naročili do zaključnega žrebanja.

Zimsko snubljenje
NASLOVNICA: AO Uroi Klemen FOTO: Tomo Brezovar
V ogledalu: Milan Vidmar Spet nagrada Svei Upokojenske bitke
Pisma bralcev
Zapiranje rudnikov
Miran Kramberger o trboveljski Iskri
Človek v ozadju
Odrasli si privoščijo ali Tihi dogovor
Uspel turnir Veje na cesti Levstik v snegu Lestvica zasavskih 5 + 5
d<D Zasavje pred 150 leti
(!Td1 Horoskop
illS

7. . ,p mnrlmn
|\ 5RtoSaTOmo.
■ > ozadja samomorov, po
Z katerih se Zasavci uvrščamo v sam svetovni vrh.
:\ — ~
1>
/ prebivalcem je prekipelo.
KOLEDAR
DOGAJANJ
8.	novembra - Zbiranje denarja za rentgen v zagorskem Zdravstvenem domu dobi na sej i občinske vlade tega dne podporo tudi občinskega vodstva. Okrog 15 odstotkov vrednosti nove naprave "že" imajo.
8.	novembra - Zagorjani so že oblikovali svoje pripombe in predloge o osnutku Zakona o zagotavljanju sredstev za zapiranje rudnikov rjavega premoga Zagorje, Kanižarica, Senovo. Osnutek je pripravila republiška strokovna komisija.
9.	novembra - Pa še z nečim so nezadovoljni v Zagorju: s tem, da naj bi bil sedež 21. okraja v Trbovljah. To pa ne, pravijo, ker imajo slabe izkušnje še iz petdesetih let, ko je bil sedež okraja prvič pri sosedih.
10.	novembra - V trboveljskem Zdravstvenem domu so se letos v zvezi z gripo odločili za posebno akcijo: podjetjem so predlagali, da bi se "kolektivno" cepili, oziroma drugače: da bi zaposlenim v občini cepljenje plačala podjetja. Cena enega cepljenja: 500 tolarjev, odziv pa slab.
11.	novembra - S posebnimi odpadki imajo težave tudi Zagorjani. Pravijo, da bi potrebovali posebno skladišče za skladiščenje tovrstnih odpadkov... - in to do tedaj, ko naj bi končno stekel regijski projekt ravnanja z odpadki. Do kdaj torej?
13. novembra - V noči s petka na soboto zapade prvi letošnji sneg. Povzroči preglavice tako voznikom kot komunalcem in električarjem, saj pod njegovo težo padajo drevesa, se trgajo električne žice...
15.	novembra - V Sinetu, mešanem podjetju, nastalem v procesu preoblikovanja v hrastniški Steklarni, čakajo na status invalidskega podjetja. Od 40 zaposlenih imajo kar polovico invalidov.
16.	novembra - Seje občinske skupščine v Zagorju se udeleži tudi državni sekretar za energetiko Boris Sovič. In kaj spet žuli Zagorjane? Zapiranje rudnikov, ki nekako ne gre, kot bi moralo iti. Oziroma gre bolj kot ne tako, kot so si zamislili na Rudnikih.
16. novembra - V Trbovljah praznujejo 100 letnico organiziranega zborovskega petja. Na štirih koncertih se bo v treh dneh predstavilo 16 zborov - otroških, mladinskih in odraslih.
Polona Malovrh
UJA03J00V
MILAM
VIDMAR
Po poklicu je vodovodni inštalater. Dolgo časa je delal pri hrastniški Komunali, zdaj pa že sedem let varno vozi otroke s Kovka, Gor in Podkraja v šolo in nazaj domov. V toplih mesecih je takšna vožnja prijetna. Kadar pa zapade sneg, ko so ceste zaledenele ali razrite od hudih nalivov, mora biti še posebno zbran.
Otroke ima nepopisno rad. Ničkolikokrat mu malčki iz vrtca potisnejo v roke svoja oblačila. Milan jih obleče in obuje, saj vidi, da imajo vzgojiteljice polne roke dela. če kdaj s kombijem obstane v snegu, si otroka oprta na hrbet in ga odnese domov. "Revčka ne morem pustiti samega sredi gozda," pravi. Zgodilo seje že, daje otrok bruhal. Vozilo je ustavil v najbližjem gostišču ter malčka umil in potolažil. Prevaža otroke različnih starosti in različnih značajev. Tisti iz posebne šole so pač malo drugačni. Ko zračni pritisk pada, so nemirni, tudi agresivni. Pa jih zna pomiriti. V žepih ima vedno bonbone ali kakšen žvečilni gumi, največ pa doseže s svojim pomirjujočim glasom. Človek kar težko dojame, kako lahko hkrati obvladuje cesto in svoje male potnike, ki le redko sedijo pri miru. "Si vzel list, ki ti gaje dala tovarišica? Kje imaš bundo? Menda ja ne boš šel domov v copatah! Si se naučil tiste račune?" so vsakdanja vprašanja voznika Milana.
Prosti čas preživlja z ženo Marto v počitniški hišici pod Kumom, kjer goji rože, sadno drevje in občuduje naravo. A ni veliko doma. "Ko je treba otroke peljati na razna tekmovanja - teh pa je veliko - Milan nikoli ne odkloni," pravi ravnateljica, "tako rad ima vse otroke in tako prisrčno se zna z njimi pogovarjati."
Ob zaključku šolskega leta vse svoje varovance povabi na Kal ali v Gore. Kuharica že vnaprej sporoči, kdaj morajo pripraviti goro pomfrija in veliko soka. Nekoč je kolegica vzkliknila: "Milan, a veš, da si podoben Otu Pestnerju?!" In vsi tisti, ki smo mu blizu in ga imajo radi, mu največkrat rečejo kar Oti. Kadar pomislim na vso toplino in ljubezen, ki jo Milan seje med otroke, se spomnim besed Malega princa: "Kdor hoče videti, mora gledati s srcem."
Manja Goleč
FrSnTrSi t&dns

Poslanska
pisarna
Hrastnik - Miran Jerič (LDS) in Miran Potrč (Združena lista), poslanca v državnem zboru, bosta v petek, 19. novembra v Hrastniku - v stavbi bivših D PO - otvorila skupno pisarno. O tem, kdaj bosta na voljo svojim volilcem, bomo v Zasavcu še poročali.
P.R.
Plinifikacija
Radeč
Radeče - Slovenski plinovodi so na osnovi koncesijske pogodbe, ki so jo podpisali z laško občino, uradni izvajalci del za opremljanje mest Radeče in Laško z omrežjem za distribucijo zemeljskegaplina. Tabi sc sicer moral izvajati že v letu 1993, vendar dela niso pričeli, kerso vezana z drugimi komunalnimi in infrastrukturnimi objekti, ki jih je treba v Radečah izvesti pred dokončno polnitvijo akumulacijskega jezera HE Vrhovo in na gradnjo kanalizacije, ki pa po ocenah letos ne bo izvedena.
Slovenski plinovodi bodo zaradi omenjenega najprej dobavili potreben material, ki ga bodo uskladiščili v radeški Komunali, z deli pa pričeli na prvem delu plinovoda od redukcijske postaje do začetka naselij oziroma tam, kjer ni neposrednega vpliva HE Vrhovo. Marca prihodnje leto bodo delali v Radečah, investicijo pa naj bi po ocenah zaključili oktobra leta 1994. V tem obdobju bodo Radečane obiskali predstavniki Slovenskega plinovoda, ki bodo predstavili ponudbo ter pogoje za izvedbo priključka in notranje predelave. Cena priključka v dolžini 10 m je 950 DEM in so jo skupaj z vsemi notranjimi deli za predelavo kotlarn in usposobitve rabe plina pripravljeni kreditirati za obdobje treh let. Ponudba odjemalcem je rezultat izkušenj, ki sojih investitorji dobili pri gradnji zagorskega plinovoda in ocenjujejo, daje sprejemljiva za vsako povprečno slovensko družino.
Dejstvo je, daje to za Radeče, ki ima precej onesnažen zrak, gotovo priložnost, s tem pa bi se glavne investicije na infrastrukturnih objektih lahko zaključile. Ob izgradnji korita
v/!wXv///X!vXv/XvXv!vlXv!-XvXvXv!w:vXwXv:vXvXw:v;vllvXžXvX,!w:vSvXv;W!w;vXw/Xv!wXvXvXvXw!
Trbovlje-Območni svetZveze svobodnih sindikatov Slovenije v Trbovljah je v ponedeljek na Temeljno sodišče v Ljubljani vložil predlog za razrešitev stečajnega upravitelja Iskra Polprevodniki Trbovlje Gorazda Cuznarja. Kotso zapisali v pojasnilu, se vedno znova postavlja še vedno nerešeno vprašanje vnovčenja premoženja stečajnega dolžnika.
GS ZSSS, ki v stečajnem postopku zastopa delavce, ki so po stečaju ostali brez dela, je že pred časom zahteval, da stečajni upravitelj postopek pospeši in konča. Med drugim delavci -
upniki že izražajo nezadovoljstvo, češ, da gre očitno za časovno najdaljši stečajni postopek v Sloveniji tudi iz drugih razlogov. Pojavlja senamreč upravičena bojazen, da se zadeva namenoma zavlačuje, predvsem scilji, da se v celoti izničijozahteve delavcev. Tudi sindikat Iskre Semicon d.d, meni, da je stanje nevzdržno, Čeravno gre za interes tako stečajnega upravitelja kot Iskre Semicon d.d. po "nedefinirani lastnini", ne razumejo položaja, kjer je stečajni upravitelj večinski lastnik na novo ustanovljenega podjetja, ki z večinskim deležom kontrolira in odloča v organih upravljanja. Sodišče po mnenju sindikata ponuja scenarije brez vrednosti za delavce. Glede na to. da stečajni upravitelj do sedaj
po več kot dveh letih ni v stanju, da končno izpelje stečajni postopok v Iskri Polprevodnikih Trbovlje, predlagajo, da stečajni senat odstavi stečajnega upravitelja in zagotovi stečajnika, ki bo sposoben zaključiti postopek.
m


P.R. jf/
Sopote se bodo obnovile vse komunalne in druge povezave, dolina ima kabelsko televizijo, manjkale plin, ki bo zadnji pogoj za čistejše okolje v dolini ob Sopoti.
Franci Kadunc
Priznanja
kakovosti
Zagorje - Včasih so rekli, da seže slab glas v deveto vas, dober pa v deseto. Še danes je tako. Tega se vse bolj zavedajo v TEVE Varnost Zagorje, kjersoletos, že četrtič po vrsti, podelili priznanja najboljšim delavcem. Za izbiro so uporabili več kriterijev: od samoiniciativnosti do natančnosti, dela brez napak, kakovosti izdelkov, pripravljenosti za delo ter korektnih odnosov do strank in sodelavcev. Tako je najvišjepriznanjekakovosti (zlatnik) prejel ključavničar Janez Vozelj, priznanja kakovosti so dobili še Miroslav Hribar, Mirko Jerman, Peter Majdič, Anton Rožmanec in Jernej Škerbec. S priznanjem kakovosti so še korak bliže razvitemu svetu, kjerje kakovost že dolgo pravilo za uspeh. S tem v zvezi so v koledarju določili dan kakovosti, to je vsak dmgi četrtek v novembru.
P.R.
Litijski IS je zasedal
Litija - Na četrtkovi seji (11.11.) litijskegalS so med drugim so razdelili denar za urejanje kmetijskih zemljišč in za popravilo cest. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvoje IS predlagal
razdelitev sredstev za urejanje kmetijskih zemljišč za leto 1993. Od 64 interesentov so sredstva podelili 18 prosilcem, ki bodo dobili 30 odstotkov vrednosti deleža za ureditev, v denatju pa je to le od 18.000 do 42.000 SIT. Prosilci morajo pridobiti odločbe o proglasitvi del. Sredstva jim bodo nakazana šele, ko bodo poravnali svoj delež (70%) ureditve zemljišča.
Letošnji nalivi in neutja kar naprej odnašajo ceste. IS je zato iz sredstev za elementarne nesreče razdelil sredstva za popravilo največjih cestnih problemov. Ti pa so: sanacija vdora ceste Sopota - Dole (791.604 SIT), vdora ceste pri "Cej" nad Polšnikom (245.000 SIT), vdora ceste v Vintarjevcu (150.000 SIT), navoz gramoza na cesti Ščit in Volčja jama (250.000 SIT), sanacija ceste pri "Vrdjan” naKonjšici (150.000 SIT) in ureditev mostička na cesti pri Reka Gozdu (150.000 SIT)
J.K.
Obisk cestnega inšpektorja
Trbovlje - V četrtek, 11. novembra se je v Trbovljah mudil republiški inšpektor za ceste. Med drugim si je ogledal obnovo raznih cestnih odsekov, ki jih financirajo iz republiških sredstev. Predvsem gre za nadaljevanje modernizacije ceste Trbovlje - Prebold in ceste Trbovlje - Hrastnik preko Ostenka oziroma sv. Marka, pa tudi za druge cestne odseke, npr. Kalc -Prapreče, del ceste Jager - Vrhe pri Lizi itn.
T.L.
Pred posegom v Radečali
Radeče - Investitor HE Vrhovo Savske elektrarne iz Ljubljane so začele s pripravljalnimi deli za poseg v Radeče, kot enega zadnjih pogojev za obratovanje HE Vrhovo. Zaščita mesta pred poplavami je zalogaj, ki bo od izvajalcev terjal vrsto strokovnih in kvalitetnih rešitev, saj bo polnjenje bazena bistveno spremenilo sedanje vodne pogoje, ki veljajo ob nenormalnih razmerah. Zadnje deževje je pokazalo, da so izvajalci del, katerih koordinator je Smelt, dokaj dobro opravili svoje delo, saj je spremenjeno korito Save dobesedno "požiralo" ogromne količine vode in ni bilo nikakršne nevarnosti za poplavo. V teh dneh hitijo s prestavljanjem struge Sopote in gradnjo mostu kot enega od pogojev za novo traso regionalne ceste.
KS skupaj s Komunalnim podjetjem z investitorji usklajuje pogoje in roke, saj je navsezadnje treba spoštovati vse obveznosti iz sporazuma in pogodbe, ki sta ga omenjene stranke podpisali z investitorjem. Ker je zima izvajalce prehitela, je največja bojazen sam poseg v Radeče, ki bo gotovo spremenil sedanje utečene vsakodnevne poti Radečanov. Vrsto ulic bo prekopanih, spremenil se bo mesti prometni režim, prihajalo bo tudi do zamaškov. Kakorkoli že, gradnja se ustaviti ne more več, zato je želja vseh, da bi se čimprej končala. Seveda ob pogojih, ki sojih postavili Radečani.
F. K.
Lepota okolja.
Zagorje - Z naraščanjem števila prebivalstva so se širile tudi grde navade o malomarnem odnosu do okolja. Odpadkov je vsepovsod na pretek. Inko so se ljudje že vsaj pri določeni vrsti odpadkov, kot sta steklo in papir, navadili na red, zatajijo tovarne, ki jim tovrstna surovina kar na mah ni več potrebna. Naše okolje vsekakor potrebuje skrbno, strokovno ter nenehno obravnavo, žal pa so se utrdili tudi komaj vznikli Zeleni in bodo morda šele pred novimi volitvami nekoliko bolj aktivni.
Morda bo nekoliko pomagal pri reševanju tovrstnih zagat odlok o komunalnem urejanju, vzdrževanju javne snage in zunanjem izgledu mesta in naselij, ki ga je v torek sprejela zagorska skupščina. Vprašanje je sicer, koliko bodo ljudje zaradi vsebine odloka bolj skrbeli za okolje, saj razen enega poslanca in zagorskega komunalnega podjetja na besedilo ni nihče dal pripomb. Mar to pomeni, da ga tudi nihče ni prebral? Gotovo bodo ljudi na njihovo nevesto ravnanje opozarjale kazni, ki niso več tako simbolične, kot so bile nekdaj. Za prvo nabiranje v malho se bo redar lahko postavil karob stanovanjsko naselje pri Mediji v Zagoiju, ko vrečke za smeti namesto v smetnjak letijo po zraku kar v Medijo; mnogokrat tudi mimo -na dvorišče otroškega vrtca.
I.L.
Vrtnice in koprive
Trbovlje - Turistično društvo Trbovlje in Hortikulturno društvo s področja Trbovelj sta tudi letos pripravila ocenjevanje najlepše urejenih hiš (stanovanjskih, poslovnih, zasebnih), šol, tovarniških zgradb, gostišč, trgovin, skratka vsega, kar domačin ali obiskovalec vidi lepega in slabegaob sprehajanju po Trbovljah. Komisija je opravila ocenjevanje v pozni pomladi in poznem poletju oziroma v začetku jeseni. Ugotovila je, da je napredek ponekod zelo očiten, marsikje pa ne polagajo tolikšne pozornosti urejanju svoje okolice. Obe društvi bosta svoje ugotovitve posredovale javnosti na srečanju, ki bo v petek, 26. novembra ob 17. uri v prostorih doma Svobode II. V kulturnem programu bo sodeloval Mešani pevski zbor Svobode n, pripravili pa so tudi prvo predvajanje videokasete z naslovom Lepote Trbovelj. Takrat bodo podelili pekočo koprivo, pisne pohvale in zlato vrtnico.	T.L.
KTa novi hiši Zupanovih žc streha
Člani odbora za pomoč pri izgradnji novega doma za družino Zupan iz Jesenovega so letos res krepko zavihali rokave. Tesarji so prejšnji teden zaključili svoje delo in nova hiša za Zupanove že ima streho. Zahvalo dolgujejo IGM Zagorje ob Savi za materialno pomoč in prevoz, Pivovarni Laško, zasebnikom - avtoprevoznikoma Danijelu Ravnikarju z Izlak in Janezu Šinkovcu iz Zagorja, Avtopre vozu Zasavje - enoti Zagorje, Strojni elektro industriji Zagorje za prevoz in obljubljeno izvedbo elektroinstalacije v prihodnjem letu ter Semenarni Marani za materialno pomoč. Naslednji trd oreh za Odbor in Zupanove bo nabava stavbnega pohištva. Upajo, da bodo tudi pri tem deležni podpore in pomoči vseh, ki jim v tej fazi gradnje lahko pomagajo.
Ob začetku akcije za pomoč Zupanovim, je bila več pripomb, daje potrebno pomagati še marsikomu. Če si oči pred stisko drugega na zatiskaš, res opaziš, da pomoč potrebuje še kdo. Vaščani vasi Brezje v čemšeniški KS so se zato dogovorili, da bodo pri financiranju obnove vaškega vodovoda oprostili plačila Lavrinovi družini, prav tako so si brez nje razdelili dodaten ispesek samoprispevka za asfaltiranje odseka ceste čez vas|lo konca KS Čemšenik. V župniji so se dogovorili in akciji' je že stekla - zbirali bodo po tisoč tolarjev na gospodinjstvo ali zaposlenega, kakor pač kdo more za Lavrlpove, $ si tudi gradijo novo hišo. Vendar je dohodek edinega hranilca štiričlanske družine premajhen, da bi si zmogli nabaviti krilitio sami. Sredstva se zbirajo na Župnijskem uradu v Čejnšen&u, kritino pa bodo nabavili preko Karitasa. Tudi o tej akcijfje seznanjena KS. Organizatorji te akcije upajo na solidarnost in razumevanje vseh krajanov Čcmšcnika.	!|f
Za skrb za ljudi v stiski si Čemfjčani in vsi, ki jim priskočijo na pomoč, zaslužijo IiašoMnpo. Predvsem pa jo zaslužijo organizatorji solidarnostnih akcij. Že občutek, da ne hodimo drug mimo drugega ko. &Jovi,je veliko vreden. Taksni podvigi, kot uspevajo v KS Čemšenik, pa zaslužijo
!~v_	..x	-
M’ ' ’
*	* —	i
Se eno priznanje za Sveo
Z letošnjega sejma pohištva, kije prejšnji teden potekal na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, so se predstavniki zagorske lesne industrije Svea vrnili zadovoljni. Za razstavljeno kuhinjo, krstili sojo za Katarino, so prejeli nagrado Kristal, naj višjo nagrado, ki jo razstavljalcem podeljuje mesto Ljubljana.
Nagrajeno kuhinjo, kije oblikovana na trdni osnovi starih kmečkih kuhinj in primerna za vsak ambient. je tako kot številne druge Sveine kuhinje oblikoval Stane Ocepek. V kuhinjoje vgradil posebne elemente kot so meterga, prekucnik za drva in shrambna omara z vertikalnimi predali in vitrino. Katarina, pravijo v Svei, je posebej zanimiva v kombinacji s štedilnikom na trda goriva, plin in elektriko. To je za Uršo in Karmen tretja nova kuhinja, ki sojo pripravili letos v zagorski lesni industriji, vklj učena bo v proizvodni program za prihodnje leto. Svea tako nadaljuje tradicijo, da kupcem tudi ponudi tisto, kar razstavlja na sejmih.
"Slovenska lesna industrijaje v iskanju trgov letos pokazala izjemen razvoj pri oblikovanju in kakovosti," ocenjuje letošnji sejem pohištva direktor Svee Miro Štrajhar. "Ta razvoj je še posebno opazen pri proizvajalcih kuhinjskih programov. Na sejmu je poleg petih velikih
proizvajalcev tovrstnega pohištva nastopilo precejšnje število zasebnih podjetij. Posebno velikoje bilo italijanskih proizvajalcev kuhinj. Sejem je obiskalo veliko poslovnežev iz tujine in z njimi smo dogovorili za vrsto novih poslov. Za Sveo so posebej zanimivi novi trgi v Francij i in na Madžarskem in menimo, da bomo imeli delo tudi v prohodnje."
Svea je doslej svoje izdelke prodajala v Italij i, Rusiji in na Portugalskem. Je ena redkih tovrstnih tovarn, ki ima v sedanjih časih svoje zmogljivosti stoodstotno zasedene. Pomembno je tudi to, da ohranja število delovnih mest in jih ne zmanjšuje.
Stane Šterbucl, Foto (kuhinja Katarina):
Velikonja
ŠE SREČA, DA
SEM
ZAVAROVAN PRI TRIGLAVU
15?
zavarovalnica trlglav d.d.
V Sloveniji imamo tako prvič možnost, da naS avto in vse druge vrste motornih vozil res popolnoma zavarujemo.
Odlomek iz novih prednosti in koristi za zavarovance:
•	prepričljivi popusti
•	ugodnejši pogoji plačevanja premij
•	brezplačne zavarovalne vrste
•	brezplačni tehnični in preventivni pregledi vozil
•	enkratno zavarovanje s polic,
ki se po želji avtomatično podaljšuje
•	brezmejno število kopmbinacij zavarovanja
•	bonus se ohranja in prenaša
Vseh ugodnosti, prednosti in koristi, kijih prinaia nova ponudba ZAVAROVALNICE TRIGLAV, je toliko, da si boste leleli imeti avto samo zato, da bi ga lahko zavarovali.
Ko gre za vaš avto, smo vsi zelo občutljivi. Trenutek naše ali tuje nepazljivosti nas lahko precej stane. Prav tako je mogoče predvideti višjo silo. Ko ostanemo brez avta, nas zgrabi panika.
Kako bomo prišli v službo, kako bomo peljali otroke v v vrtec, in seveda, kako bomo plačali nastalo škodo, zato je najbolje, da smo popolnoma zavarovani. Dosedanje možnosti avtomobilskega zavarovanja poznamo.
Zavarovalnica Triglav je v prizadevanj u za celovitejšo zavarovalniško ponudbo oblikovala vrsto novosti:
Raketno
AVTOMOBILSKO
ZAVAROVANJE
■Permanentni
NAČIN
ZAVAROVANJA
Kov
BONUS-MALUS
SISTEM
P.8.
Dodatn* informacij* dobit* na u**h po*lovnih m**tih Zavarovalnic* TH&iav

Dan ljudskih univerz v znamenju Zasavja
"Izobraževanje in osveščanje je najučinkovitejše sredstvo za spreminjanje odnosa ljudi do okolja in razvijanje ekološke občutljivosti in spoštovanja do življenja," so zapisali organizatorji Dneva ljudskih univerz, kije bil letos 15.novembra v Ljubljani. Poleg članic Zveze ljudskih univerz Slovenije, so se seminarja na temo izobraževalnih programov za uveljavljanje človekovih pravic, udeležili tudi predstavniki ljudskih univerz Nemčije in Avstrije. Govorili smo o pomenu državljanske vzgoje, o razvijanju demokratičnih odnosov, nj ihovem pomenu za reševanj e ekološke krize, vlogi izobraževanja odraslih pri razvijanju ekološke zavesti ter slovenskih in tujih izkušnjah na tem področju.
Medtem ko ostale slovenske ljudske univerze še razmišljajo in načrtujej o izdelavo programov okoljske vzgoje, seje Revirska ljudska univerza Trbovlje predstavila kar z dvema že dokončanima projektoma, izdelanima na pobudo direktorja RLU prof. Draga Sotlerja. Model ekološkega izobraževanja in osveščanja namenjenega širšim množicam, katerega bomo v prihodnjih dneh predložili Ministrstvu za šolstvo in šport, je predstavila prof. Olga Vahtar. Kot primer praktičnega dela okoljske vzgoje je opisala Ekološko pot Zasavja, v slovenskem prostoru edinstveno delo trboveljskih dijakov. V nadaljevanju smo Zasavci poslušalcem pokazali, kako sta onesnaževanje in nekontrolirana raba naravnih dobrin zaznamovali naše bivalno okolje ter razloge, zaradi katerih se je RLU odločila
prispevati svoj delež k sanaciji zasavske narave. Kot edini program okoljske vzgoje, ki se izvaja v okviru slovenskih ljudskih univerz, smo opisali program ekološkega izobraževanja, ki v zasavskih podjetjih poteka že drugo leto. Ostalim članicam smo opisali, kako smo se lotili izdelave programa, organizacije predavanj, kakšna je vsebina predavanj, kako določamo tematske sklope in kakšni so odzivi slušateljev. Natalija Vidergar Gorjup
Pazite, kaj kupujete
Predelovalen pomeni, da se izdelek lahko v prihodnosti uporabi za ponovno predelavo. Ne pomeni pa, daje izdelek že predelan. Ljudje oba pojma zelo pogosto zamenjujejo.
Razkrojljive plastične mase pomenijo pravo grožnjo. Če se slučajno zlomijo, se zlomijo le na manj še koščke. Lužijo strupene kemikalije in škodujejo živalim, ki pojedo plastiko.
"Varno za okolje" ali "prijazno za okolje". Te besede so brez pravega pomena ravno toliko kot:" Lep dan vam želimo". Popolnoma naraven. "Naravno" še ne pomeni "dobro", kajti tudi arzen je naraven. Skušajte razumeti ekološka vprašanja. Dokler ne razumete, kako so izdelki povezani s težavami, se ne morete pametno odločiti. Kupuj te z odprtimi očmi. V se, kar kupite, ima določen vpliv na okolje.
Pripravil: Aleš Matko
Tine Jelen
V petek, 12. novembra popoldan so na trboveljskem pokopališču pokopali znanega trboveljskega in zasavskega glasbenika Tineta Jelena, nazadnje znanega kot harmonikarja in vodje ansambla Vokalno instrumentalne upokojencev
Rojenje bil 8. septembra 1931 v Trbovljah, umrl pa je 9. novembra letos	v
bolnišnici v Ljubljani. Domala vso svojo delovno dobo je prebil k o t komercialni delavec v nabavni službi STT. S tega mesta je odšel 1. julija 1988 tudi v pokoj. Že v svojih otroških letihje čutil nagnenje do glasbe. Kmalu mu je mama kupila klavirsko harmoniko, kateri je ostal zvest vse do izteka svojega življenja. Sprva ga je učil harmonike Ivan Gračnar, bolj znan kot tamburaš. Svoj instrument, harmoniko, je kmalu obvladal tako dobro, da so ga vključili v znani trio Dorka Škoberneta. Kmalu zatemje ustanovil lasten ansambel Tineta Jelena in vabili so ga na mnoga srečanja, tudi zabavna.
V letih 1954-60 je igral kot solist pri Trboveljskem plesnem orkestru, ki gaje vodil prof. Miha Gunzek. Kasneje je pokojni Tine ustanovil tudi svojo plesno skupino - ansambel. Harmoniko je pred leti poučeval na trboveljski Glasbeni šoli. V tej šoli je ustanovil in vodil šolski harmonikarski orkester. Odkar se je upokojil, je prevzel vodenje ansambla VIS pri Društvu upokojencev Trbovlje. S tercetom in tamburaši te skupine je neštetokrat nastopal bodisi v Trbovljah, pa tudi zunaj Trbovelj. Prezreti ne smemo njegovega skladateljskega ustvarjalnega dela. Komponiral je številne pesmi za razne zbore, orkestre, največ pa za VIS. Njegov opus na tempodročjujeprecejšen in njegove skladbe pojo in igrajo številni ansambli, med njimi tudi znani ansambel Slovenija.
Pogrešali ga bomo na vsakem koraku. Spomin nanj pa nam bodo ohranjale njegove številne skladbe in javni nastopi. Naše kulturno in družabno življenje je z njegovo izgubo postalo siromašnejše.
Tine Lenarčič

Upokojenske bitke
Podoba je, da so zelo resna opozorila vseh upokojenskih strank, zvez in združenj zastran potrebe po odmrzlitvi pokojnin s 1. januarjem prihodnje leto zalegla. S tesno večino so poslanci izglasovali predlog, da se iz besedila proračunskegamemoranduma za leto 1994 črta naslednji tekst: "Ne glede na to, da bo sprememba sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja predložena v prvi polovici leta 1994, je treba v letu 1994 nadaljevati že vpeljano politiko usklajevanja pokojnin brez proračunov. Poleg tega je treba v letu 1994 uvesti tudi usklajevanje pokojnin v odvisnosti od vseh zavarovalskih osnov, tako da povprečna pokojnina za polno pokojninsko dobo ne bo presegla 85 odstotkov plač in ostalih zavarovalskih osnov."
To pomeni, da lahko upokojenci po 1 januarju prihodnje leto spet računajo na poračune. Toda na vidiku so omenjene spremembe pokojninskega in invalidskega
S
zavarovanja in to že kar v prvi polovici prihodnjega leta, karje potrebno upoštevati in ni dvoma, da bodo le-te zagotovo restriktivne, se pravi omejujoče, zato upokojenske bitke zagotovo še niso končane. Prav je, da opozarjajo, daje doslej veljavni sistem neizplačevanja poračunov znižal povprečno komu aktivno starostno pokojnino z 80.7 odstotka v začetku leta na 75.75 odstotka v primerjavi s povprečno komulati vno plačokonec avgusti. Ob koncu leta pa pričakujejo, da bo ta odstotek znašal le še okoli 71 odstotkov. Z nadaljevanjem veljavnosti	takoimenovanega
intervencijskega zakona upokojencem je bila odvzeta vsaj ena pokojnina. Enako bi se zgodilo, če bi zakon obveljal tudi prihodnje leto.
In še to: septembrska izplačila pokojnin so pokazala, da kar 49.35 odstotkov vseh upokojencev prejema do 30 tisočakov pokojnin, nad 50 tisočakov pa je prejelo le 10.35 odstotka upokojencev.
Milan Vidic
skupine pri Društvu Trbovlje.

Predlogi zagorskega IS
Člani IS v Zagorju so se v tem tednu sestali dvakrat. Najprej so nadaljevali z obravnavo točk prekinjene seje. Prekinili so jo zaradi zadržanosti nekaterih članov. Člani občinske vlade so ocenili, daje gola sklepčnost premalo za zasedanje tako odgovornega organa kot je občinska vlada, saj je odgovornost za zahtevne odločitve prenešena le na prisotne. Tisti, ki so na sejah vedno prisotni, bodo preveč zaposlenim članom predlagali delo v drugem terminu. Ali bodo to dela prosti dnevi ali večerne oziroma kasnejše ure. bodo seveda povedali tisti, ki jim dopoldanski termin ne odgovarja. Čeprav so se za dopoldanski termin odločili soglasno že na začetku mandata.
Na nadaljevanju prekinjene seje so se dogovorili, da bo osnutek občinskega proračuna pripravljen do decembrske seje skupščine. Osnova zapripravo tega dokumentabo tudi renominacija za letošnje leto, ki jo pripravljajo v teh dneh. IS ni odobril dodatnih sredstev komisiji za štipendiranje pedagoških poklicev, saj je sredstva potrebovala za dodelitev štipendije izven okvira razpisa. Glede na spremenjen program šolstva so komisiji predlagali, naj pripravi spremembo plana pedagoških kadrov in na tej osnovi oblikuje spomladanski razpis. Na dnevnem redu so bile tudi pritožbe občanov, ki niso soglašali s sklepi komisije za dodelitev neprofitnih stanovanj. Razpisanih je bilo sedem stanovanj, prijavljenih pa 72 prosilcev. Na točkovanje komisije so se pritožili v večini prosilci, ki na razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja sploh niso mogli kandidirati, saj so izpolnjevali pogoje za dodelitev socialnih stanovanj, teh pa ni bilo razpisanih. IS je po dolgi razpravi odločil, da eno od sedmih stanovanj obdrži v rezervi za potrebe ob končani denacionalizaciji. Štiri stanovanjaje predlagal razdeliti prosilcem na osno vi točkovanja komisije, dve pa je prekvalificiral v socialni stanovanji, ki bosta predmet ponovnega razpisa. S tem bo vsaj nekoliko možnosti tudi za tiste, ki ne izpolnjujejo zahtev za neprofitna oziroma profitna stanovanja.
Člani vlade so bili seznanjeni tudi z izpeljavo sklepa o pripravi energetske bilance za različne vrste goriv v kotlovnici Svea. Študijo bo pripravil Elektroprojckt iz Ljubljane, stala bo 850.000 tolarjev, naročena pa je bila zaradi nezaupanja porabnikov toplotne energije v sedanjo ceno ogrevanja iz tega vira, potrebna pa bo tudi zaradi reorganizacije same proizvodnje in distribucije toplotne energije, ko kotlovnica ne bo več delovala v okviru Svee. Zimska cena iz te kotlovnice je bila izračunana na 98 tolarjev za kvadratni meter stanovanjske površine, kar pa se je uporabnikom zdelo preveč. Na sestanku predstavnikov stanovalcev štirinajst dni nazaj so povedali, da bodo izračunom študije verjeli. Študija in s tem prava cena ogrevanja bo znana v mesecu decembru.
Ivana Laharnar
Šmartno - Martinovanje,ki gaje organizirala KS Šmartno, slabo vreme, ki se je držalo ves konec tedna, ni moglo ogroziti. Neutrudni domačini so začeli že v petek, ko je v cerkvi nastopil MePZ Anton Foerster iz Ljubljane, sneg in dež pa nista mogla pregnati vseh, ki so žegnano vino preskušali in so jih zabavali Gamsi. V soboto so na stojnicah, ki so jih pripravili za pohodnike Levstikove poti. nudili domače dobrote, nastopa tamburaške skupine iz Šmartna pa ni bilo. Veselo Martinovanje se je nadaljevalo zvečer v kulturnem domu ob dobri ponudbi gostilne Krznar, za smeh in zabavo so skrbeli člani Zvona, tamburaške skupine in gledališke skupine Šmartno. V nedeljo so po deseti maši,ki jo je vodil dr. Janez Gril, blagoslovili prenovljeno kapelico in asfalt na Pungrtu. Tudi zadnji dan so imeli bogat kulturni program, v katerem so sodelovali MoPZ Fantje od fare, Folklorna skupina Javorje in litijska godba na pihala.
Litija - Dvorana na Stavbah, ki navadno sameva prazna, saj IS zanjo še ni našel upravljalen, je bila v zadnjem tednu dvakrat polna. V četrtek, 11.11. so jo zasedli otroci iz vrtcev in male šole, ko so si ogledali lutkovno
predstavo Sapramiška. V soboto, 13.11. je privabila veliko mladih, ki so se lahko sprostili ob poslušanju The Guitares.
J.K.
Hrastnik - Med jesenskimi počitnicami se vrata hrastniške osnovne šole niso povsem zaprla. Nemoteno so potekali računalniški, modelarski krožek, treningi mladih košarkarjev in košarkaric ter plesne vaje. Učitelji so peljali otroke razredne in predmetne stopnje na Bohor ter poskrbeli za njihovo varnost v bazenu. Kljub temu, da so bile vse dejavnosti brezplačne, je bila udeležba zelo majhna. Na šoli so želeli organizirati tudi varstvo otrok, vendar prijav ni bilo. Le kje šobili otroci, saj jim nobena druga organizacija ni ničesar ponudila?
M.G.
Hrastnik - V soboto, 20. novembra bo v športni dvorani v Hrastniku gostoval Stojan Auerzoddajo Poglej in zadeni. Prireditev se bo začela ob 21.25, vstopnice po 400 tolarjev pa so naprodaj pri blagajni športne dvorane.
A.M.
Trbovlje - V soboto in nedeljo, 13. in 14. novembra, je potekal v prostorih Osnovne šole Trbovlje, Pedagoške enote Ivana Cankarja, na Trgu Franca Fakina, lokostrelski tečaj. Izpeljali so ga člani lokostrelske skupine iz Postojne. Udeleženci tečaja so lahko nabavili potrebno opremo tudi v času tečaja, če niso imeli na voljo svoje.	T.L.
Zagorje - Stanovanjski bloki na Cesti 9. avgusta 8e v Zagorju so bili zgrajeni pred enajstimi leti in po svoji arhitektonski obliki gotovo niso zanemarljivi. Leta nazaj pa so se stanovalci nižjih nadstropij pritoževali, da v blokih premalo ogrevajo. Vsa leta pa imajo probleme stanovalci, ki živijo v mansaramn stanovanjih. Kot j e povedala Milka štendler, samohranilka, ki živi s sinom, so imeli že več komisijskih ogledov j pripravljali so se že, da bodo streho popravili, nato so obljubljali, da bodo streho zamenjali, a je pri sledečem tudi ostalo. Sploh lani, ko je bilo zelo deževno leto, je ves čas klicarila na Stanovanjsko skupnost, a se ni nihče
zmenil za to. Sicer je enkrat že dobila material za beljenje stanovanja. A kaj, ko je prvi dež spet uničil stene, pojavile so se razpoke, omet je odstopil... Deževno vreme namreč ne pomeni le cele vrste lavorjev po spalnici in kuhinji, marveč prinaša s sabo še drug strah, saj prepojene stene in vlaga v stanovanju tudi zdravstveno niso priporočljivi. Tudi zato se sin, ki obiskuje Srednjo strojno šolo v Trbovljah, več zadržuje pri babici, ker mu morebitne deževne kaplje nad mizo otežujejo učenje. In glede na to, da stanovalci o problemih sproti obveščajo Stanovanjsko skupnost, upamo, daje podoben problem osamljen.
Petra Radovič, Foto: Tomo Brezovar

Novi prostori Ljubljanske borze
Na Slovenski 56 so 9. novembra slavnostno otvorili nove prostore Ljubljanske borze d.d.. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je uradno otvoril prostore ter simbolično pritisnil na gumb novega borznega informacijskega sistema. Pozdravne govore so imeli Stanislav Valant, predsednik upravnega odbora Ljubljanske borze d.d., Ivan Nerad, direktor SKB Banke d.d., direktor Ljubljanske borze d.d.. Draško Veselinovič in Gerrit H. de Marez Oyens, generalni sekretar svetovnega združevanja borz - F1BV. Pozdravni telegram ob otvoritvi novih prostorov jeposlalabivšaministrskapredsednica Anglije Margaret Thacher.
Novi prostori sosicerlastSKB Banke d.d.. Ljubljanska borza pa jih je najela in ima prednostno predkupno pravico zanje. Obsegajo750kvadratnih metrov. Poleg tega imajo tudi galerijo z ozvočenjem, nakateri lahko spremljajo borzne sestanke vsi, ki jih to zanima.
V nov informacijski sistem, to je sistem kanadskega proizvajalca EFA Softvvare Services kakršnega ima tudi Alberta S točk Exchange v Calgaryju, zdaj postopno vključujejo uporabnike. Do zdaj so vključili 25 od 61 članov Ljubljanske borze, predvidevajo, da bodo do začetka prihodnjega leta lahko začeli s trgovanjem preko tega sistema. Sistem ima pet modulov in sicer za trgovanje, nadzor nad celim trgom
vrednostnih papirjev, denarno poravnavo z vrednostnimi papirji in samo poravnavo z vrednostnimi papirji, informacije o vseh izdajateljih vrednostnih papirjev in podatkovno bazo o vseh registriranih borznih posredniki h. Tasistem bo začel delovati predvidoma še pred koncem tega leta. Borzni sestanki bodo sicer še vedno ob torkih in četrtkih, toda nov informacijski sistem bo omogočal trgovanje z vrednostnimi papirji tudi ob dmgih dnevih (kar smodoslej imenovali OTC trgovanje).
Kol zanimivost naj omenimo, daje bil dr. Janez Drnovšek v letu 1988, ko se je Ljubljanska borza d.d. začela konstituirati, kandidat za njenega direktorja, vendar je prevzel druge funkcije in so tako "ustoličili" za direktorja Draška Veselinoviča.
Milan Povirk
Prodaja doma še pada
Med tistimi zasavskimi podjetji, ki jih pestijo hude preglavice zaradi padanja domače prodaje, je tudi TE VE Varnost. 35 let je že, odkar je bilo podjetje ustanovljeno. Razvilo se je iz nekdanjih delavnic strojnegainelektro obrata Rudnika Zagorje, del svojih zmogljivosti ima še zdaj v tehprostorih, sodobnejše pa je postavila v Potoški vasi. Po besedah glavnega direktorja Bomta Drnovška se je letos prodaja na domačem trgu iz meseca v mesec zmanjševala, na vso srečopa sopovečali izvoz. Večjo prodajo na tuje trge so si zagotovili s tem, ko so prizadevno
fr
Kdorkoli spremlja podatke o nezaposlenosti, pa naj je še tako prepričan o nekaterih zakonitostih na tem področju, ta čas že priznava, da nam številke o tem že silijo žez rob. V začetku oktobra je bilo na zavodih prijavljenih skoraj 135 tisoč nezaposlenih, dobro četrtino več kot v enakem lanskem času. Kljub napovedim, da se bo upadanje nezaposlenosti zmanjšalo oziroma ustavilo, vsakdanje življenje in praksa dokazujeta, dani tako. Vsaj 144 ali celo 145 tisoč ljudi bo brez dela ob koncu leta.
Zato lažje razumemo odločitev v parlamentu, da nekaj denaija, namenjenega obrambi, damo za nova delovna mesta, čeprav gre le za skromna sredstva. In ker se nezaposlenost tudi prihodnje leto ne bo zmanjšala, saj predvidevajo, da se bo znašlo na cesti še vsaj 8 do 10 tisoč ljudi, si je dosti lažje predstavljati, kako smo potrebni svežega denaija za odpiranje produktivnih delovnih mest. Samo za reševanje usode delavcev, Id so ali bodo zaradi stečajev podjetij izgubiti delo, bi potrebovati okoli 120 milijonov nemških mark, za odpravnine in nova delovna mesta.
Denaija za izplačevanje denarnih nadomestil in denarne pomoči že zmanjkuje. Poltretjo milijardo tolaijev bi potrebovati za ta izplačila in za nekatere dmge oblike pomoči ter podobne namene. Kje jih vzeti? Sliši se, da naj bi zmanjšati obseg preusposabljanja Celo za pripravništvo bodo nekaj odtegniti, za načrtovano vključitev invalidov bo manj denaija oziroma bodo prisiljeni zmanjšati obseg teh posegov. V Zasavju smo pri vsem tem še vseeno nekoliko na boljšem, kot v drugih izrazito industrijiskih območjih. Nismo brez težav, ampak število nezaposlenosti je še vedno obvladljivo. Res pa je, da se bo kmalu moralo posloviti kar precej ljudi od rednega dela, med njimi tudi precej delavk.
M.V.
Vb	■	---------:
poiskali možne kupce zlasti za svoje elektromotoije. Računajo, da bodo prihodnje leto še več izvažali in to v številne evropske, predvsem zahodne države, nekaj pa tudi na Vzhod.
Letošnjo vrednostno realizacijo so predvideli okoli 7 do 8 milijonov nemških mark. Žal pa bo rezultat gospodarjenja znatno slabši od lanskega, predvsem zaradi izpada prodaje na domačem tržišču. Za zdaj ni skorajda nobenih možnosti ponovne prodaje elektromotoijev v Bosno in Hercegovino. V Varnosti niti ne načrtujejo v letu 1994 kakršnihkoli nastopanj na teh tržiščih. Znano pa je, da bi po vzpostavitvi miru na tem območju kar dosti prodali.
V Varnosti upajo, dabodoprihodnje leto uredili vse potrebno, da postanejo še večji izvoznik, ker večinoma prodajajo na tujih trgih. Pridobila si je ustrezne ateste, brez katerih ni izvoza; dokončno pa bo uredila tudi svoj status delniške dmžbe.
M.V.
energ i jo
Stara okna so pogosto problematična. Nimajo samo slabe toplotne prehodnost,, pogosto tud, slabo tesnijo. Tud, tu velja pravilo: najpr^najcenejse
možnosti; čeimajoseveda
bodo tesnila, če boste
-c-.-—*
z>b.Kkl"rše.°dT«'“
Konstrukcija ob.tojaO.9a
zasteklitve z izolacijsko zasteklitvijo). Zapolnite
zapolnjena (pomaga, če jo
m
zsr-sssa
8VpHVa'vH'Rori,Qberžan
P
POGLED
ia parketa
Živahno trgovanje z delnicami
Zanimivo, da obvestilo Borze o kotaciji delnic tistih podjetij oziroma dražb, ki zapadejo v revizijo postopkov lastninjenja, ni takoj vplivalo na trgovanje s temi delnicami. Pretekli četrtek je Lekova delnica ostala na nivoju okrog 16.000 tolarjev, Salus pa je vzdrževal ceno okrog
7.000	tolarjev. Sploh je bilo trgovanje z delnicami na četrtkovem sestanku kar razgibano. Dadasova del niča je sicerzačelapri 150.000 tolarjih, vendar je kasneje padla na okrog
149.000	tolaijev. Komercialna banka Triglav je začela pri
44.000	tolarjev, vendar je najprej padla na 43.000 tolarjev, nato pa celo na 41.000 tolaijev. Očitno je cena 44.000 tolarjev interventna. Lahko bi rekli, da skoki njenega tečaja spominjajo na "igre brez meja". Še vedno ostaja svetla točka trgovanja delnica Nike, ki je ob velikem prometu porasla iz 85.000 tolaijev na 86.000 tolarjev. Na torkovem sestanku pa se je z njo trgovalo po ceni 84.400 tolarjev.
Obe delnici SKB banke pa sta se ustalili pri ceni okrog 22.500 tolarjev za prednostno in med 25.000 ter 26.000 tolarji za redno. Delnica term Čatež se je pred začetkom uradne kotacije na OTC trgu prodajala še po dobrih 1.300 tolarjev, v torek pa se jo je dalo kupiti že po 612 tolarjev. RSL1 in RSL2 sta porasli na nivo preko 99 za "enko", patudi "dvojka" seje že zelo približala tečaju 99. Pri RSL1 se bliža izplačilo kupona, kar vpliva na porast tečajev. RSL2 seje spustila na normalen nivo, to je 85,7 do 86, kar še prinaša stimulativen donos. Z ostalimi obveznicami seje manj trgovalo. Glavni poudarek je bil spet na delnicah. Obe delnici Hipotekarne banke Brežice sta se prodajali po ceni 3.710 tolarjev, kar je olajšanje za lastnike teh delnic. Medtem ko delnica UBK banke dosega kar visoko ceno okrog 36.000 tolaijev.
Milan Povirk

Lekarna na Dolu
Dol pri Hrastniku-Zdaj bo žt‘tri tedne, kar so Zasavske lekarne Trbovlje odprle svojo novo enoto na Dolu. Ljudje so nadvse zadovoljni, saj so morali včasih za vsak aspirin v področno hrastniško lekarno. Pohvalijo lepo urejene prostore v pritličju stolpnice na Trgu borcev 18 ter prijazno in strokovno ponudbo. Založenost z zdravili selahkomeri z vsakoboljšo lekarno.
Kadar dela ambulanta na Dolu. je v lekarni magistra farmacije Marjana Kaluža, vodja enote, sicer
pa se menjujeta dva tehnika. Za naš časopisje povedala: "Pacienti dobijo zdravila na recept še isti ali naslednji dan, če jih nimamo na zalogi. Naročamo jih namreč vsak dan. Če jih je treba narediti, lahko počakajo v lekarni ali pa vmes opravijo kakšne nakupe na vasi. Poudarila bi tudi svetovalno vlogo farmacevta v vaški lekarni. Ker ni čakajočih vrst, lahko pojasnjujemo navodila v receptu ali svetujemo ob manjših težavah kot so prehladi, nega dojenčka... Ljudje prihajajo od 7. do 19. ure, saj kupujejo tudi zdravila brez recepta. To so
razna sredstva za nego in ohranjanje zdravja, sanitetni material in podobno. Glede na to, daje v okolici precej kmetov, smo založeni tudi z veterinarskimi zdravili..."
Govorice, ki so se razširile ob otvoritvi lekarne, da bodo izdajali samo zdravila na recept, torej ne držijo. Tudi ni res, da je treba zdravila plačati. Tako kot povsod se plačujejo samo zdravila z negativne liste. Za lekarno so znaki nacestnemkrižišču, ob bloku, na radiu so bila obvestila cel teden, vendar nekateri še vedno hodijo v Hrastnik. Manjka mogoče še kakšen listek v ambulanti, saj mogoče kdo presliši ustno navodilo.
Marjano Kaluža smo vprašali še o njenih pogledih na zdravstveno dejavnost na Dolu: "Morali bi misliti na razširitev, saj je ambulanta vedno natrpana. Za ta okoliš je že premajhna. Morda bi večkrat delali še v popoldanskem času, da ljudje ne bi tako dolgo čakali. Razmišljali pa bi lahko tudi o kakšnem oddelku šolske ambulante..."
Fanči Moljk Foto (z otvoritve): Branko Klančar
Novo v Trbovljah
Trbovlje - V prostorih bivše podružnice Dela v Trbovljah na Trgu revolucije 6 je podjetje Paradigma
odprlo novo trgovino in kava bar. V trgovini, ki je odprta že od 6.30 ure (do 19.30), tudi ob sobotah in nedeljah dopoldan, bodo kupci našli običajno ponudbo živil. Pa tudi kaj posebnega, npr. vranski kruh, jetr-nice, kožnate klobase, koline itn. V kava baru, ki ga odpejo že ob 5.30 in zaprejo ob 21. uri, pa nudijo Eisner kavo. Paradigma je ekskluzivni zastopnik te znamke kave v Zasavju.
M.P.
Trboveljčani na ljubljanskem sejmu
Trbovlje - Na ljubljanskem pohištvenem sejmu sredi novembra v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču, je med drugimi raztavljala svoj zanimiv program tudi Tovarna pohištva Trbovlje. Znano je, da ta tovarna izdeluje sodobno oblikovno in zelo funkcionalno poslovno furnirano pohištvo. Furnirji so iz žlahtnega eksotičnega lesa. Tovarna se je s svojim pohištvom zelo uveljavila ne le na domačem trgu, pač pa tudi precej izvaža. Trboveljsko pisarniško pohištvo uporabljajo tako na vzhodu kot zahodu.
T.L
, trgovina d.o.o.
C. zmage 37, ZAGORJE teiyfax. 0601/61 468
ZASTAVA, FIAT, RENAULT, LADA, ŠKODA, Wolksvagen
-	Amortizer# MONROE za «kora| vse vrel« avtomobilov,
-	Svečke NGK (Japonska) OLJNI ČISTILCI, ZRAČNI ČISTILCI,
-	IZPUŠNI LONCI In CEVI, ORT. ZA POPRAVILO UPUNJAČEV,
• ZAVORNE OBLOGE, OLJA, PREVLEKE ZA SEDEŽE, OLJA, ORODJE.
-DODATNA OPREMA POPRAVILO:
PVC odbijač«! armatur, hladlnkov, žarometov
POPUSTI ZA OBRTNIKE H STALNE KUPCE!
ZA NAROČENI MATERIAL KRATKI DOBAVNI ROKL
NAJBOLJ ZALOŽENA TRGOVINA V ZASAVJU.
MIMMARRET A!LIIi#€^
C. VDV brigade 32, 61431 DOL PRI HRASTNIKU tel.: 0601/42 524
-	testenine 63,00 SIT
-	mehčalec BI MOLAN 381,00 SIT
UGODNA PONUDBA BUTELJČNIH VIN!!!
Sprejemamo bone Steklarne Hrastnik.
S kartico ZVESTOBE MINIMARKET ALENKA, zamik plačila za 7 dni.
DEL ČAS: VSAK DAN OD 8h - 19h.
riž 1kg 98,00 SIT olje ZVEZDA 139,00 SIT

Zasavcob
bralcev o živlle
Pisma bralcev
odmeve na prispevke v časopisjem mnenja
Smrt fašizmu, če bo Bog pomagal
Pod gornjim naslovom je bil v Zasavcu objavljen članek, ki se nanaša na prispevek v Družini in naš odgovor nanj, ki ga Družina ni objavila. Radi bi pojasnili resnico okrog dogajanj, ki jih opisuje Družina in tudi Zasavc.
Partizani so zažgali le šolo in župnišče v Kolovratu, ker sta bili zgradbi nenaseljeni in bi lahko postali sovražnikovi postojanki. Mežnarija na Brišah pa je bila požgana 11. februarja 1945 in ne 1944, to je takrat, ko je bila požgana Kebrova domačija. Obe zgradbi, mežnarijo in Kebrovo domačijo, so požgale ruske belogardistične enote, tako imenovani Kozaki (Vlasovci -imanovani po komandantu Vlasovu), ki so bile stacionirane na Trojanah. Ista enota je 31. januarja 1945 na Ravnah pod Zasavsko goro pobila trideset partizanov, borcev Kamniško zasavskega vojnega področja.
11.2.1945, so Kozaki zagrešili nepozaben zločin nad družino Rome - Kebrovo iz Briš. Oropali in zažgali so domačijo, hčerko Ivo, staro 22 let, so odpeljali s seboj, jo mučili in naslednji dan ustrelili na Trojanah. V ogenj so vrgli Kebrovega hlabca Milana Rančigaja. Zoglenelo truplo sta naslednji dan po odhodu Kozakov pokopala zdaj že pokojna Ivan Knez iz Briš in Ivan Hribar iz Mlinš. KO borcev NOV mu je po vojni ob podružnični cerkvi, kjer je njegov grob, postavila spominsko ploščo.
Vinko Kramar je na podlagi arhiva takratne nemške orožniške postaje Zagorje v odlomkih za zgodovino NOB občine Zagorje v Občinskem obveščevalcu številka 10, december 1986, med drugim zapisal:
"Koncem 1944 pa skoraj do konca vojne so se predvsem na področju Trojan občasno zadržale ruske belogardistične edinice v službi nemškega okupatorja. Naši ljudje so pripadnike teh enot poimenovali kot kozake. Njihovo posebnost v borbi proti partizanom so bile kraje in strahovanje civilnega prebivalstva, ki so bile nujnost vsakega njihovega obhoda, vsake patrole.
Strašen, okruten, nepozaben zločin so kozaki, ki so taborili na
Trojanah, zagrešili 11. februarja 1945 v Brišah. Pri Kebrovi domačiji in cerkvi so se v času prihoda kozakov v Briše zadrževali trije partizani, s katerim so se spopadli. Eden naj bi ob spopadu padel, drugi je pobegnil v gozd za mežnarijo in se tam skril. Alije bil tretji mož dejansko partizan ali morda Milan Rančigaj, delavec pri družini Rome - Kebrovi.
V arhivu orožn iške postaje Zagorje je na razpolago samo skromen zapis, ki so napravili na podlagi prijave domačina Janeza Kneza iz Briš št. 20. "Dne 11.2.1945 je prišlo do spopada med partizani in vojsko. Pogorela je domačija posestnice Frančiške Rome, Briše 17. Živino, vozove in nekaj hrane je vzelo vojaštvo s seboj, vse ostalo je zgorelo." Po obkolitvi Kebrove domačije so kozaki takoj pričeli z zasliševanjem in teroriziranjem ljudi, ki so se nahajali na domačiji. Rančigaja, ki je pomagal na domačiji, so ustrelili in ga nato vrgli v gorečo hišo. Tudi ostalim so grozili z ustrelitvijo, jih pretepali in zmerjali z banditi. Kradli so vse, kar jim je prišlo pod roke, od denarja, osebne opreme, hrane, pijače in drugih uporabnih predmetov, ki so jih odkrili pri preiskavi. Pred požigom so odgnali deset govedi, konje, vzeli žito in še nekaj druge hrane. S seboj so odpeljali tudi hčerko Ivo in Ženeratovo Poldo iz Lok, ki je bila takrat na obisku v Brišah. Po dohodu kozakov iz vasi so sosedje takoj priskočili na pomoč pri gašenju požara. Hčerko Ivo so na Trojanah naslednji dan ustrelili, pred ustrelitvijo pa so jo podivjani kozaki na vse mogoče načine trpinčili. Pokopali so jo pri Leberjevem kozolcu. Po osvoboditvi so oskrunjeno truplo (25.7.1945) prenesli pa domače pokopališče v Kolovrat.
V naselju Briše še živijo domačini, ki so žive priče te tragedije in lahko potrdijo resničnost naših navedb. Naj današnja mladina izve, da so omenjeni zločin storili okupatorjevi hlapci, ne pa borci NOV, ki so se borili proti okupatorju za osvoboditev domovine in katere bi nekateri želeli prikazati kotzločince.
KO ZB NOV Mlinše, predsednik Ivan Strmljan
Baraka je ostala ■ dreves pa ni
Martinovanje pod plazom v baraki, silvestrovanje v garaži itd., to so bila obvestila na Radiu Trbovlje, to piše na plakatih. Ko to slišiš in bereš, ti postane tesno, da je tako leta 1993.
Tesno ti postane zato, ker je bilo toliko porušenega na račun rudarjenja in plazu Ruardi v našem kraju, pa smo izprosili za vse to, zapuščeno in iztrošeno barako, ki so jo zapustili sezonski priseljeni delavci. Motile so nas te nelepe, neurejene barake že prej, saj so bile na pragu ob vhodu v naš kraj, v našo občino. Če pa že nekateri hočejo to neljubo zapuščino, vse lepo in prav. Baraka bi morala biti obnovljena, urejena in prijazna okolju, toda to je daleč od tega, saj je že tudi preživela svojo uporabo.
Rudnik Zagorje res sanira uničeno okolje, posejana je trava, dreves in še kaj lepega pa ni. Plaz Ruardi, pod katerim je pokopanih toliko hiš, daje videz zapuščene skakalnice. Pa se vprašaš, ali ni ta prostor vreden drugačnega ekološkega izgleda in ureditve. Ob cesti proti Kotredežu je izravnana zemlja ter hrib pod Koširjem, levo in desno en sam dolgčas, nič podobnega naravnemu, prijaznemu okolju kot je bilo to nekdaj. Služi samo enemu namenu.
Lepo so krajani Farčnikove kolonije uredili igrišče ob Kotredeščici za mali nogomet, balinišče, otroško igrišče in še kaj ter spremenili zapuščen travnik v prijeten prostor za zbiranje in rekreiranje krajanov. Vse to so storili s prostovoljnim delom, za kar jim gre vse priznanje in hvala. Toda tam, kjer je kraj najbolj iznakažen, prizadet in viden, kjer še vsak dan ropotajo deske po odsluženem vojaškem mostu, se nekateri Sprenevedajo. Ni poštene, odkrite resnice, kdo je kriv za to stanje, ki traja že šest let.
Pa še to. V letu 1990 je pisalo v časopisu Delo, da bodo izkupiček od prodaje ruševin tovarne Lisca vložili v razvoj drobnega gospodarstva v občini. Vprašaš se, ali niso bila ta sredstva potrebna področju, kjer se je zgodila naravna nesreča, kjer je degradirano celo področje. Za dve dobri hiši odškodnine za lokal gostilne so nam odnesli čez hrib v razvito področje. Pa nič, enim je vedno vse prav.
Rudnik zapirajo, posledice ostajajo, najbolj uničeno področje v občini, kjer so bile vasi, kmetije, gostilne, obrti, polja in travniki pa
ostajajo samo izravnane ali pa tudi ne in s travo posejane. Okrog trideset hiš je bilo uničeno na našem področju, koliko še ostalih poslopij, pa ne znamo ali se ne potrudimo za bolj aktivno oživljanje in reaktiviranje našega terena. Ne bi bilo prav, da se na račun tega obubožanega področja, kjer se je kopalo premog, vedno okoriščajo drugi.
Naredimo kaj (nekaj se dela, toda premalo in prepočasi), da bodo prireditve, sejmi, promocije ansamblov, novoletno praznovanje, Martinovanje in še kaj v lepšem in prijaznejšem okolju, da ne bo cvetela samo fasada krajevne skupnosti. Ne posipajte nas samo s pepelom in jalovino, malo več kulture naravi in življenju v naš prostor, pa bomo brez sramu prebrali napis ob vstopu v naš kraj: Slovenija - dobrodošli -Občina Zagorje ob Savi.
Leopolda Božič, Zagorje ob Savi
Zahvala
Zahvaljujem se Karlu Gorjupu, predsedniku DPD Svobode Dobrna Trbovlje za razsvetljenje. Do zdaj sem namreč živel v samih zmotnih prepričanjih. Menil sem, da sem sposoben ločiti glasbeni recital od rock koncerta. Prav tako sem menil, da za pisanje glasbenih prispevkov ni potrebno predvojno učenje violine. Ugotavljam, da je ime Kantina proizvod moje pokvarjene domišljije in glasbene neizobraženosti. Očitno sem se "zapisal v zgodovino tiska" z grdo, gnusno lažjo in izkrivljenimi dejstvi.
Res je, nimam nobene glasbene izobrazbe. Še celo nobene otroške pesmice nisem napisal (tega me je res sram). Kot velik mojster violine in klasično zabavnih ritmov ste mojo glasbeno ignoranco takoj razkrinkali. Iskreno se opravičujem Karlu Gorjupu za vse nizkotne besede (kot so npr. Kantina in koncert) v članku Pank vrača udarec. Hkrati pa predlagam, da začne pisariti proti vsem novinarjem, ki pišejo na primer o bolnišnicah in stanju v slovenskem zdravstvu, čeprav nimajo nobene medicinske izobrazbe.
(glasbeno neizobražen patološki lažnivec) Jure Nagode, Trbovlje
Pojasnilo
V prejšnji številki smo v poročilu o srečanju Zasavcev v Ljubljani bivšega tehničnega urednika Zasavskega tednika Rada Palčiča preimenovali v Klavdija Palčiča. Klavdija seveda ni bilo v Gleju. Rado pa se je tam med rojaki prav dobro počutil. In tudi našo nerodnost nam je z nasmehom odpustil. Kljub temu se mu, in seveda bralkam in bralcem, še enkrat opravičujemo.
Uredništvo

Halo, me slišite?
"Boš prišel v petek zvečer? Štirinajst dni te že nisem videla," sem rekla nežno. "Verjetno. Ali pa v soboto dopoldne. Kaj počneš?" me je vprašal odrasli sin. "Danes sem delala ves dan. Na smrt sem utrujena," sem zavzdihnila. Nenadoma se je v pogovor vmešal tretji: "Gospa, nikar ne umrite! Škoda bivaš bilo. Kakšen čajček si skuhajte, pa v posteljo pojdite. " "Nekdo naju moti, "sem rekla sinu z odrezavim glasom. Pa je vsiljivec še kar govoril. Sin je grdo zarobantil, a brez uspeha, zato sva morala pogovor prekiniti.
Ko sva se s prijateljico pogovarjali po telefonu, sva zaslišali. "Vili, čezpet minut. Ja, dobro. Pa pipč vzemi s sabo. "Zahipsva utihnili, nato pa začeli preverjati: "Vili, boš vzel pipč? Vili!" Ker odziva ni bilo in je pogovor med moškima tekel nemoteno naprej, sva vedeli, da imava le midve možnost poslušati nekaj, kar ni namenjeno najinim ušesom.
Včasih slišim pogovore že, ko dvignem slušalko. Nemalokrat me preseneti kakšen čuden klic: "Dober dan. Kakšna pa je danes vrednost marke, prosim?" Ali pa: "Halo. Poslovalnica 23?" Ljudje se opravičijo, ko jim pojasnim, da niso poklicali prav. Nekaj je torej narobe v centrali. Čudno se mi zdi, da je zveza z Južno Ameriko nemotena in jasna, da dobim Avstrijo takoj in slišim sogovornika, kot da bi sedela skupaj za mizo.
Ugotavljam, da je telefon nevarna reč. Če jaz slišim druge pogovore, tudi meni tako nehoteno prisluškovanje ni prizanešeno. Marsikdo me pozna po glasu. Lahko se mi zgodi, da me bo kakšne znanka ustavila na cesti in vprašala: "Sem slišala, da nameravate kupiti nove smuči. V Celju pri Trimu ste rekli, ne? In kakšne so cene? Ste se že pozanimali? A mož ima pa težave z želodcem. Grozno, ne?"
Morala bom biti previdna. Človeknikoli ne ve, v kakšno afero se lahko zaplete. Več možnosti imam: Pogovor v šifrah. To bi bilo preveč zapleteno. V poštev bi prišla papajščina, ki je mnogi ne znajo. Gre nekako takole: "Sepe grepevapa v Lapaškopo kopopatpa ? "Zadnje in verjetno najbolje pa bi bilo, če bi telefon uporabljala le za nujna in kratka sporočila. Temu je menda tudi namenjen.
Manja Goleč

Markova
planina
Pred kratkim mi je znanec dejal, če res ne vidimo, kaj se dogaja z mladimi. Kaj le, sem ga malo provociral. Ne vidite, kako se drogirajo, je začuden odvrnil. Saj že ptički na veji čivkajo. Zakaj ne pišete o tem. Že večkrat me je kdo ustavil s podobnim pogovorom. Pisali bi o tem. Seveda bi. Pa so informacije zaprte. Tisti, ki bi lahko kaj ukrenili, imajo menda zvezane roke. Kaznivo je le prodajanje droge. Že gojenje indijske konoplje ni kaznivo dejanje. Tako je lahko lasmica velike njive, posejane zindijsko konopljo, policistom mimo zabrusila, da jo goji za ptiče. Dobro jim gre, kajne -ptičem. Pa tudi raznim tičem, ki so naredili v Zasavju odličen posel. In se zavedajo, da se lahko vsem po vrsti mimo smejejov brk. In delajonaprej. Ter služijo znaivnostjo otrok in staršev.
Že manjši kraji v Zasavju postajajo pravi raj za hudičeve pomočnike vseh vrst. O tem pojavu še vedno nihče ne govori naglas. Le malokoga skrbijo zasavske smrti zaradi prevelike doze mamil. Le malokdo se zamisli ob igli, ki jo vidi v kakšnem zanemarjenem kotu. Našli so jih celo v otroških peskovnikih...
Mladi se danes nimajo kam dati. To bi moralo skrbeti tiste, ki mislijo, dasopolitiki in vodij o življenjev posameznih krajih. Gostilna, steklenica piva, ki jo žulijo ves večer, če hočejo ven. Ali pa čepenje doma... To je vsa umemost Življenja mladih danes. Ni klubov, kjer bi se lahko naslajali tudi nad razbijaško glasbo, če bi bilo treba. Ni prostorov, kjer bi lahko spočeli svojo kulturo, ni ljudi, ki bi jim znali ponuditi roko. Njihove deviške misli so posiljene, je resnična ugotovitev recitala trboveljskih gimnazijcev iz preteklega leta.
Očitno mladim ne bo nihče pomagal. Politiki obljubljajo le pred volitvami, starše bolj malo briga za svojo mladino, v športnih klubih se pehajo za uspehi tekmovalcev, kulturna društva so živa klasika. Pa še proračun je športu in kulturi, kjer bi se mladi lahko našli, požrl že ves denar. Oskubljena in rahitična kura pa ni zanimiva za nikogar.
Zaključek je jasen: mladi si lahko pomagajo le sami. Morajo se spraviti skupaj, si zastaviti cilje, poiskati primerne prostore, ki so prazni (v vsaki občini jih je kar nekaj) in pritisniti na oblast, da jih dobijo v roke. Tudi denar se bo moral najti. Če se najde za marsikaj drugega, se bo tudi za pameme programe mladih. Očitno pa med mladimi ni pravih leaderjev, ki bi upali in znali rezati ledene plošče.
Resnica je le ena: ne država, ne partije, ne bogovine bodo poskrbeli zanje. Zase bodo morali poskrbeti sami. Urediti si morajo prostore, da bodo lahko v njih ostali do smrti. Pred dobrim pol stoletja so bili na istem takratni mladi. Kako se Zgodovina ponavlja.
Marko Planinc

na
Obisk državnega sekretarja za energetiko Borisa Soviča ta teden v Zasavju smo izkoristili za pogovor o zapiranju rudnikov. Boris Sovič se je o tem pogovarjal tako s predstavniki Rudnika, bil je tudi na seji zagorskega IS, ki se je ukvarjal le z vprašanji okrog zapiranja rudniko in na seji zagorske občinske skupščine.
Med zadnjim obiskom v Trbovljah ste že predstavili energetsko strategijo Slovenije in položaj rudnikov v njej. Ali takratne besede še držijo ali seje kaj spremenilo?
Kar smo rekli, smo rekli. Treba pa je povedati, daje to predlog našega ministrstva, kije zdaj v vladni proceduri. Menim, da ga bo vlada podprla, potem bo šel v parlamentarno proceduro. Šele potem se bo dalo oceniti, kakšna bo končna verzija strategije. Mi vsekakor ocenjujemo, da je takšna strategija konsistentna in da vključuje smiselni delež obnovljivih virov, daje ustrezen poudarek energetske odvisnosti oziroma neodvisnosti in po naši presoji daje dovolj velik poudarek tudi ekološki sanaciji obstoječih objetkov. Strategija poudarja tudi racionalno rabo, o tem je narejen program, vsebujepa tudi realne predpostavke, da bi bila Slovenija tudi v bodoče stabilno oskrbljena z energijo.
Po tej strategiji naj bi se določeni rudniki tudi zaprli.
Treba je reči, daje to že strategija, ki sojo rudniki sami sprejeli. To je t.i. STRARUD strategija, ki je imela več variant. Nakoncu naj bi obveljala četrta, ki je definirala zapiranje rudnikov Laško, Senovo, Zagoije in Kanižarica in ohranitev proizvodnje samo v rudnikih Trbovlje in Hrastnik. Mi smo v naši strategiji to prevzeli in ugotovili, daje takšna odločitev povezana tudi s stvarnimi plasmajskimi možnostmi. Možnosti plasmajev domačih premogov se vedno bolj zmanjšuje, ker ga spodriva plin in tekoča goriva. Mislim, daje to iz ekonomskih in ekoloških razlogov smiselno. Po drugi strani pa prihaja do stabilizacije porabe premogov v termoenergetskih objektih. Po naši presoji bodo nekoč svoje mesto našli samo v treh velikih kuriščih v Sloveniji: v Velenju, Trbovljah in deloma v Ljubljani. Deloma zato, kervTE-TOLjubljanadelpremogazagotavljajo iz uvoza.
In na podlagi te strategije naj bi uredili tudi vsa ostala vprašanja v zvezi z rudniki. Drugo takšno obširno področje, ki se zdaj pripravlja, je urejanje statusnih vprašanj.
Problem zapiranja rudnikov je večplastno vprašanje. Po eni strani gre za energetska vprašanja. Mi smo z energetsko strategijo
poskušali premogu zagotoviti realno mesto, ki mu pripada z vidika energetskih in ekoloških značilnosti. Zapiranje je zahteven proces in vse države, kolikor je nam znano, so se lega procesa lotile zelo premišljeno in upoštevajoč vsestranske učinke. Tudi v Sloveniji imamo namen zlasti natančno spremljati probleme zaposlovanja. Zapiranje rudnikov bi v teh regijah lahko povečalo brezposelnost, če se ne bi aktivno lotili prezaposlovanja. Te aktivnosti že nekaj časa tečejo in jih nameravamo vzpodbujati tudi v prihodnje. Aktivna politika prezaposlovanja je eden naših temeljev strategije zapiranja rudnikov.
Drugi del vprašanj se nanaša na tehnološki in ekološki vidik obsolječih rudnikov in površin, ki so s tem povezane. Temu bo treba posvetiti ustrezno pozornost in naš predlog je, da bi v nekem obdobju tudi iz proračuna skušali zagotavljati del sredstev, ki so za to potrebna.
Tretji vidik problemov, ki so povezani na zapiranjem rudnikov, je vprašanje ustrezne organiziranosti. Današnja razpravaje pokazala, da zlasti v občinah obstaja velik in utemeljen interes, da bi tudi posamezne lokalne skupnosti pri tem sodelovale. Za naše ministrstvo ni sporno, da tega ne bi uresničili. Zato smo pri vseh teh aktivnostih, ki so bile povezane s pripavo zakonskih podlag za zapiranje, vztrajali, da so v delovni skupini predstavniki stroke, sindikatov in predstavniki lokalnih skupnosti ter rudnika lignita Velenje in RRPS.
Med temi statusnimi vprašanji je pomembno tudi vprašanje, kje bodo sedeži podjetij, ki bodo skrbela za zapiranje.
Mislim, daje zahtevaobčin Črnomelj, Krško in Zagorje, da sedež takšnega podjetja ne bi bil v Trbovljah, torej tam, kjer se bo proizvodnja premoga nadaljevala, smiselna in da jije treba prisluhniti. Obiskati nameravam Krško in Črnomelj in se o tem pogovoriti tudi z njimi. Menim, daje več možnosti. Zagorski županje danes predlagal, da bi se ustanovila tri javna podjetja, v razpravi je tudi holding, ki bi povezoval ta podjetja. O tem je treba narediti ustrezne poslovne elaborate, ki bodo vključevali tudi finančno podlago in se na tej osnovi odločiti. Vsekakor pa mislim, daje smiselno, da se v zapiranje vključijo okolja, ki se jih to najbolj tiče.
Znane so tudi prve ocene, koliko naj bi stalo zapiranje rudnikov.
Za zdaj so na razpolago zelo grobe ocene. Bolj natančno bo znano, ko bo izdelan program zapiranj.
Kdaj bo to?
Mi ocenjujemo, da naj bi bilo to narejeno že prihodnje leto in takrat se bo mogoče pogovarjati o natančnih številkah. V tem trenutku je groba ocena, da naj bi stalo zapiranje okrog 12 milijard tolarjev.
Bo ves denar zagotovil proračun?
Ne, virov za to bo več. Del sredstev bo možno zagotavlj ati s prodaj o premoga, ki se bo do konca leta 1996 še proizvajal. Iztržek od tega naj bi znašal približno 2 milijardi, druga sredstva pa bo treba najti v proračunskih virih in ostalih.
Eden najtežje rešljivih problemov bo zaposlovanje invalidov.
Seveda.In tudi temu bo treba dati ustrezno pozornost. Tu ni splošne formule, probleme bo treba reševati od primera do primera. To se bo lažje reševalo, ko se bodo oblikovala nova delovnamestakarje eden od temeljev strategije. Vsekakor je proces prezaposlovanja zelo zahteven. Ne delam si utvar, da bo vse gladko teklo. Lahko pa zagotavljam, da si bomo
mm
prizadevali, da bo tudi država dala ustrezno podporo temu nelahkemu procesu. Res pa je, da bo tudi tukaj potreben velik angažma lokalnih skupnosti.
Kakšen bo nadzor nad procesom zapiranja rudnikov?
Ker gre za relativno velika sredstva in deloma za sredstva davkoplačevalcev, je jasno, da bo morala biti zagotovljena popolna transparentnost. Vsako leto bomo morali prihajati v parlament z rezultati dosedanjih aktivnosti in s predlogi za naprej. Če ne bo dovolj velike učinkovitosti, potem ni možno pričakovati podpore parlamenta. Zato bomo v vseh teh podjetjih postavili ustrezne nadzorne mehanizme. Tudi v posameznih lokalnih skupnostih nemorejopričakovati, da bi sredstva dobivali brez ustreznega nadzora.
Stane Šterbucl, Foto: Tomo Brezovar
Na novemberski seji občinske skupščine v Zagorju - bila je v torek zvečer - je bila najpomembnejša tema zapiranja rudnika Zagorje. Uspešno zaključeni dogovori med občino, RRPS, državo in občinama Krško in Črnomelj so zaključek prvega dejanja v pripravi zakona o zagotavljanju sredstev za zapiranje rudnikov, za katerega je dala pobudo prav zagorska skupščina na aprilskem zasedanju. Predsednik skupščine Matjaž Švagan seje ob tem uspehu zahvalil vsem, ki so pri tem projektu sodelovali, k nadaljnjemu delu pajih je pozval z besedami: "Pustimo ob strani slabe spomine iz preteklosti in ustvarjajmo prihodnost."
V nadaljevanju seje je bil sprejet odlok o ustanovitvi stanovanjskega sklada. Njegov namen je financiranje občinskega stanovanjskega programa. Sedež sklada bo v
Zapiranjeprcmogokovnikov Zagorje, Senovo in Kanižarica je tema mnogih dogovorov, prizadevanj in načrtovanjem tako v stroki kot političnih krogih občin in republike. Več kot pol leta se s to temo zelo podrobno ubadajo v IS in skupščini zagorske občine. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je oblikovalo komisijo, ki je pripravila besedilo zakona o zagotavljanju sredstev za zapiranje vseh treh rudnikov. V zagorju so ugotovili, da so v predlaganem tekstu temeljne usmeritve skladne z besedilom, ki gaje pripravila občinska komisija, da pa tekst ne zajema izoblikovanih pravnih, prostorskih, socialnih zahtev, pa tudi ne zahtev po prestrukturiranju.
občinski zgradbi. Za začasnega direktorja pa je bil imenovan Rihard Majcen.
V obravnavi sta bila tudi dva odloka - o komunalnem urejanju, vzdržavanju javne snage in zunanjem izgledu masta in naselij, ter o prekrških zoper javni red in mir. Poslanci so se zaradi še nedorečenih nekaterih določb teh odlokov in predvsem nedosledni prilagojenosti sedanjemu stanju drugega odloka odločili oba posredovati v obravnavo kot osnutka. Ko bodo vsadoločila jasno opredeljena, ju bodo sprejeli.
Predsednik skupščine je, kot je v Zagorju že v navadi, poslancem predstavil tudi vse aktivnosti vodstva skupščine in izvršnega sveta med prejšnjo in torkovo sejo skupščine. Naslednja seja skupščine bo 23. decembra.
Ivana Laharnar
Končno so tako z republiko kot RRPS Zagorjani prišli do sprejemljivih rešitev. Usklajene zahteve je na seji IS in občinske skupščine predstavil predsednik občinske skupščine Matjaž Švagan. Občina, država in RRPS so enakopravni partnerji. Zahteve so usklajene z občinam Krško in Črnomelj. Sedež javnega podjetja ob zapiranju rudnika bo v Zagorju. Nadzor nad prihodki in odhodki sredstev bo s tem zagotovljen. Občina bo sodelovala pri zapiranju rudnika, sanaciji površin in prestrukturiranja same občine. Socialna varnost sedaj zaposlenih bo zagotovljena, zahteva občine pa je zagotovitev novih delovnih mest v občini v okviru prestrukturiranja. To naj bi zagotavljalo socialni in ekonomski vidik v občini. Premoženje, ki je sedaj v lasti države, bo občina poskušala zadržati. To sicer v zakonu ni zapisano, bodo pa o tem potekali razgovori v okviru republiške vlade in parlamenta. Na sejilSje bila izpostavljena problematika separacije in sklenjeno je bilo, da bodo vsi udeleženi partneiji zagotovili njeno zapiranje vzporedno z zapiranjem rudnika.
Sekretar za energetiko Boris Sovič je na seji IS in skupščine vsem prisotnim prenesel pozdrave ministra dr. Maksa Tajnikarja. Zelo pozitivno je ocenil vključevanje predstavnikov zagorske občine v vse procese ob programu zapiranja rudnikov. Razložil je strategijo racionalne rabe in oskrbe Slovenije z energijo, ki predvideva zmanjšanje porabe domačega premoga v široki rabi in njegovo izključno rabo v energetskih objektih. Pripravljena zakonodaja naj bi definirala zapiranje nekaterih rudnikov. Stihija ne bo dovoljena, jcmenil državni sekretar za energetiko. Temeljni pogoj financiranja bo učinkovit proces zapiranja, učinkovitost procesa prezaposlovanja ih učinkovitost procesa ekološke sanacije. Soglašal je s pobudo občine Zagorje, da morajo imeli občine, v katerih se bodo rudniki zapirali, veliko vlogo. Lokalna skupnost s svojo politiko vzpostavi situacijo, ko bo prestrukturiranje za občino pomenilo razvojni impulz. Proces med državo, občino, podjetjem in stroko mora biti za uspešno delo vzajemen. Sekretar Sovič je obisk v Zagorju ocenil kot zelo pomemben, saj so s strani občine slišali predloge, kijih bodo poskušali upoštevati. Le o prenosu premoženja na občino ni mogel dati besede, saj bo o tem odločala vlada Republike Slovenije.
Podobne razgovore kot so bili v zagorskem izvršnem svetu in skupščini, bodo imeli predstavniki Ministrstva za gospodarske dejavnosti tudi v Krškem in Črnomlju, nato pa bodo v komisiji za pripravo zakona poskušali doseči čimvečjo stopnjo soglasja. Tudi v občini Zagorje bo oblikovana strokovna komisija, ki bo spremljala izvajanje strategije vlade Republike Slovenije.
H®&Z
Ivana Laharnar
O Iskri-Semcon, naslednici tovarne polprevodnikov, ki je šla v stečaj, so se po zadnjem zasedanju trboveljske občinske skupščine spet razširile raznorazne govorice. 0 tovarni, ki se že tri leta pobira iz težav, so se razpisali časopisi, trditvam novinarjev, ki so informacije dobili na zasedanju skupščine, je oporekal stečajni upravitelj... Zato smo za tokratni pogovor sogovornika poiskali v Iskri-Semicon. Pogovarjali smo se z direktorjem Miranom Krambergerjem, ki je sicer napisal odstopno izjavo, upravni odbor pa o njej še ni odločal.
Kdo je imel interes, da trboveljski skupščini posreduje napačne podatke?
Veste, nisem domačin in ne poznam dobro lokalnih povezav, ljudi, njihovih političnih povezav in tako dalje. Lahko vam parečem, da tega nisem pričakoval in da sem zelo presenečen, da seje to zgodilo.
Vi ste napisali odstopno izjavo?
Napisal sem jo in sem jo dal pristojnim v našem podjetju. In po procedurah bi jo moral najprej obravnavati upravni odbor, se z menoj pogovarjati in če se da kaj narediti, se to naredi in s tem odstopna izjava izgubi svoj pomen. Dokler odstopne izjave ne potrdijo organi podjetja, je popolnoma zaupne narave. Te stvari niso mačji kašelj. Sprememba v vodstvu podjetja pomeni spremembo v politiki podjetja in kaže tudi na to, da je podjetje v težavah. Posledice tega pašo lahko velikanske. Za naše podjetje, ki se muči za svoj obstoj, ima to lahko usodne posledice.
Boste tožili tiste, ki so škodovali podjetju?
Nimam namena nikogar tožiti. Če se bo izkazalo, da so bile posledice zelo hude za podjetje, potem bodo lastniki podjetja sprožili določene postopke.
Ali gre po vašem mnenju za namerno škodovanje podjetju?
Na osnovi tega kar sem slišal, ne. Razlog je drugje: skupnost, ki je prisiljena v hitre, hude spremembe, se tem spremembam upira in za to išče tudi neracionalne poti. Ne bi izpostavljal kakih osebnih nasprotij, hudobije ali kaj podobnega.
Vendar pa se širijo še druge govorice o nepravilnostih, da se prenaša družbeno
premoženje v zasebna podjetja...
Na neargumentirane obtožbe sploh ne mislim odgovarjati, nekaj bom pa vseeno rekel. Za te govorice o nepravilnostih obstajajo realni razlogi. Približno vemo, kdo je njihov avtor, ker se da iz narave govoric sklepati poreklo. Prvič: ker to podjetje ni družbeno, torej ne gre noben družbeni kapital nikamor. Drugič: če bi to podjetje prenašalo kapital kam drugam, na zasebna podjetja, na bypas firme in kaj vem kam še, potem bi organi pregona, policija, SDK to neminovno ugotovili in seveda ustrezno postopali. Z vso odgovornostjo lahko trdim, da niti jaz niti drugi vodilni v tej tovarni nismo prenašali nobenega premoženja, kapitala ali karkoli drugega v lasten žep.
Torej tudi nihče iz vodilne ekipe nima svojega podjetja?
Eden od vodilne ekipe je manjšinski solastnik enega podjetja. To ves čaš vem in stvari nadziram. To vedo tudi člani upravnega odbora in skupščine. Stvar ni skrita ali neznana.
Očitajo vam slabe tehnološke rešitve; vrnjenih ste dobili 6 milijonov diod.
Tem gospodom, ki so dajali izjave o tehnologiji, se o njej niti ne sanja. Mi smo izgubili kredibilnost Motorole sredi septembra, ko je ugotovila med našimi pošiljkami določene segmente, kjer je bilo recimo 120 diod zaporedoma slabih. Če vam povem, da je sicer slaba mogoče ena od 800-tih, potem izračunajte verjetnost, da je zaporedoma slabih 120! Osebno mislim, da gre za dobro režirano sabotažo, kdo drug misli kaj drugega, toda v vsakem primeru ta stvar ne more biti naključna.
Isto velja tudi za požar v tovarni?
Seveda. Če človeku zgori štedilnik, ko na njem ne kuha, ugiba o vzrokih. Tudi naša linija, kije gorela, ni delala. Sobota jebila za tisto linijo prosta.
Tu so še zapleti z mednarodnim posojilom...
Posojilo IFCje vzelo prejšnje podjetje, ki je tu delovalo, Iskra Polprevodniki. 18 milijonov mark je bilo namenjenih za tehnološko posodobitev tovarne in 80 odstotkov posojila je bilo porabljenega za postavitev povsem nove linije in povsem novo tehnologijo. Žal nova tehnologija ni nikoli zaživela, ker ni bilo tehnološkega znanja, kompletna linija ni nikoli delala in vračala vanjo vloženega denarja. To je bil tudipoglavitenrazlog,dajeprejšnjepodjetje umrlo. Kredit pa je bilo treba nekako vrniti. Del sta ga odkupili občina in republika preko obveznic. Ostalo pa je še približno pet milijonov kredita. To smo prevzeli na naša pleča, kajti če tega ne bi storili, bi imela banka zelo resne težave. Dogovorjeno je bilo, da naj bi ta dolg prenesli na državo v procesu sanacije gospodarstva. V treh letih tega nismo naredili, zato smo iskali delne rešitve. Našli smo jih poleti in vse je teklo dobro do tistega trenutka, ko se dva predstavnika lastnikov nista strinjala s hipoteko na naše premoženje za zavarovanje posojila. Zdaj čakam, da bo prišlo do pametnega dogovora na skupščini podjetja.
Kdo je lastnik Iskre-Semicon?
Lastniki so trije: država in občina Trbovlje imata vsaka po okrog 19 odstotkov, ostalo pa je v lasti Iskre Polprevodnikov v stečaju
in njenih upnikov, ki čakajo na konec stečajnega postopka. Verjetno bodo poplačevani z delnicami podjetja. Ko bo to končano, bo lastnikov malo morje, okrog 150.
Kaj pa delavci?
Delavci so tudi upniki, vendar nastopajo kot eden od 150-tih.
In na koliko upniki upajo, koliko je dolga?
Dolga je pravzaprav zelo malo. Mislim, daje bilo okoli tri milijone mark.
Koliko časa bo še trajal stečaj Iskre-Polprevodnikov?
Tega vam ne bi mogel povedati, ker pri tem nisem soudeležen, lahko vam pa povem, kar je bilo meni rečeno in sicer, da naj bi bila ta zadeva marca naslednje leto zaključena.
Približno polovica delavcev Iskre-Polprevodniki je šla...
Takrat je bilo zaposlenih 650, zdaj jih je nekaj več kot 400. Mi že vse leto iščemo ljudi, ki bi bili pripravljeni delati. Takoj bi zaposlili okoli 100 delavcev v proizvodnji. Že vse leto ne uspemo izpolnjevati naročil in s tem sami sebi omejujemo poslovanje. To je smešno v teh časih.
Koliko časa bo še trajalo, da se razmere uredijo, da bodo zaposleni dobili spodobne plače?
Če bi začeli zdaj, bi bili prvi rezultati vidni nekako v pol leta. Moj cilj je dvig standarda na tej prvi stopnici za okrog 50 odstotkov. To je realna stopnička, ki jo upam izpeljati..
V	pol leta?
V	pol leta.
In zakaj tega ne začnete uresničevati?
V	delniški družbi, kjer poslovodstvo ni lastnik, je treba imeti za vsako resnejšo poseganje v podjetje blagoslov upravnega odbora in celo skupščine, če je stvar težja. Svoje načrte že nekaj časa vrtim na teh organih, žal skupaj z drugimi, gasilskimi aktivnostmi, ki to problematiko puščajo ob strani in jo prelagajo na kasnejši čas. Zato te stvari niso bile izpeljane. Gre pa za notranje reorganizacije po skupinah proizvodov, ki se bodo potem lahko drugače financirale.
Kdaj se bo vedelo ali je sprejet vaš koncept ali ne?
Še letos. V prvem polletju leta 94 bi se morali pokazati že rezultati.
Je vaša usoda še povezana s to tovarno?
Če mi bo dovoljeno ob letošnjih skoraj
neverjetnih dogodkih. Do septembra sem govoril, da se nam je zgodilo že vse, samo pogoreli še nismo, nato seje zgodilo tudi to. Kolektiv mora biti tisti, ki drži skupaj in biti pripravljen iti naprej in podpirati vodstvo. Mogoče ni problem v programu, mogoče je problem v eni osebi. To je bila nekako tudi poanta moje odstopne izjave. Tega ne govorim danes prvič. To sem govoril že pred letom dni na vseh organih v podjetju. Morebiti prej tega niso dovolj resno vzeli. Čebi z zamejavo na krmilu dosegli podporo zaposlenih za programe, ki vodijo naprej, potem seveda jaz ne bom niti najmanjša ovira.
Zakaj pa naj bi kolektiv bil zainteresiran za razvoj, za izpolnjevanje politike podjetja? Plače so slabe, polovica delavcev je že morala oditi, širijo se govorice, še naprej ni trdnega zagotovila, da bo jutri bolje...
Ker pametni ljudje gledajo naprej in se zavedajo razmer. Ne želim biti prerok kataklizme v teh krajih in v Sloveniji, ampak delovno mesto bo v Sloveniji takšna vrednota, da bo kri tekla za to. Slovenija je bila, kot ta tovarna, zapeljana v slepo ulico. To se je dogajalo okrog leta 1975. Takrat bi se morale zgoditi korenite reforme, pa se niso. Zato bo treba trpeti. Bližnja prihodnost ni lepa.
So v Iskri-Semicon še ostali strokovnjaki?
So in celo novi prihajajo. V strukturi kakršna je bila pred stečajem, bilo je več kot polovica režijskih služb (režija je zame vse, kar neposredno ne dela v proizvodnji). Potem smo to spravili na nekih 35, 40 odstotkov. A to ni dovolj. Produkti, ki jih dela ta tovarna, ne prenesejo takšne obremenitve. Zmanjšati se mora na 25 odstotkov.
Zaposleni to vedo?
Lahko bi vedeli, kajti povedano jim je bilo. Če pa vedo, ne morem reči. Človek si pač zapomni tisto, kar bi si rad zapomnil, dmgego pa ne. Prav ta struktura, ki je tukaj odveč, povzroča največ težav v podjetju in o njem širi največ slabih novic.
Koliko je torej še presežnih delavcev?
Če govorim o svojem konceptu, to je, da nastavimo dva podjetja, v tem primeru je tega že konec. Prišlo bi samo do internih prelivanj z enega delovnega mesta na drugo. V tem primeru ne bo nobenih odpuščanj več. Če pa v to ne bi šli, bi morali odpustiti še 40 ljudi, iz režije seveda, samo iz režije.
Mislite, da nasprotujejo vašim ukrepom v tovarni tudi zaradi tega, ker ste krščanski demokrat?
Jaz upam, dane. Skoraj prepričan sem, da ne. Ljudje se obnašajo racionalno. To, da bi mi nasprotovali, ker sem član krščanske demokracije, bi bila iracionalna odločitev.
Ali sedanja vladna politika omogoča razvoj podjetja?
Da. V tistih časih, ko se je pripravljala osamosvojitev, smo imeli v tovarni zelo resne težave. Resnim firmam v tujini nismo mogli več prodajati. Recimo Motorola. Maja 91 je močno omejila naročila. Pa sem spraševal, kaj je narobe. Niso naravnost odgovorili, dali pa so mi vedeti, kaj je. Oni so vedeli, dabo pri nas počilo, celo natančno so vedeli, kdaj bo počilo. Ker si niso mogli privoščiti motenj v svoji proizvodnji, so si poiskali dobavitelje drugje. Zdaj pa so razmere kar stabilne. In napredujejo v smeri stabilnosti. Trend je pravi.
Stane Šterbucl Foto: Danijel Amon
mm:
Mladi
planinci
Litija - Na litijskih OŠ so po poletnih počitnicah, ko so bili planinci zelo aktivni (tabor, izleti) tudi med šolskim letom ne poznajo počitka. O delu smo se pogovarjali z mentoricami planinske vzgoje Ano Mohar -Čačo z OŠ Litija in Marijo Grabnar z OŠ Gradec.
Kakšni so vaši izletniški načrti?
Po programu se že dela, izleti so praviloma ob sobotah, enkrat na mesec, načrtovani pa so tako, da bomo do pomladi prehodili vso Badjurovo krožno pot. Prvi naslednji izlet bo 20. novembra 1993 na Vače - Geoss in Zgornjo Slivno. Udeležili se bomo tudi občnega zbora društvana Jančah in srečanja zasavske mladine. Če bo dovolj snega, bomo pozimi odšli tudi na kak smučarski izlet, poleti načrtujemo več dvodnevnih izletov.
Kaj pa izobrazba?
Že na taboru v Kamniški Bistrici smo pričeli izvajati program planinske šole, predavanja bomo sedaj ponovili in izvedli manjkajoča, tako da bomo šolo zaključili 15. in 16. januarja na Kumu.
Ali že načrtujete planinski tabor za leto 1994?
Tabor bo v dveh izmenah od 16. do 30. julija 1994 naPokljuki. Letošnji tabor v Kamniški Bistrici ocenjujeva kot izredno u spešen in naravnost vzoren tako, da bo kar težko obdržati tak nivo. Ob tej priložnosti bi se še enkrat radi zahvalili podjetju Abi d.o.o. iz Litije za prevoz opreme in pomoč pri postavitvi električnih in vodovodnih instalacij.
B.V.
Opravljeno
delo
Trbovlje - Tudi v letošnjem letu je PD Trbovlje uspelo ob pomoči svojih članov, raznih podpornikov - sponzorjev in občine Trbovlje, opraviti precejšnje delo na raznih področjih svojega delovanja. V planinskem domu na Mrzlici so
namreč znova izolirali del podstrešja, kjer je lani nastala škoda po izlitju vode zaradi zmrzali, povsem so obnovili kletno sobo, spalnice v domu so obložili s stenskimi oblogami in namestili police, zaščitili so vrata, obnovili gospodarsko poslopje, v teku je izolacija kleti. Zajetje pitne vode 300m pod domom na Mrzlici je bilo obnovljeno. Tudi stanovanje za oskrbnika je v glavnem že urejeno.
Na podstrešju doma Partizan alpinisti in športni plezalci postavljajo novo plezalno steno, ki bo primerna za zahtevnejše treninge športnih plezalcev. Boleča točka v delovanju društva je zmanjšanje števila članstva. Nekaj so res krivi manjši dohodki prebivalstva, nekaj krivde pa morda leži tudi pri organiziranju pobiranja članarine na domovih in v podjetjih. Upajo, da bodo tudi to naslednje leto uspešno rešili. V teku je tudi akcija za povečanje števila mentorjev in vodnikov za razne izlete in društveno dejavnost. Med naslednjimi pomembnimi akcijami je dobro organiziranje nočnega planinskega pohoda na Mrzlico z baklami, ki bo 4. decembra.
T.L.
Zagorje: PD Zagorje organizira 29. novembra pohod na Čemšeniško planino. Pohod bo potekal iz treh že znanih smeri - Trojan, Izlak, Kisovca in Zagorja. Od letošnjega leta naprej bo ta pohod postal tradicionalen in bo potekal vedno zadnjo nedeljo v novembru.
Trbovlje - Od 26. do 28. septembra bo v Delavskem domu Trbovlje razstava malih pasemskih živali. Člani Društva gojiteljev malih živali Trbovlje in gostje bodo razstavljali pasemsko perutnino, kunce in golobe. Razstavaje tradicionalna, saj letos razstavljajo člani svoje živalice že štirinajstič. Poleg ogleda omenjenih živali različnih pasem in raznih barv bo obiskovalcem na voljo tudi tradicionalni srečolov z bogatimi dobitki. Za okrepčilo bo poskrbela trgovina Center Jošt, kije glavni sponzor prireditve. Učenci OŠ Alojz Hohkraut bodo poskrbeli za risbice, ki bodo dodatno popestrile razstavo. Na razstavo so vabljeni vsi, ki bi si radi ogledali pestrost živalskega sveta in vsi, ki jih zanima gojenje malih živali.
J.N.
vL	■	J)

iiii
Trbovlje - Tudi upokojenci niso pozabili časa, ko se mošt spreminja v vino in so prav veselo martinovali. V domu upokojencev Franc Salamon so se gostili s piščancem, popili so kozarček ruj ne kapljice. Obiskale sojih ženske pevke društva upokojencev, ki so jim zapele nekaj pesmi, nato pa so še skupaj prebirali knjige. Trboveljski upokojenci in borci pa so se na Martinovanje odpravili kar v Prakmurje. Z dvema avtobusoma so se odpeljali na Frankovo kmetijo na Slemenjak. Postregli so jim z martinovo gosjo in pa seveda še z vsem kar sodi zraven.
Trbovljc- Naslednje leto 1994je proglašeno za "leto starejših ljudi". Svet Evrope v skladu z OZN pripravlja reportažo o starejših ljudeh z naslovom Bivalni prostor za starejše ljudi. V Sloveniji so v ta namen izbrali trboveljski dom upokojencev Franc Salamon in dom Poljane iz Ljubljane, ki je enota doma Tabor. V sredo so v dom Franca Salamona prišli predstavniki TV
Slovenija in posneli bivalne prostore upokojencev in njihove aktivnosti. Trboveljski dom za upokojence so izbrali, ker je zanj značilno, da ima cel bivalni kompleks - dom in stanovanja. Ekipa TV Slovenijejebilasposnetki zadovoljna, izrazili so še željo, da bi se pogovorili z upokojenci v rudarskih kolonijah, zato bodo še prišli.
Zagorje - Dvajset članov PD Zagorje se je 23. oktobra odpravilo na izlet v neznano. Zbrali so se v društvenih prostorih, kjer so dobili listke z anagramom. Razvozlati so morali ime kraja, kamor so bili namenjeni. Peljali so se z avtobusom, do Celja pa so morali že ugotoviti ime kraja, drugače z nagrado ne bi bilo nič. Rešitev uganke je bila Uršlja gora. Pripeljali so se do Nravskih Ledin, od tam pa seje 16 najbolj zagrizenih udeležencev, kljub slabemu vremenu, podalo na vrh Uršlje gore. Kot že omenjeno, zagorskih planincev dež ni premagal in so se zabavali do trde teme, pa tudi zapeli so.

razveselili. Smetiščni muc Svetlane Makarovič nam je poslal telegram v obliki srčka. Upajmo, da ne bo postal tudi on žrtev hudobnega soseda.
Če ste se odločili napraviti anketo o jesenskih počitnicah, vam priporočamo, da zberete podatke
Mladim
Zasavcem

“EH:E?Ek°5S:E'faHE
.^rssšsrssss
moram priznati, da je svoje znanje lepo povezala in strnila. Spomnimo se tudi radijske oddaje ob dnevu reformacije, ko so ljudi spraševali, kdo je


Torej nam je Urškin sestavek kar dobrodošel
lar^Ts^Vtk^olotco^^lernln,"
seznanila tudi bralce Mišmaša. Cisto na kratko.



Srečanje z dinozavri
Nekega dne sem v gozdu našel razbito steklo. Ko sem ga prijel v roko, se je steklo povečalo. Vstopil sem skozi in videl velike živali.
Opazil sem, da so dinozavri. Hoteli so me napasti, pa sem jim vrgel nekaj sadežev in postali smo prijatelji. Skupaj nas j e sedem, sem si mislil. Ko smo hodili dalje, sem opazil, da so tukaj tudi ljudje. Hotel sem priti do njih, pa so mi dinozavri prepovedali. Znali so
govoriti. Rekli so, daj ih ljudje pobijajo. Naslednji dan smo se odločili, da jih napademo. Ljudje so živeli v votlini. Ko smo bili blizu, sem naročil, naj tisti veliki kamen odvalijo. Ko seje stemnilo in so odšli ljudje spat, so dinozavri prinesli ogomen kamen in jih zaprli v votlini. Še isto noč smo vse pasti uničili. Ljudje so hoteli pobegniti, pa se ni dalo. Pridružili so se nam še drugi dinozavri. Ljudje so se
poboljšali, mi pa smo postali prijatelji.
Drugi dan so se odprla neka vrata in odšel sem domov.
Robi Jovan, 6a, Dol
Jesenske počitnice -anketa
Člani novinarske delavnice z Dola smo opravili anketo v 8.b,a, 7.a,b, in 6.a razredu.
Odgovarjaloje 100 učencev: pred TV so v tem tednu preživeli približno dve uri na dan, knjigo je prebralo 9-12 učencev v vsakem razredu, s starši je šlo na izlet (peš) 9 otrok od stotih, z avtom pa 20 otok. Na zraku so se gibali vsak dan, pa tudi staršem so pomagali povprečno pol ure dnevno. Iz ankete je razvidno, da hojo, ki j e osnova za zdrav razvoj, doma ne spodbujajo.
Trubarjeva domačija
V četrtek, 28. oktobra, smo imeli kulturni dan. Obiskali smo domačijo Primoža Trubarja v Rašci. Razlikuje se od ostalih spominskih hiš, ki smo si jih do sedaj ogledali. Drugačnaa je predvsem notranjost. Na stenah so zapisani njegovi najbolj pomembni	zapiski.
Predstavljajo tudi postaje njegovega življenja. V sobi so postavljeni stebri, v katerih so zbrane razne dragocenosti. Okna so poslikana z njegovimi prijatelji in imajo posebno obliko. V okolici hiše sta mlin in žaga, ki še vedno delujeta. Obiskovalce spominjata na življenje tistega časa.
Primož Trubar je preživel najhujšo bolezen. Ljudi je morilakuga, proti kateri zdravil še niso poznali. Zaradi nje so mnogi izgubili življenje. Trubar je bil med redkimi, ki se ji je izognil. Njegov oče je bil mizar, zato se je s svojo
uglednostjo povezoval s pomembnimi ljudmi kot so škofje, grofi in drugi. Ti so ugotovili, daje njegov sin zelo nadarjen, zato so mu pomagali, da sej e naučil pisati, računati in brati. Za Trubarja pa je bil najbolj pomemben škof Peter Bonomo, kije veliko let skrbel zanj. Posvetil ga je tudi za duhovnika. Poslan je bil v župnijo, kije bila bogata, zato Trubar ni imel nikoli težav z denarjem.
Za dobo renesanse ali humanizma je značilno, da so ljudje v tem času veliko razmišljali. Poudarjali so, daje človek vreden samega sebe in da je pomembno središče življenja. V tej dobi je imela oblast cerkev. Najvišji človek na zemlji je bil papež. V določeni deželi je bila dovoljena samo ena vera. Za pa je bila odvisna od vladarja. Kakšne vere je bil on, takšne j e moralo biti ljudstvo.
Zanimivo je, da Slovenci pred 500 leti niso vedeli, da so Slovenci. Niso imeli narodne zavesti. Po nekaj letih pa je veljalo, da je Slovenec enak slovenščini. Če ni Slovencev, tudi slovenskega jezika ni. Trubarjapoznamo tudi po tem, da je napisal prvo slovensko knjigo Katekizem in Abecednik. To je bilo leta 1550. Bilje tudi prvi, kije zapisal v šestnajstem stoletju, da morajo v šolo vsi otroci, ne glede na spol in stan. Od Trubarjeve domačije pa smo pot nadaljevali na grad Turjak.
Urška Prvinšek, 8.b, I. Skvarča, Zagorje
Stane Sušnik je na slovenski glasbeni sceni prisoten že več kot 20 let, vendar je množici ljudi neznan. Razlog je enostaven. On ni glasbenik, ne poje, njegov obraz se ne pojavlja na televiziji. Stane Sušnik je redaktor glasbe pri razvedrilnem programu nacionalne televizije.
Svojo "glasbeno" kariero je začel skupaj z revijo Stop konec šestdesetih. Zadolžen je bil za glasbene novice. Hkrati je pridno pisal članke o glasbenikih. Sodeloval je tudi z radiom Študent. Najprej kot sodelavec, nato je prevzel mesto glasbenega urednika. Nekaj let je bil v svobodnem poklicu. Preživljal se je s pisanjem o glasbi, z organizacijami jazz koncertov, bilje tudi tajnik takratnega Jazz društva v Lj ubljani. Zadnjih petnajst let je njegovo ime in delo povezano z glasbenimi oddajami na TV. Začelo seje zoddajo Slovenski rock, nadaljevalo s Pop godbo in Glasbenega ropota do Videogodbe, Videonoči in nove Sobotne noči.
Za Staneta Sušnikani pomemben glasbeni perfekcionizem. Raje ima skupine in pevce, ki v svojih pesmih prinašajo neko sporočilo.
Njega zanima, kaj je pevec hotel z glasbo povedati.
Pravi, da so zasavski Orleki ena najboljših skupin na slovenski pop in rock sceni.
"Bend, ki ima dovolj ustvarjalne moči, bo premagal vse začetne težave od denarja naprej in vztrajal s svojo glasbo, vse dokler si ne bo izboril svojega kosa pogače v
glasbenem svetu", razlaga nekoliko filozofsko, vendar s pogledom strokovnjaka.
In kakšno je njegovo redaktorsko delo na televiziji? Poleg tega, da spremlja in tudi skrbi za glasbene oddaje, skuša gledalce tudi izobraževati o pop in rock glasbi. "Na televiziji moramo čutiti potrebe in želje ljudi. Vsega ne moremo izvedeti iz anket ali telefonskega pogovora." Pravi, da se na televiziji trudijo ustvarjati glasbene oddaje, ki so gledljive, zabavne in seveda tudi poučne. "Pa še to zapiši", mi pravi," moj nadrejeni je Mito Trefalt, ki zelo veliko in trdo dela. In tudi od svojih sodelavcev zahteva trdo in kvalitetno delo." Človek, kije Sloveniji pred leti predstavil Toma Waitsa, ki ima za seboj polno čudovitih dosežkov, še vedno gleda naprej. Treba je delati še boljše oddaje za vse bolj in bolj izobraženo in zahtevno občinstvo.
Jure Nagode Foto: Jože Ranzinger jr

RAZSTAVE
Trbovlje: VLikovni galeriji Trbovlje v DD je do 25. novembra odprta samostojna razstava akademskega slikarja Nikolaja Beera z Izlak. Na ogled je od 16. do 19. ure.
Zagorje: Še danes in jutri si lahko v DD Zagorje ogledate razstavo akademskega slikarja Gregorja Kokalja iz Ljubljane. Odprta je v času kino predstav.
KONCERTI
Trbovlje: 27. novembra bo v gledališki dvorani DD Trbovlje koncert Lovskega pevskega zbora izTrbovelj pod vodstvom zborovodje Viktorja Dolarja. Zbor bo s koncertom slavil 15. letni obstoj.
X,
KNJIŽNICE
Zagorje
Knjižne novosti: L Kemija - splošni priročnik, 2. Vodnik po mojih pravicah,
3.	DhorityL.: Ustvarjalne metode učenja,
4.	Modemdorfer V.: Krog male smrti, 5. Tršar M.: Otroštvo - spomini, 6. Rituper J.: Slike prašnega mesta, 7. Žužek B.: Vrnitev, 8. Kako smo snovali Slovensko
univerzo za tretje življensko obdobje, 9. Slovenska glasba v preteklosti in sedanjosti, 10. Berce Sonja: Italijanščinazapotovanjainprosti čas.
Litija
Knjižne novosti: L Chrichton M.: Jurski park, 2. Brodič D.: Moja lepa županja, 3. Christie A.: Umori po abecedi, 4. Križanovskij O.: Mladost črnogledega humorista, 5. Grom N.: Skoraj tisoč noči: zadnja reportaža, 6. LowryL.: Anastazija Krupnik, 7. Back R.: Darilo za rojstni dan, 8. Strle V.: Pesmi, 9. Strle V.: Afrika južno od Sahare, 10. Strle V.: Predpisi o lastninskem preoblikovanju podjetij.
ZABELO
Hrastnik
Knjižnica vzgaja bralce že od malega. Hrastniški prvošolci so si 10. novembra lahko ogledali prostore in se seznanili z osnovnim postopkom iskanja knjig. Knjižnica organizira ogled vsako leto ob tem času.
Pevski kvartet Plavica, ki ga sestavljajo Manja Goleč, Polona Kovač, Darja Markelj in Alenka Razpotnik, je 11. novembra razveselil ljudi v izlaškem domu za starejše občane. Pesmi so govorile o hrepenenju, otožnosti in veselju do življenja.
V glasbeni šoli so 11. novembra imeli trctješolci in četrtošolci z Dola in Hrastnika kulturni dan. Predstavili so sc j im gojenci baletnega oddelka.
V soboto so vsi oddelki glasbene šole sodelovali v programu, ki so ga pripravili za krvodajalce.
Moški pevski zbor Svoboda I. pod vodstvom prof. Vanje Tomca je 12. novembra posnel za RTV Slovenija Belo snežinko. Vključili so jih v
zabavno oddajo Poglej in zadeni.
Godba na pihala, ki naj bi združila steklarske in rudniške godbenike in tako kvalitetno zrasla, ni zaživela. Prizadevanja prof. Vanje Tomca niso padla na plodna tla.
F.M.
Trbovlje
Pred dnevi so se na sedežu Društva upokojencev Zagorje sestali predstavniki
zasavskih	društev
upokojencev. Na sestanku odbora za pripravo zbirke ni bilo predstavnika Društva upokojencev iz Hrastnika. Predstavniki iz Zagorja in Trbovelj so povedali, da je doslej zbranih blizu 160 pesmi raznih avtorjev. Pričakujejo še pesmi nekaterih upokojencev, ki pišejo, a jih doslej še niso predložili. Če bodo uspeli zbrati tudi pesmi ostalih, bi zbirko lahko oddali v tisk v začetku naslednjega leta. Predvsem pogrešajo pesnikujoče upokojence iz Hrastnika (z izjemo enega).
T.L.
Gledališka premiera na Vačah
Gledališka skupina GEOSS, ki dela v okviru KUD-a Lipa Vače, je imela 6. novembra	premiero.
Nestroyevo veseloigro v treh dejanjih - Pijanec. Dvanajst igralcev je več kot dve uri zabavalo številno občinstvo. Režiserka Anka Kolenc je povedala, da so igro vadili dve sezoni. Razen z denarjem, ki ga litijska kulturniška malha nima, ni bilo večjih težav. Igralci so radi hodili na vaje. V sak je prinesel in pripomogel s tistim, kar ima doma in je šlo. Naslovni vlogi sta odigrala Miloš Kimovec in Tomi Oslonik, svoje pa so dodali še: Helena Cvetežar, Silva Vrhove, Janko Jurjevec, Mojcej Kolenc, Zvone Kolenc, Spelca Kolenc, Barbara Vrtačnik, Jana Kolenc, Barbara Jerina in Olga Šinkovec. Za kostume, frizure in masko sta poskrbeli Vida Kristan in Mojcej Kolenc, glasbeno opremo in luč je pripravil Zvone Kolenc.
J.K.
<b				^
Parnasova pota	
Irena Obrovnik - Zupanič je članica litijskega literarnega kluba, sicer študentka prvega	
letnika likovne pedagogike v Ljubljani. Leta 1984 je	v samozaložbi izdala zbirko pesmi
Streha moje hiše in dve leti kasneje zbirko z naslovom Pesmi. Prozni del knjige je delo	
njenega moža Nenada.	
Irena piše že od petnajstega leta. Pesmi iz Strehe moje hiše so iz mariborskih	
gimnazijskih let. O sebi pravi, da še vedno piše in da je pisanje potrebno kot dihanje.	
	Franci Lakovič
Irena Obrovnik - Zupanič	
Streha moje hiše	
Molčiš,	Niže sem kot
moj črni kamen.	sem bila včeraj.
Danes te je prekrila	Jutri bom morda
senca.	obiskala Sonce na
Toplo je in žge.	strehah hiš.
Odšla sem na pot	Danes sem tu -
ponovne vrnitve.	v utrujenih mislih.
Stopnice vodijo v	Sla bom na
tihe hrame, ki	tvojo tretjo pot in
jih pozna moj pogled.	neskončna potepanja pod
	streho Moje hiše.
1			-	- =J

Zakaj se mora vedno ravno na petek poslabšati vreme. Nekako še preživiš, če rahlo škropi, ampak ko začne snežiti, se vse konča. Sneg, toča, nalivi in poplave lahko navadnim smrtnikom milo rečeno pokvarijo dan. Prejšnji petek ni bilo tako. Mraz je res neprijetna zadevščina, vendarob kozarčku mladega vina in prijetni glasbi kmalu pozabimo na vse neprijetnosti. Vključno z vremenom. Martinovo se praznuje samo enkrat na leto.
V malce neakustičnem predprostoru trboveljskega delavskega doma. tradicionalno uporabljanem za maturantske plese, je svojo dvajseto obletnico obstoja praznovala domača skupina Jantar. Hladne zidove so ogrevali s preiskušenimi evergreeni (Bela snežinka, Love Me Tender), plesno točko prisrčnega mladega, a perspektivnega para in z gostom večera - Otom Pestnerjem. Jantarji so se prikazali v dobri luči. Tudi Oto Petner ni zaostajal. Že v prvem bloku je s pomočjo kasetofona premierno predstavil tri pesmi z nove kasete, ki bo izšla ob koncu novembra. Z njimi je dvignil na noge zavidanja vredno število plesalcev. Vsaj dve med njimi boste zagotovo prepozali (Staro sonce - lenuh in Dan za zaljubljene). Priredbi sta. Oto seje očitno vrgel v nemirno reko slovenske pop scene. Če bi moral z enim stavkom opisati celoten večer v Delavskem domu, bi zapisal naslednje: precej vode je že preteklo, odkar sem zadnjič videl takšno gnečo	na
improviziranem plesišču.
Gremo naprej.
Kadar se v Zasavju nekaj dogaja, se tisto nekaj - dogaja zanesljivo na vsaj treh različnih koncih.
To bi bilo moje dopolnilo neštetim Murphyjevim zakonom. Približno ob istem času, ko so v Delavskem domu prepevali Jantarji z Otom Pestneijem, je Tone Fornezzi -
TOF v gostišču Martin trosil duhovite neumnosti iz rokava, pri Brinu pa je Vilma Gunzek z nežnim, a izpiljenim glasom vzbujala apetit. Meseni in vodeni. Pardon. Vinski. Bil sem pred dilemo. TOF ali Vilma? Hmmm....
Oba sta bila stacionirana na gorskem terenu. Prekleti sneg. Tof je res zabaven, vendar je Vilma naše gore list, pa še neprimerljivo boljši glas in stas ima. Vilma torej.
Prav sem se odločil. Ali ste že slišali Baezovo? Hmmm, Vilma ima čisto
drugačen glas. Kaj pa Joplinovo? Noja. tudi takšnega glasu nima. mogoče bi jo lahko v določenih trenutkih primerjal z Lizo Minelli. Kadar Lizika poje pop, seveda. Pri Brinu jo je na črno - belih tipkah z MIDIjem spremljal mož Boris. V ultra kratkem pogovoru z njo sem izvedel, da Vilma po novem ne bo več Vilma. Od februarja naprej bo Viki. Takrat bo izšla njena kaseta z naslovom Viki Sierra Madre. Ne vprašajte me kakšno povezavo najdem med imenom in naslovom, ker bo to prvo, kar jo bom vprašal. Ko jo bom prvič spet videl. Tako je to, če si pozabljiv.
Še ena stvar mi je ostala v spominu. Poslušalci. Če bi hotel biti še bolj precizen, bi rekel - "OBOŽEVALCI". Mislim,... Kaj takšnega ne doživi niti monaška princeska Stephanie. Res. Ali ste mogoče že kdaj videli, da
bi skupinica fietno raspoloženih mladeničev Štefko pripravila do tega, da bi na suho zapela kak komad od Dire Straitsov? Seveda ne, bi rekel Balki, "Don't be redicu-lous". Viki gaje. Še več.	Mladi
gospodiči so bili tako impresionirani, da so zahtevali avtograme. Pa ne na papir. Na čelo. Da bodo vsi videli. Razlog več, da se ne umiješ vsaj mesec dni... Čeprav je bilo letos Martinovo na
četrtek, to ni nikogar oviralo, da ne bi proslavljali v petek.
Tomi Pucelj
iiisi
prvs<.,,L.čv„, & Krv„, v ki,k, k»r	LJd rasli si privoščijo ai lihi doaovcpi
tak« - na bkf. Tokrat sen bil.	^	J	4
Couseiiiing Adults re/iverjaAlana arih.mal pravi "tinmnski horn.r". veterana. Kevin Spaee.v pa vas bc,
J. 1‘akult je mitična "biblijsko je zadnje čase močna udarna tema kol Kddy Olis, "uspešen finančni

CiiiLsenling Adults. Richard kot

če/ plot zagotovo ne bi prišlo, če bi ne bit "dobri sosed Eddv" tako hudičevo prepričljiv in vzriajen. N« ja, če bi h.deli biti povsem
zanemarjena neumna buša brez
,	,	„	.ir	i
F“r “v-—	...."-'-hra..s
12312....2™'22
o j, K„„.,	;
Tommy
Trbovlje -Delavski dom
20.-22. PROSTI PAD, sob., ned., pon. ob 17. in 19. uri.
23.-25. DEKLE V ZRAKU (am. krim.), tor., čet. ob 17. in 19. uri, sre. ob 17. uri.
26. ZADNJI DOBRI MOŽJE (am. film), pet. ob 19. uri.
Zagorje - Delavski dom
19.	-23. BOTER III. DEL (am. gans. drama), pet., ned., pon., tor. ob 19. uri,
20.	ROBIN HOOD (am. pust.), sob. ob 10. uri.
20.-21. SOMMERSBV (am. drama),sob. ob 20. uri, ned. ob 17. uri.
Pero Lovšin - bivši Pankrt in Sokol ovec, se je odločil za nov glasbeni pristop. Na glasbeno pot je popeljal tudi svetlolaso hčerko Nejko, ki skupaj s prijateljico Zojo nastopa v Perotovem najnovejšem video spotu Hiša nasprot sonca. Deklici sta prav pri kupni in veijetno jima ne bo nihče rekel "gnus", kot nekateri pravijo Perotu.
Pevka Sandra Dimnik je pred dobrim mesecem postala mamica. Novorojenčku je ime Žiga. Sedaj bosta verjetno mamici (Sandra in sestra Nastja, kije postala mamica že poleti, ko je prijokala na svet njena Ines) učili peti svoje malčke. Mogoče bodo nekoč vsaj tako slavni, kot sta Sandra in Nastja.
Bele vrane, kijih najbolj poznate po pesmi Mala terasa (vsaj mladi), so bile veijetno zadnjič skupaj. Zagotovo mislite da pred leti. Toda ne, Vranovci so bili najbrž zadnjič skupaj na letošnjem BOOM-u. Koliko časa pa so bili popularni na
------------------
,ihlfu|t||.i|i> V ta uicslV R.»hi |t	.	pitpiuvljii šr picusi.dr komade
A ‘‘"Silili
SKSSf	'tss
na slovenskih	/ 11 1 ° ž h 1
radijskih	\t V V—Mandarina,
postajah. Žar<^7 lilij I 1 Y ^>Verjetn« bo je »a sceno j?	A f	**'h"
ljubljanskega '	1»kvirn, damm
..............................HUN
■ \l.iyii,fu-«v.i s,i,|,„.	Y	,.mi"ii pnliodi,iv leto. Sovi
,i|ia |V um Oiin-sli / .piijvm opili. uus< p usn anr a.
Draga komrs.ja. razumcto spor^.lo	Mvga skuprna P»P Besign s« v
fe dni pa lahko pričakujemo (udi	naši rubrik) Žc lepeas m pojavi ja. Tokrat
j zid debitantske kasete skupita- Neron.	delamo izjemo. Fantje so baje prodali
Čeprav so bile pesmi posnete Že leta '91	Že 12-000 t/voclov kasete Ko st na tleh.
in lani, bo zaradi nekaterih razlogov CD je Že v ponatisu, podpisali so (beri: Tentoriafria obramba in denar),	pogodbo^/AložhoSoa^zatrg v Avstriji

Pri snemanju so sodelovali Ui.li Davor Totem pa tudi v imenu rubrike 3 x bot
24.-25 PROSTI PAD (am. akcija), sre., čet. ob 19. uri.
Hrastnik - Delavski dom
19. MANEKENKA 2 (am. kom.), pet. ob 17. uri.
19.	-21.	NESPODOBNO
POVABILO (am. ero. drama), sob., ned. ob 17. in 19. uri. pet. ob 19. uri.
24.-26. SOMMERSBV (am. drama), sre. ob 17. uri, čet., pet. ob 17. in 19. uri. 1
26. DEKLE V ZRAKU (am.krim.), pet. ob 19. uri.
Dol - kinodvorana
20.	MANEKENKA (am. drama), sob. ob 18. uri.

J
glasbeni sceni, pa mladi povprašajte svoje starše.
Adi Smolar se na svoje nastope ne vozi z avtomobilom, tako kot večina znanih slovenskih glasbenikov. Slednji pridejo na špil s svojim avtomobilom včasih samo za to, da pokažejo, v kaj vlagajo prislužen denar. Adi se raje pelje na špil z avtobusom. Saj ima fant prav. Tako lahko na koncertu popije kakšen kozarček več, pa bo vseeno varno in po možnosti brez poškodb prišel domov.
Stojan Auer in Jonas Ž. sta si krepko segla v lase zaradi Stojanove opice, ki jo je poimenoval Jonas. Jonas se ne da in je v Videošponu poimenoval	svojega
mikroskopskega "trolsa" Stojko. Zanj sploh ni vedel ali je moški ali ženska. Kakšno bo nadaljevanje vojne med Stojanom in Jonasom, bomo še poročali.
S.G.
:'"■- ..-i;t■:;;;:;■. ■.. . '■
S|, d ^» 'avicc
obupajte... Poleti bo že bolje. Danes lahko berete o telovadnici, ki |e m, o čudovitem svetu orgel, o zabavmh treh dneh d,jakov 2. letmka

Čudoviti svet izobraževanja
Govora je o šoli za natakarje, kuharje in štromarje. Sama šola je kar "cool". Nekega novembrskega dne so se naši profesorji odločili, da nam popestrijo tisti vsakdanjik, kije znan na vsaki srednji šoli: malo pouka, malo "zajebavanja", medtem pa med vsakim odmorom tista obvezna "čik pauza". Organizirali so kulturni dan z geslom Čudovit svet orglanja.
V	petek, 12. novembra smo dijaki zagorske srednje šole odšli v Ljubljano. Za Trboveljčane seje pot začela že na lokalnem avtobusu za Zagorje. "Šit" že navsezgodaj zjutraj. Kot sardine smo bili stisnjeni v nabitem avtobusu, v katerem ni bilo odprto niti eno okno. Šofer H. (ljubitelj dobermanovjje to konzervo pripeljal do zelene pokrajine, imenovane Zagorje. Tam smo se spravili v malo manj natrpane avtobuse in kot bi mignil, smo bili v Ljubljani. "Ful" dobre frizure, avtomobili, polne trgovine,... Mi pa smo morali v Cankarjev dom, prijetno potovanje je postalo problem. Stali smo pred CD, premraženi kot "cucki", ampak po kr atkem času smo se malce aklimatizirali. Tu pa tam je kdo pokadil kakšen "čik", med drugimi tudi naša psihologinja (res lep vzor mladini). V samem CD so nas sprejele dobre "bcjbe", za katere so rekli, da so hostese.
V	prospektu o tej predstavi so nam obljubljali ščebetanje ptičkov, zvoke Panove piščali,... Dobili smo pa glasbo, podobno glasbi iz filma Ulica Brestov. Nekateri so bili popolno zatopljeni v le prečudovite zvoke, druge (bili so v večini) pa so povsem zdolgočasili. Predstava je bila prenaporna tudi za nekatere naše spremljevalce, saj so v prijetno topli dvorani malce zaspančkali. Na koncu so se lahko v igranju na orgle poizkusili tudi naši talenti iz Zasavja...
Konec! Odrveli smo iz CD. Imeli smo le pol ure časa za malico. Nekateri, najbolj kulturni, so ta čas izkoristili za obisk knjižnega sejma.
Kaj so učitelji dosegli s tem kulturnim dnem mi ni znano. Po mojem bi bilo boljše, če bi kulturne dneve prihodnjič izkoristili za ogled kakšnega dobrega filma. Saj je tudi to umetnost, mar ne?
Robert Bebar
Tri dni zabave
Drugi letniki ekonomske šole smo imeli jesenske počitnice malo podaljšane, kajti takoj v ponedeljek so se začele obvezne vsebine na temo Vzgoja za družino, mir in nenasilje. Pravzaprav tisto o podaljšanih počitnicah ni res.
Saj res, da smo si ogledali film Kramar proti Kramarju, ki opisuje probleme v družini, pri kateri so največja žrtev otroci - kdo pa drug! Tega dne smo še izvedeli zakaj pride do ločitve, kaj naj bi naredili za bolj še družinske odnose itd. Če bomo vsi to upoštevali, bodo naše družine res idealne - v kar pa močno dvomim. Drugi dan so prišle na obisk socialne delavke. Po obširni predstavitvi seje začela zabava, kajti gostji sta pripravili za nas vrsto zanimivih - pa čeprav otročjih igric, ob katerih smo se nasmejali 100 na uro. Tega dne smo izvedeli tudi marsikaj o spolnosti - pomemben podatek za obstanek družine. Zadnji dan pa, kot bi prišli na trg. Psiholog je razlagal o ledvičnih boleznih svojega prijatelja, o Frediju Mercuryju, coca coli itd. Če imajo te vsebine kaj povezave z naslovom naših obveznih vsebin... Toda, saj se mora tudi psiholog kdaj komu izpovedati in zato mu oproščamo, saj smo se tudi tega dne imeli fino, saj smo si med intimnimi pogovori povedale marsikaj, pa čeprav v šoli. Zaključna ocena teh vsebin je naslednja: lepo je, da imamo kdaj v šoli tudi kaj sprostitve, pa čeprav imamo ekonornci vedno le obvezne vsebine. Upam, da bodo glavni na šoli razmislili tudi o tem.
Saša Grobljar
Že v naslovu lahko ugotovite, da bom pisal o telovadnici. Vendar ne o telovadnici kot o problemu, ampak o problemu, da telovadnica sploh ne obstaja.
Sem dijak 3.a letnika Srednje strojne šole v Trbovljah. Moji sošolci in jaz trenutno nimamo športne vzgoje in je najbrž tudi ne bomo imeli. Zaradi velikega števila novih dijakov je telovadnica na Gimnaziji - ekonomski šoli (tam smo imeli športno vzgojo prejšnja leta) postala prezasedena, zato so nas tam dali na čevelj. Zaradi tega smoprisiljeni v drugačen način realizacije športne vzgoje. Zapriblizno 70 ur, kolikor jih je letno namenjenih srednješolcu za pouk športne vzgoje, smo naredili le okvirni program športnih aktivnosti. Dogovarjanja o načinu izvedbe pa potekajo sproti. Ta dogovarjanja pogosto pogojujejo če-ji.
Toda zakaj SSŠ ne bi imela svoje telovadnice, saj ima zato odličen položaj. Za njo se vleče ogromna praznina, ki je popolnoma neizrabljena Nova telovadnica bi bila pametna in obrestujoča naložba za vse nas, posebno mlade, ki še rastemo in se razvijamo, pa tudi za vse naslednje generacije. Vendar odgovorne (s tem ne mislim na vodstvo šole) to ne zanima Denar raje razmetavajo za drage študije o nas mladih (kako smo telesno nerazviti, kako nezdravo živimo, kako nismo zainteresirani za nobeno stvar,...). Nihče od pristojnih se še ni vprašal, koliko možnosti in načinov sodelovanja bi bilo ponujenega pri izgradnji telovadnice. Povem naj, da smo pri športni vzgoji prepuščeni iznajdlivosti našihdveh učiteljev, razredničarke in učitelja športne vzgoje, ki se po svojih najboljših močeh trudita, da bi bi bile ure športne vzgoje nam čim bolj zanimive in pestre.
Ta zgodba se vleče že nekaj časa in se bo vse dotlej, dokler odgovorni ne bodo začeli razmišljati v tej smeri, kot mi, ki smo prikrajšani za normalen potek športne vzgoje. Vendar stvar ni tako črna (čeprav je predmet, o katerem bi se dalo veliko razpravljati), saj naš spremenjen program vsebuje izlete v naravo, fitness, rafting in ostale športne panoge. Resda le ti dodatki k naši športni vzgoji zahtevajo od nas kar nekaj finančnih sredstev. Toda saj se vse vrti okrog denarja...
Kristjan Kajič
Foto (dijaki SSŠ zgoraj in Srednje kovinarske šole so prikrajšani
za telovadnico): Jernej Biderman

KOZM€TIM
TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM
Kešetovo 13, TRBOVLJE; tel./fax.0601/21 301
-	REPERATIVNA za vse tipe kože
-	DEKORATIVNA vseh znanih proizvajalcev
KRIST AL	- CELOTNA PONUDBA "Rogaška Slatino"
UR€ - Bi4ROM€TRI - ROČNE MOŠKE in ŽENSKE URE
-STENSKE in NAMIZNE URE
-	URE Zlatarne Celje
BOUTIQUČ ZLATAMA CCLJC
-ODKUP POŠKODOVANEGA ZLATA
-	MENJAVA STAREGA NAKITA ZA NOVEGA
-	PRODAJA ZLATEGA in SREBRNEGA NAKITA
Trgovina je dobro založena s kvalitetnimi tekstilnimi izdelki domačih in tujih proizvajalcev:
ženski kostimi in bluze, žensko perilo in nogavice vseh proizvajalcev ženske bunde in krznene jakne ter ženske hlače moške suknjiče, hlače, srajce vseh proizvajalcev, brisače, servete, prti vseh velikosti in iz najboljših materialov.
Cesar v trgovini ni na zalogi, vam takoj dobavimo po vašem cenjenem naročilu.
OBIŠČITE NAŠp TRGOVINO - pri nas dobite prav tisto, kar že dolgo iščete.
UGODNI PLAČILNI POGOJI, kvalitetna ponudba in zadovoljni kupci so naša pot do uspeha.
DELOVNI ČAS: PONEDELJEK - PETEK: 8h-l2h in 16h-l 9h, SOBOTA: 8h-l2h.
Vir
STIK
avtotehna Vodenska 28, TRBOVLJE tel : 0601/21 481, fax. 0601/21 301
PONUDBA: - BELA TEHNIKA in MALI GOSPODINJSKI APARATI BOSCH
-	TELEVIZORJI in AVTORADIJI BLAUPUNKT
-	GLASBENI STOLPI DUAL
-	GLASBENI INSTRUMENTI VAMAHA
-	AVTOELEKTRIKA in ROČNO ORODJE BOSCH
-	PISARNIŠKI STROJI CANON
-	SPAJALNIKI in DRUGO ORODJE VVELLER
-	OLJA za TOVORNA in OSEBNA VOZILA VALVOLINE
NUDIMO PROIZVODE BELE TEHNIKE in AKUSTIKE VSEH PROIZVAJALCEV. MOŽNOST nakupa na posojilo, plačilo s čeki in kreditnimi karticami.
ZA VSE PRI NAS KUPLJENO BLAGO zagotavljamo tudi SERVIS.
Delovni čas: ob delavnikih: od 9h - 12h, 16h - 19h; sobota: 8h - 12h
Uspel turnir
srečanje zmagovalcev jesenskih delov kadetskih
premagali Ljubljančane in se tako uvrstili v finale, prmiagulii Andor j.druii.ki jčsil |">t>tciii . tekmi /a
domačih, ki so doko/ali, da sodijo v sam slovenski vrh, m da je njihova premoč v ligi cisto realna. Za najboljšega igridca so proglasili Sandija .lazi,inska (Celje), najbolsi goltnanje bil Primož Hančič. strelec pa Sebastjan Podbregar (oba On,..ikoni Rudar).
o fr id H j* i iid!	r IS * * l><kaU m 1 ll^,nl
BK
‘	D.fS.. ,
Pon-do-kwan
Ko se je Lojzi Miklavčič pred kakšnimi desetimi leti odločil, da se z družino vme v Zagoije, je imel v tujini že pestro in bogato športno kariero. V Willichu blizu Duisburga v Nemčiji seje pod njegovim trenerskim vodstvom kalilo več državnih prvakov takratne ZR Nemčije v šemi contactu, njegov lekmovaleepaje osvojil naslov evropskega in svetovnega prvaka. Skupaj s Francijem Jermanom sta iz ostankov skoraj propadlega Karate kluba Zagorje ustanovila Klub borilnih veščin PON-DO-KWAN Zagoije.
Kaj sploh pomeni PON-DO-KWAN? Na kratko rečeno, je to ena izmed zvrsti modemegakarateja. Leksikon CZ opisuje pojem karateja približno takole: "Je borilni šport z golimi rokami, ki ima domovino na Okinavi. Pri karateju uporabljajo športniki za boj skoraj vse dele telesa, vendar so akcije le nakazane. ” PON-DO-KWAN je torej sistem borilnega športa. Šemi contact pomeni, da udarec ne sme biti usmerjen na polno, na vse (nasprotje je full contact), zato so pri tem športu poškodbe redkejše in manj nevarne kot pri klasičnih borilnih veščinah. Zunanji razpoznavni znak športnikov kluba je podoben kot pri ostalih borilnih športih: bose noge, kimono in pas ustrezne barve, odvisen od znanja športnika, ki ga nosi.
Tekmovalci iz Zagotja so osvojili doslej več naslovov državnih prvakov. Med
največje uspehe štejejo 3. mesto Seada Baj rak tare viča naEPnaDunajuleta 1985. Na letošnjem prvenstvu Slovenije so tekmovalci osvojili tri naslove državnih prvakov med pioniiji in mladinci. Mitja Železnik je osvojil 2. mesto v članski konkurenci, s čimer je postal član državne reprezentance. Na 5. odprtem tumiiju v šemi contactu v Muenchnu, v močni mednarodni konkurenci so tekmovalci iz Zagotja osvojili vkategorijinad91 kg 1.mesto (Sašo Miklavčič) in 2. mesto (Boštjan Potočnik), v kategorij i do 75 kg pa 3. mesto (Igor Kalšek).
Zagorski klub trenutno šteje okrog 100 fantov in deklet vseh starostnih kategorij. Trenirajo dvakrat tedensko v zagorskem Partizanu. Zasluge za vztrajanje pri napornih treningih gre pripisati predvsem ustanoviteljema Lojziju Miklavčiču in Franciju Jermanu, pa tudi sedanjima treneijema Samu Bašlju in Sreču Rozmanu ter predsedniku kluba Jožetu Potočniku.
Zasavčane člani zagorskega kluba vabijo na odprto prvenstvo v šemi contactu Zagorje 1993, ki bo 20. novembra v novi teniški dvorani ZAS-TEN. Prvenstva se bodoudeležile športne ekipe iz Avstrije, Hrvaške, Italije, vetjetno tudi ekipe iz Nemčije in Madžarske ter najboljši tekmovalci iz Slovenije.
S.L.
Brez
zmagovalca
Oria Rudar - ETI Elcktroclcmcnt 2:2 (2:1)
Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 1500, sodnik Horvat (Vrhnika). Strelci: 1:0 Sotenšek (11), 1:1 Holešek (20), 2:1 Sotenšek (33-1 lm), 2:2 Žibret (61).
Oria	Rudar:
G.Ranzinger, Kic, A.Ranzinger, Tomše, Zaimovič, Rižner, Breznikar, Sotenšek, Žlak, Herman, Jesih (Čuk).
ETI Elektroelement: Hace, Buovski, F.Kranjc, Brečko, Borštnar, Žibret, Kern, Razboršek, Holešek (Kurež), Petrušič, Grčar (Povšnar).
Darino Rižner
Zasavski nogometni derbi je po pričakovanju privabil veliko število gledalcev, ki so v sončnem vremenu in na blatnem, deloma tudi zasneženem igrišču, videli zanimivo srečanje in kar štiri zadetke. Trboveljsko moštvo je sicer dvakrat vodilo, gostje pa so zmogli toliko moči, da so izid izenačili. Pri drugem izenačenju so imeli tudi nekoliko lažje delo, saj so imeli igralca več. Sodnik Horvat z Vrhnikeje namreč v osmi minuti nadaljevanja zaradi drugega rumenega kartona izključil mladega Rudarjevega igralca Rudija Tomšeta. Obe ekipi sta igrali nadvse borbeno in izjemmno športno. Obe poškodbi (Holešek, Jesih) sta bili bolj posledica slabega igrišča in borbenosti, kot pa namernih
prekrškov. Po zadnjem sodnikovem žvižgu so igralci obeh moštev skupaj zapustili igrišče, po tekmi pa skupaj v veselem razpoloženju analizirali derbi.
"Tekma je bila na prvoligaškem nivoju, rezultat pa pravičen. Zelo me veseli, da seje na tekmi zbralo veliko gledalcev in da je minila v zelo korektnem obnašanju", je po tekmi dejal zagorski strateg Vinko Žibret, domači trener Franci Sivko pa ga je dopolnil: "Pomembno je, da poškodbi nista hujši in da
Andželko Petrušič
bosta Holešek in Jesih že v nedeljo nared. Z izidom in sojenjem sem zadovoljen, takšno borbenost pa moramo prikazati tudi v bodoče."
In kakšen je bil kronološki potek tekme ?
3. minuta: Močan in natančen strel Rižnerja z 18 metrov, ki gaje gostujoči vratar Hace v velikem slogu ubranil.
11. minuta: Po prekršku nad Jesihom je bil na robu kazenskega prostora dosojen prosti strel v korist domačih, ki gaje mojstrsko izvedel	Sotenšek.
Neubranljivo je zadel desni zgornji kot Hacetovib vrat in poskrbel za navdušenje med domačimi pristaši -1:0.
14. minuta: Rumeni karton za Sotenška, poizkus Žibrcta iz prostega strela, vratar Orle Gorazd Ranzinger je bil na mestu.
20. minuta: Kern je žogo sprejel na svoji polovici in s sredine igrišča podal Holešku, ki se je stekel v prazen prostor, se znašel sam pred
nasprotnikovim vratarjem in ga seveda premagal -1:1 ter navdušenje na tribuni, kjer so bili zbrani Zagorjani.
22.	minuta: Rumeni karton za preveč borbenega Razborška.
23.	minuta: Prodor
Jesiha po levi strani, velika priložnost za domače in znova	odlično
posredovanje Haceta.
28. minuta:	Drugi
rumeni karton za domače. Zaradi preostrega starta ga je prejel A(joša Ranzinger.
31. minuta:	V
priložnosti se je znašel Petrušič, aje slabo zaključil akcijo, tako da mladi domači vratar ni imel težav.
33. minuta: Hitri in neugodni Herman je bil v silovitem prodoru po desni strani. V kazenskem prostoru sta trčila z Žibretom, Herman je padel, sodnik pokazal na enajstmetrovko in z rumenim kartonom opomnil preglasnega Haceta. Še enkrat večje bil zanesljiv izvajalec naj strožje kazni Jani Sotenšek, ki je Haceta poslal v eno, žogo pa v drugo stran. Znova veselje med Trboveljčani - 2:1.
37,minuta: Še en rumeni karton. Tokrat si ga je prislužil borbeni Tomše.
46. minuta: Igralci obeh ekip so zamenjali blatne drese. Trboveljčani nadaljujejo z zelenimi, gostje pa so namesto v rdečih iz slačilnice prišli v rumenih. V garderobi je ostal tudi Grčar, namesto njega je v igri Povšnar.
51. minuta:	Nova
priložnost za Jesiha, ki je preveč okleval, tako da sta Brečko in Buovski s skupnimi močmi žogo izbila v kot.
53. minuta: Prekršek Zaimoviča nad Holeškom, kije moral zaradi poškodbe z igrišča, obenem pa tudi drugi rumeni in hkrati seveda rdeči karton za Rudija Tomšeta. Sodnik je po tekmi dejal, daje 19-letnega Trboveljčana kaznoval zaradi prekrška nekaj sekund prej, ko je pustil prednost. Žvižgi
ČvavavNJ ,
/ • • 'l fi




Naj rokometaš Zasavja
Zasavc in Grema d.o.o. izbirata najboljšega rokometaša in strelca Zasavja. V prejšnji številki Zasavca smo pomotoma objavili staro lestvico. V zadnjih dveh kolih sta se pri Litijanih najbolj izkazala Dušan Andrejič in Karlo Špende, med Trboveljčani pa Danilo Lipovšek in Igor Deržič.
Ocene: : Presad (6. kolo): 5 Andrejič, 3 Maček, 1 Špelič; 7. kolo: 5 SF^ude, 3 Kos, 1 Ulčar; Omnikom Rudar (6. kolo): 5 Lipovšek, 3 Medved, 1 Voglar; 7. kolo: 5 I. Deržič, 3 Senčar, 1 Voglar.
Skupno: 21 Andrejič, 18 Kosec, 15 Doblekar, 12 Maček, 10 Lipovšek, 9 S.Deržič, 7 Senčar, 6 Medved in Špende, 5 Voglar in I. Deržič, 4 Kos, 3 Jug, 2 Kolar in Ulčar in 1 Špelič.
Strelci: 41 Žibret (Z), 37 Andrej ič(PL), Medved (OR) in Šeško TKI), 35 T. Kolander (RP), 33 Maček (PL), 32 Ko Kosec (OR), 30 Zahrastnik (RP), 27 Kolar (PL), 26 Moljk (TKI), 25 A. Ule (Z) in Voglar (OR), 23 Stropnik (TKI) itn.

V':-r
Zagorje,
JPlTNEsC
TER
FTTNESS, SAUNA, MASAŽA, MASAŽA PROTI CELULITU, AEROBIKA, BIO BAR

3?
gledalcev niso pomagali. Zeleni morajo nadaljevati z igralcem manj, Holeškapa je zamenjal Kurež.
59. minuta: Strogi Horvat je še zadnj ič segel v žep po karton rumene barve. Tokrat je z njim "pomahal" Buovskemu.
61. minuta: Mož v črnem je še drugič v tej tekmi pokazal na belo točko. Sedaj za Zagorjane. Pred tem sta bila v dvoboju pred domačimi vrati Zaimovič in Pctrušič. Izkušeni Žibret je bil zanesljiv egzekutor -2:2. Zagorjani so torej hitro izkoristili prednost igralca več.
73. minuta: Poizkus Sotenška izprostegastrela, Hace zanesljiv.
78. minuta:	Strel
Sotenška, Hace je žogo odbil, Jesih pa je iz bližine ni uspel potisniti v mrežo. Poleg tega se je tudi poškodoval. Zamenjal gaje Čuk.
88.	minuta:	Po
desetminutnem zatišju in številnih prekinitvah sta se dva igralca gostujoče ekipe znašla sama pred domačimi vrati. Pri žogi je bil Pctrušič. Namesto, da bi dosegel zmagoviti gol, je podal na levo Povšnarju, kije bil v prepovedanem položaju. Zadja velika priložnost je splavala po vodi.
89.	minuta: Vrhniški sodnik minuto in pol pred iztekom regularnih 90
minut zapiska konec tekme. Aplavz s tribun, igralci si športno čestitajo, kepe snega pa letijo proti Horvatu.
S.F.
Neodigrane
tekme
Nogometaši Litije bi morali v soboto igrati tekmo v Mengešu vendar pa le te ni bilo zaradi prevelike količine snega. Podobna usoda je doletela tudi Radcčane in Kisovčane.
Rokomet
Prepričljiv
poraz
Pivovarna Laško -Presad 31:18 (14:7)
Celje, dvorana Golovec, gledalcev 250, sodnika Dolanc (Kranj) in Svoljšak (Škofja Loka).
Pivovarna Laško: Strašek, Šafarič 6, Anžič, Šerbec 8, Hačinovič 3, Ivandija 1, Tranc 1, Jeršič, Čater 5, Pungartnik 6, Leve
1,	Pušnik.
Presad: Ulčar, Špelič 4, Andrejič 4,Maček 4, Špende
2,	Kogovšek 1, Gradišek, Kos, Kolar 2, Sotenšek, Mandelj 1, Doblekar.
V zaostali tekmi 6. kola so rokometaši Presada izgubili v Celju s 13 zadetki razlike. Malce razočarani Presadovci, saj so vse do 17.
minute vodili, so upali na malo manjši rezultat. Pa vendarle zaslužena zmaga domačih. Pri domačih je vrata zaklenil Strašek, Pungartnik se je razigral, medtem ko pri Presadu velja pohvaliti strelce štirih zadetkov.
S.K.
Znova točki
Presad - Velika nedelja 19:15(10:6)
Litija, športna dvorana Litija, gledalcev 500 , sodnika Humar (Kranj) in Rakovec (Golnik).
Presad: Ulčar, Špelič, Andrejič 1, Maček 3, Špende 4, Kogovšek 3, Zupan, Kos 3, Kolar 4, Sotenšek. Mandelj 1, Doblekar.
Velika Nedelja:
Kovačec, A.Mesarec, Zorli, Trofnik 3, Gregorič 3, Ivanuša, Humer, Šoštarič 3, Sok 3, Novak 1, S.Mesareč 2, Gaberc.
Domači so v tekmo vložili premalo truda, goste so celo podcenjevali, kar se je videlo v začetku tekme po napakah in raztrgani igri in na koncu polčasa po nizkem rezulatu 10:6. Le nekaj minut resne in zavzete igre je bilo potrebno v drugem delu in razlika je narasla na 7, 8 zadetkov, največ v 51 minuti (19:9). Potem so domači hoteli doseči čim več golov z obilo soliranja, gostje, ki so pokazali bore malo rokometnega znanja, saj tako slabe ekipe že dolgo nismo videli v Litiji, so dosegli še 6 golov in nekoliko ublažili poraz. Po tekmi je bil domači trener Jure Horvat hudo jezen na svoje igralce nad soliranjem in odnosom do igre.
S.K.
Omnikomu le točka
Omnikom Rudar -Andor Jadran 21:21 (12:11)
Trbovlje, dvorana OŠ, gledalcev 500, sodnika Povalej (Ce) in Melanšek (Velenje).
Omnikom: Lipovšek, Jug, Medved 3, S .Deržič 2, Kosec 3,1.Deržič 6, Senčar
4,	Mašič, Voglar 3, Sečki, Abdič, Senica.
Andor: Nedoh, Blanuša
5,	Mičovič 1, Miklavec 3, Ražem, Čermelj,Božeglav, Sardoč4,Jovičič4, Šiškovič 4, B.Uršič, A.Uršič.
Trboveljčani so tokrat lahko veseli, da jim je doma ostala vsaj točka. Brez kapetana Vrbnjaka, s poškodovanimi bratoma Deržič, Voglarjem in Sečkim ter bolnim Koscem so bili Trboveljčani le medla senca ekipe, ki smo jo vajeni. Proti Jadranašem, ki so nastopili brez bombarderja Janija Likavca, ki je kaznovan, so na začetku povedli s temi goli prednosti, nato pa, kot v letošnji sezoni vedno, popustili in na odmor odšli z golom prednosti. Gostje so dodobra izkoristili slabo obrambo 3-2-1 domačih,
kije bila zelo neučinkovita. Pri rezultatu 12:13 so gostje prvič povedli in vodili tudi s 13:15,nato pa so se domači le uspeli zbrati in povesti z 21:20. Do konca tekme je ostala še slaba minuta, gostje pa so imeli napad. Najprej sta sodnika izključila enega gostujočih, v nadaljevanju pa še dva igralca Omnikom Rudarja. Z igralcem manj je bil izenačujoči gol neizbežen. Veselje gostov in razočaranje domačinov je bilo nepopisno.
B.K.
Prva zmaga v gosteh
Radgona - Zagorje 18:21 (9:9)
Radenci, dvorana OŠ, gledalcev 50, sodnika A. in J. Vereš (oba Bakovci)
Radgona: Miljevič, Klun, Bratkovič, Perša, Žalodec 2, Horvat 2, Grah
1,	Rauš 2, Merčnik 9, Strah
2,	Šic.
NOGOMET
Litija: 20.11.ob 14.00 Litija - Visoko (3.liga) -igrišče Litije Trbovlje: 21.11. ob 13.30 Oria Rudar - Finali (2.1iga) - stadion Rudarja Zagorje: 21.11. ob 13.30 ETI EE - Štajerska pivovarna (2.liga) -stadion Proletarca
ROKOMET
Litija: 20.11. ob 19.00 Zagorje - Krog (2.liga) -
športna dvorana
KOŠARKA
Zagorje: 20.11. ob 18.00 Zagorje - Črnuče (2.liga) - telovadnica OŠ
TENIS
Litija: 20.11 ob 8. uri 1. kolo Zimske lige v tenisu - tenis dvorana AS
MALI NOGOMET
Litija: 20.11 ob 9. uri 4. in 5. kolo 1. občinske lige - športna dvorana Litija.
Litija: 21.11. ob 16. uri - finale malega nogometa - dvorana Litija.

m k WKm

Zagorje: Šuštar, R.Ule l,Dečman5,Žibret7,A.Ule 3, Lipovšek 1, Fabjan, Kirn 3, Tavš 1, Šikovec, T.Ule, Oblak.
Zagorski rokometaši so dosegli prvo letošnjo zmago v gosteh in se prebili na 6. mesto drugoligaške lestvice. Za drugo Sevnico sedaj zaostajajo vsega dve točki. Varovanci trenerja Vrhovnika v prvem delu tekme v Radencih sicer niso ravno blesteli, kljub temu pa so ves čas držali korak z domačini in na odmor odšli z neodločenim izidom. V nadaljevanju so zaigrali precej bolje tako v obrambi kot v napadu. Z izvrstnimi obrambami seje znova izkazal vratar Šuštar, ki je tako omogočil nekaj hitrih protinapadov. Zagorjani so bili cel drugi polčas v prednosti, zmago pa so si pravzapravzagotovili že 15 minut pred koncem, ko so si priigrali neulovljivih pet zadetkov naskoka. Ob Daretu Šuštarju sta se z dobro igro še posebej izkazala Bojan Dečman in Aljoša Žibret.
S.F.
Znova praznih, rok
Polet - Dol TKI Hrastnik 20:18 (10:9)
Murska Sobota, dvorana OŠ III., gledalcev 100, sodnika Nikolič in Romih (oba Krško).
Polet: Kuhar, Murgelj 5, Sečko 5, Kovačič 4, A. Sopač 5, Siam ar, Čemela, Merica, Horvat, L.Sapač 1, Hemeš, Fermežar.
Dol TKI:	Premec,
Železnik, R. Plevnik, Trbovc, Kranjc 4, D. Plevnik 1, Moljk 4, Š.pajzer 1, Šeško 7, Potočan, Stropnik 1, Škalički.
V kvalitetno zelo slabem srečanju tekmecev z dna lestvice so na koncu tudi z malo športne sreče zasluženo zmagali gostitelji. Po razmeroma obetavnem začetku so Dolani dovolili gostiteljem, da so najprej izenačili in nato povedli z 3 zadetki prednosti. Finiš prvega dela je vendarle
pripadel Dolanom, ki so vodstvo gostiteljev zmanjšali na zadetek. Drugi polčas je bil povsem identičen prvemu. Najprej izenačena igra in minimalna prednost gostiteljev. Sledilo je obdobje igre, v katerem so si gostitelji priigrali kar pet zadetkov prednosti (19:14). Ko so gostje dve minuti pred koncem znižali vodstvo gostiteljev na vsega gol (19:18), je med gostitelji zavladala panika. Žal sta v zadnjih dveh napadih Dejan Plevnik in Urban Moljk zadela le vratnico in zmaga je, še po enem srečnem zadetku gostiteljev, zasluženo ostala doma. Škoda, kajti po obetavnem nastopu med tednom, ko so v Ljubljani premagali Kodeljevo - vodečo ekipo zahodne skupine 2. državne ligez 26:21, je bilo upati, da je krize na Dolu vendarle konec. Očitno se ta še vedno nadaljuje.
J.P.
Dva poraza Celjanov
Prizadevni trboveljski rokometni delavci so v soboto pripravili že četrti pionirski turnir zasavskih in posavskih klubov. V tem tekmovanju sodelujejo tudi mladi rokometaši iz Celja, ki so tokrat izgubili kar dve tekmi. V konkurenci letnikov 1980 jih je premagala Sevnica z 11:8, pri letnikih 1981 pa ZRC Rudar z 19:16. Pri ZRC Rudarju so bili v tej tekmi najučinkovitejši Kujundžič 8, Dobravc 6 in Milinkovič 4. Na lestvici pri najstarejšem letniku tekmovanja (1980) vodijo Sevničani, v letniku 1981 in 1982 pa ZRC Rudar. V vrhu liste strelcev so v svoj ih letnikih Šterbucclj (TKI Hrastnik), Novšak in Mlakar (oba Sevnica), Kujundžič (ZRC Rudar) in Hočevar (Loka).
Naslednji turnir bo 27. novembra v celjski dvorani Golovec.
S.F.
Karate
Poročilo z državnega prvenstva v karateju
V nedeljo je v Kranju potekalodržavnoprvenstvo v karateju za mlajše mladinke in mladince. 93 tekmovalcev in tekmovalk iz 26 slovenskih karate klubov se je pomerilo v izvajanju kat. Prvenstva se je udeležilo tudi sedem predstavnikov KK Tika Trbovlje.
Velik uspeh je pri dekletih dosegla Alja Perger, ki je zasluženo osvojila tretje mesto z enakim številom točk kot drugouvrščena tekmovalka. Zelo dobro so se odrezali tudi ostali predstavniki iz Trbovelj. Jure Kostanjevič je bil v konkurenci 19 tekmovalcev v katah soliden 10. Miha Ozdemir je tesno izgubil borbo v 1. kolu polsrednje kategorije, prav tako Matjaž Lenič in Rok Vodišek, ki sta na seznamu slovenske reprezentance za bližnji svetovni pokal na Madžarskem, vendar jima je ob dobri pripravljenosti v močni konkurenci zmanjkalo nekaj športne sreče. Izredno je presenetil Andrej Tomažin, kije med 17 tekmovalci v poltežki kategoriji osvojil izvrstno peto mesto, dobro pa se je odrezal tudi Aljoša Vozel, ki seje prebil med osmerico najboljših v poltežki kategoriji.
B.M.
Kegljanje Odlični Gantar
Dadas Rudar - Donit 7:1 (5309:5050)
Burja - Šemrl 884:880, Goljuf - BJerše 889:900, Novak - Turinek 863:771, Gantar - Jesih 932:817, Golič - F.Jerše 864:846, Stoklas - Eržen 877:836 Trboveljski kegljači so zlahka premagali zelo neizenačeno ekipo iz Medvod. Pohvaliti velja vseh šest domačih igralcev,
še posebej pa Marjana Gantarja, ki je bil z 932 podrtimi keglji tudi najboljši posameznik srečanja.
S.F.
Brez težav
Rudar - Slovenj Gradec 6:2 (2459:2365)
Burja- Ermenc 431:409, Sobočan - Oder 441:402, Mlakar - Černič 405:356, Hočevar - Repanšek 389:380, Tušek - Ramšak 392:408, Podlesnik - Garb 401:440
Trboveljčanke so z uspešnim nastopom prvih štirih igralk odločile tekmo, tako daje zadnji par zaigral rezbremenjeno in dovolil gostjam, da so ublažile poraz. Zelo dobro sta v domači vrsti zaigrali kegljavki, ki sta tekmo tudi začeli - Suzana Sobočan in Saša Burja.
S.F.
Mali nogomet
KMN Šartoek prvi
Pred nabito polno dvorano v Litiji so igralci malega nogometa odigrali 4. kolo zaključka na področju Ljubljane.
Domači igralci so z goli v zadnjih dveh minutah prevzeli vodstvo na lestvici v nedeljo pa ob 18.15 igrajo proti drugouvrščeni ekipi VS Diamond. Sicer pa so domači igralci težko prišli do zmage proti ekipi Koren Time out. Povedli so z golom Čarmana, gostje so kmalu izenačili domači pa z goloma Feleta in Barbka v zadnji minuti navdušili dvorano.
Izidi 4. kola: Avtofinish - Rakova Jelša 2:5, VS Diamond - Vuko 1:1, Šarbek - Koren 3:1, Barakuda - Lipa 2:2.
Sicer pa je na ostalih tekmah prišlo do prvih presenečenj. Tako je Rakova Jelša z igralcem manj igralo zadnjihS minut in dosegli tri gole ter z zmago s 5:2. Preseneča pa tudi remi VD Diamonda.
Lestvica: 1. Inženiring Šarblek 4 400 15:5 9 točk, 2. VS Diamond 4 310 13:9 9 točk, 3. Avtofinish 4 211 16:97 točk, 4. Rakova Jelša 4 202 13:14 4 točke, 5. Koren 4 112 13:11 3 točk, 6. Vuko 4 112 7:15 2 točk, 8. Barakuda 4 013 7:15 2 točki. 8. Lipa bar4013 5:11 1 točka.
S.K.
Naj košarkar Zasavja
Zasavc v sodelovanju s tenis parkom As Litija izbira naj košarkarja Zasavja. Tokrat košarkarji zaradi reprezentančnih tekem niso igrali lige. Dolžni pa smo vam še strelce zadnje tekme za Litijo in popolno lestvico strelcev.
Ocene
Skupno: 43 Bassin, 40 Šiško, 22 Koren, 14 Košnik, 12 Deležan, 10 Bošnjak, Merčon in Peterlin, 7 Turbič, 5 Soršak in Kofol, 3 Čop in Omahne, 1 Jocovič, Mirtič, Pavliha, Kovač in Kranjc.
Strelci: 262 Bassin, 220 Bošnjak, 122 Koren, 120 Jocovič, 112 Turbič, 88 Deležan, 87 Peterlin, 80 Šiško, 77 Omahne, 76 Polanec, 73 Merčon, 54 Košnik, 55 Čop itn.
TENIS V DVORANI v Litiji
Telefon: 061/881-817

Trboveljčani že v 2. krogu
Polet: Omnikom Rudar 20:33
(10:19)
Murska Sobota, dvorana OS, gledalcev 50, sodnika Poiežnik in Repenšek (oba Celje).
Polet: Kuhar, Murgelj 6, Sečko 4, Kovačič 1, A. Sapač 3, Fefer, Slamar, Čemela, merica 2, Horvat, L. Sapač 3, Ferbažar 1.
Omnikom: Lipovšek, Medved 6, S. Deržič 5, Podbregar 1,1. Deržič 5, Mašič 3, Šikovec, Sečki 1, Abdič 2, Senčar 3, Voglar 7, Senica.
Omnikom Rudar si je že v prvi tekmi pokala zagotovil dovolj veliko prednost pred povratno tekmo v Trbovljah. Trboveljčani so tekmo začeli precej razglašeno in so se domačinom dokončno otresli šele pri rezultatu 7:4. V nadaljevanju so povsem nadigrali domačine in na odmor odšli že z 9 goli prednosti. V drugem polčasu so se igralci Poleta bolje upirali razigranim gostom. Kljub temu so Omnikomovci dosegli zanesljivo zmago in si priigrali ogromno prednost. Trener Levstik je dal priložnost vsem igralcem, njegova ekipa je lahko celo uigravala postavo. Pri gostiteljih se je najbolj izkazal Murgelj, pri gostih pa lahko pohvalimo vratarja Senico, ki je med drugim ubranil dve sedemmetrovki (tudi Lipovšek je "snel" en strel iz 7 metrov), ter Voglarja in Medveda, ki je bil nenadkriljiv iz krila.
B.K.
(t
Naj nogometaš Zasavja
Zasavc in Portess Trbovlje izbirata naj nogometaša Zasavja. V zasavskem derbjj najbolj izkazala Darino Rižner in Ikp'->
To je bila tudi edina tekma zasavska nM ligašev pretekli vikend. OsUi\u*&tt(ipi/iif<?|; snega.	K,
Ocene - 8. kolo: Eti;JiŽTOiaKf|$ihE^, 3 Moj mir Brečko, 1 Dušan Razt^r&^OriaJRudar: 5 Darino Rižner, 3 Jani Stttdml&c, 1 NpSrko Herman.
Skupno: žV^^^^^^JŠizner, 24 Žibret, 20 Petrušič,	Zaimovič, 12 Herman, 10
Grčarjnf|jolcščl||8-Stok in Povšnar, 7 Borštnar in J. Kranjc, Žlak, Brečko itn. ?||||fci: 10 Barbek (LI), 9 Agatič (SK), 8 Holcšck (ETimSotenšek (OR), 6 Poglajen (LI), 5 Kačičnik (PR),f Petrušič (ETI) 3 Žlak (OR), Kirbiš (PR), Kovač (SK), Buovski (ETI) 2 - Kem in Žibret (ETI), Ribič, Plazar in Lazar (PR), Jesih (OR) in Karamar-kovič (SK) itn.
PORTESS d.0.0.
61420 TRBOVLJE
1 8TESS d.o.0.
Liga Litija
V soboto se je pričela v športni dvorani Litija prva občinska liga v malem nogometu Litija. V njej sodeluje 12 ekip, 8 prvouvrščenih iz lanske lige in 4 prvouvrščene iz letošnje druge lige. Prvi favorit lige je KMN Inženiring Šarbek, ki je še vedno brez konkurence v Litiji. Preostale ekipe pa se bodo borile za vrh ali obstanek, saj so si po kvaliteti podobne.
Nekaj rezultatov 1. kola: Veterani - Rostfrei BC 5:1, Inženiring Šarbek-Hip Mark 5:0, Lipa - Amko 1:1, Omahen transport - IAK Kresnice 0:1, Veterani -Geoss 2:1, Salamonov oglasnik - Rostfrei BC 2:0, itd.
Kot zanimivost naj povemo, da za ekipo Veterani igrajo igralci NK Litija iz let 1973-74, ko so bili v vrhu slovenskega nogometa. Okrepljeni so z Darkom Domadenikom -bivšim igralcem Olimpije, sicer pa Litijanom.
KOŠARKA
Člani: Ipoz Rudar -BP 92 Ljubljana 92:85 (43:48), Rogla - Ipoz Rudar 83:69 (44:30); kadetinje: Ivec Vetrok MB - Litija 121:17 (75:5); pionirji: ŽKK Maribor - Litija 55:51 (36:37).
KEGLJANJE
3.	liga vzhod: EHO Hrastnik - Elektrarna * Dravograd 6:2; Rudnik Hrastnik - Korotan Prevalje 5:3; Na lestvici vodi EHO Hrastnik s 16 točkami.
MALI
NOGOMET
1. liga: Intera - Malo po malo 2:2, Kotredež T/Č - Merli 1:2, Para-
dox - Izlake I. 4:4, ŠD Mlinše - Trgovina Čop 8:6, Inž. Šarbek - Šentlambert 6:1, Bistro Cerar - ŠD Čolniše 4:4. Končna lestvica jesenskega dela tekmovalne sezone 1993/ 94: 1. KMN Inženiring Šarbek 21, 2. Izlake 18, 3. Malo po malo-Dimnikarstvo A. Lepoša, 17, 4. Bistro Cerar 13, 5. Paradox 12,6. ŠD Mlinše I. 11, 7. ŠD Čolniše 11, 8. Intera 9, 9. Šentlambert 9, 10. Merli 6, 11. Trgovina Čop 5, 12. Kotredež-Trgovina Čeveljček 2 točki.
Naj strelci: 23 Pišek Aleš (Izlake), 17 Boštjan Gošte (Izlake), 15 Vlado Dimač (MPM). Fair-play ekipa: Intera.
Z.liga: Jastreb-Vesn 7:3, Zlatorogi-Ultra - Antimon
2:2, Topličani veterani -Tapi 1:4, Buldožer - TE-VE Varnost 3:3, Izlake n. -ŠD Prapreče3:7, ŠD Mlinše II - Jastrebi 3:0.
Končna	lestvica
jesenskega	dela
tekmovalne sezone 1993/ 94: 1. Buldožer-Diskond Šime 16,2. TE-VE Varnost 15, 3. Jastrebi 15, 4. Tapi 14, 5. Antimon-Bistro 91 12,6. Topličani veterani 12 točk. Naj strelci: 14 Jože Končar (Jastrebi), 11 Bojan Drnovšek (Topličani) in Robi Smrkolj (Antimon). Fair-play ekipa: ŠD Mlinše
n.
3. liga: ŠD Behar -Podkum II. 8:0, NLP Eurotrade - PraprečelL 8:0, Hors - Garni hotel 2:1, Siporex - Izlake veterani 1:2, ETI El. Element - AFŽ
4:l,Polje-Svarog-Bisto Tina7:1, Tirna - Gostišče Maček 2:2. Končna lestvica jesenskega dela tekmovalne sezone 1993/94: L ŠD Behar 26, 2. Tirna 21, 3. Hors 20, 4. Polje-Svarog (tekma manj) 18, 5. Gostišče Maček 15, 6. Garni hotel 13,7. Bistro Tina 13,	8. ETI
Elektroelement 13, 9. Podkum II 11..10. Siporex 8, 11. ŠD Prapreče H. 6,12. Izlake veterani 4, 13. NLP-Eurotrade (tekma manj) 4, 14. AFŽ 2 točki. Naj strelci: 34 Mersudin Fazlič (ŠD Behar), 25 Franci Bregar (Tima), 23 Mirsad Nišič (Behar). Fair-play ekipa: Garni hotel.
S.K.
Veje na cesti .
V	noči iz 12. na 13. novembra nas je vse prijetno presenetil sneg, ki je pobelil ceste, pločnike in vse dostope do blokov in stanovanjskih hiš. Zato nas je zanimalo, kako so bile na nepričakovan sneg pripravljene cestne službe po posameznih občinah. Te so nam zagotovile, da so bile dobro pripravljene, tako s stroji kot z materijalom za posipanje, saj sodelujejo tudi Z Hidrometeoriološkim zavodom Slovenije. Takšno stanje so pričakovale, smo izvedeli. Čiščenje je potekalo brez večjih zapletov, le sneg, ki je padal z drevja, je povzročil nekaj težav. Vse cestne službe so pričele s svojim delom že v soboto zju traj. Cestno podjetje Ljubljana iz Litije je očistilo magistralno cesto do meje Hrastnik - Litija.
Tone Hočevar, referent za komunalno in cestno gospodarstvo v Hrastniku, nam je povedal, da so ceste čistili v soboto in v nedeljo. Komunala Hrastnik j e očistila vse lokalne ceste, pločnike in javna stopnišča. Ceste so čistili s tovornjakom TAM, s plugom in posipalcem, pločnike pa s traktorjem. Posipavali so s peskom. Krajani so po obrobnih Krajevnih skupnostih čistili sami. Med njimi in občino je sklenjena pogodba, v kateri je določeno financiranje iz občinskega proračuna.
V	Trbovljah je delovalo šest plužnih enot. Vsaka vljučuje tovornjak, plug in posipalec. Za čiščenje pločnikov so uporabili greder in dva traktorja, snežni rezkar, ki ga imajo tudi na razpolago, pa je primeren za višjo višino snega, nam je dejal vodja zimske službe Lado Draksler. Ceste so posuli z mešanico soli in peska. Očistili so 17 kilometrov regionalne ceste in vse avtobusne postaje, 17 kilometrov mestne ceste, 71 kilometrov lokalnih cest in 54 kilometrov cest v KS.
V	Zagorju so očistili vse asfaltne in makadam ceste. Za posipanje prve so uporabili trde frakcije od 4 do 8 mm, po potrebi zmešano s soljo, za druge pa od 8 do 16 mm, brez soli. Zdeli so pričeli v soboto ob pol treh zjutraj. IVIiro Majcen, strokovni delavec na Sekretariatu za okolje in prostor, za cestno področje, nam je povedal, da je kategorizirane lokalne ceste očistilo Komunalno podjetje Zagorje. Z višinskimi KS imajo dogovor, da ti čistijo sami. S tistimi, ki čistijo te ceste, pa bodo še to leto sklenili pogodbe, v katerih bodo določili povračilo stroškov.
Zvone Šavor iz Cestnega podjetja Ljubljana iz Litije nam je dejal, da so za čiščenje aktivirali 11 vozil. Poleg magistralke so očistili še lokalne ceste v Zagorju. Ceste so posipavali z mešanico soli in peska. Za čiščenje lokalnih cest v Litiji pa imajo sklenjene pogodbe s kmeti in obrtniki. Janez Baš, direktor Komunalno stanovanjskega podjetja Litija je dejal, da je cestna služba očistila čez 500 kilometrov krajevnih cest, s katerimi imajo sklenjene pogodbe. Aktivirali so tri tovornjake s čelnim plugom in posipalcem, traktor in rovokopač. Pri čiščenju pločnikov se jim je pokvaril traktor. Po popravilu le tega so do večera očistili vse glavne pločnike.
Katarina Gavranovič Foto: Branko Klančar
Obvezna zimska oprema
Čeprav vsako leto nestrpno pričakujemo zimo, nas je letos znova presenetila. Presenetila pa je tako zimsko službo kot voznike, zlasti tiste, ki so bili na poti v petek zvečer. Nametalo je kar precejšnjo količino snega, ki se je hitro prijemal cestišča. Nato so nastopile težave. Avtomobili so veselo poplesovali in nemalokrat končali svoj ples v obcestnih jarkih ali pa kar v nasproti vozečih vozilih. Ker takšni in drugačni spodrsljaji niso prijetni, svetujemo voznikom, da letne gume čimprej zamenjate z zimskimi. Da pa ne boste vozili s preveč obrabljenimi gumami, ki so idealni pogoj za zdrs, bi vas radi spomnili, da je minimalna debelina profila letnih pnevmatik 1 mm, zimskih pa 4 mm. Vendar pri pnevmatikah ni priporočljivo varčevati. Kajti nekaj tisočakov, kolikor stane guma, ni primerljivo s stroški, kijih lahko povzroči prometna nezgoda. Seveda ne bodo odveč tudi verige. Priporočamo jih predvsem ljubiteljem smučanja, ki se ob vikendih radi zapeljejo na bližnje smučišče, in občanom, ki stanujejo izven mesta. Kajti okoliških cest ob močnem sneženju ni mogoče sproti čistiti oziroma plužiti.
Še posebej bi opozorili voznike, ki vozijo v večernih urah, da se čez dan sneg topi, ceste so mokre, v večernih urah pa se ozračje ohladi in na cesti se naredi neprijetna ledena plast, ki zahteva izjemno previdno vožnjo, saj vsaka nepazljivost lahko povzroči težave in neljuba "srečanja". Če boste omenjena navodila upoštevali in pustili alkohol ob strani, boste pripomogli k večji varnosti na naših cestah. Želimo vam čimveč zimskih užitkov in srečno vožnjo.
G.N.
c
Promet
Hrastnik - 9. novembra ob 8.00 uri j e tujec Š.I. iz Požege vozil tovorni avto od Hrastnika proti Dolu. Na Dolski cesti j e zapeljal preblizu desnemu robu ceste in s priklopnikom zadel v betonski podporni zid. Ob trčenju je prikolico odbilo v levo v trenutku, ko je nasproti z jugom pripeljal P.D. iz Hrastnika. Prikolica je zadela v levo bočno stran juga. Škoda: 100.000 SIT.
Zagorje - 10. novembra ob 22.10 uri je mladoletni B.S. iz Zagorja vozil osebni avto, ki gajepredhodno odvzel materi, poCesti zmage, kjer je v desnem ovinku zaradi prevelike hitrosti in vinjenosti trčil v ograjo VVZ Center. Poškodoval je nekaj metrov ograje in drevesni nasad, na vozilu pa je nastala manjša materialna škoda. Policisti so B.S. na policijsko postajo privedli vklenjenega, ker jim je grozil in se objestno obnašal. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal 2.5 promila alkohola v krvi.
Brezno -11. novembra ob 8.35 uri je Z. J. iz Šentjurja vozil tovorni avto mercedes od Rimskih Toplic proti Hrastniku. Na Breznem je na regionalni cesti z vozilom ustavil in zapeljal vzvratno čez nasprotni prometni pas v trenutku, ko je iz smeri Marnega s traktorjem pripeljal voznik J.A. iz Marnega in trčil v tovorni avto. Materialna škoda znaša okoli 65.000 SIT.
Turje -11. novembra ob 12.45 uri j e K.S. iz Hrastnika vozil osebni avto zastava 126 P po lokalni cesti odTuija proti Marnem po klancu navzdol. V nepreglednem ovinku seje srečeval z nasproti vozečim voznikom osebnega avtomobila znamke citroen AX H.Z. iz Hrastnika, med zaviranjem zapeljal na levo stran ter povzročil prometno nezgodo. Policisti so ugotovili, da H.Z. kaže znake alkoholiziranosti, zato so sodniku za prekrške prijavili oba voznika.
Zgornji Hotič -11. novembra se je ob 17.50 zgodila prometna nezgoda na klancu pri gostilni Kimovec. R.H. iz Ljubljane je vozil kombi v smeri Litija - Ljubljana. Zaradi neprimerne hitrosti, spolzkega in mokrega vozišča ga je zaneslo na nasprotni vozni pas v osebni avto, ki gaje vozil P. F. iz Litije. V čelnem trčenju je bil P.F telesno poškodovan in so ga odpeljali na UKC Ljubljana. Takoj po nezgodi je za voznikomkombijapri peljal še K.I. iz Trbovelj, ki svojega avtomobila ni mogel pravočasno ustaviti in je trčil v zadnji del kombija in v zaščitno ograjo. Ko je policija obravnavala nezgodo, je prišlo še do ene predpostavljenim prometnim znakom. Voznik osebnega avtomobila P.J. iz Polšnika je pred znakom ustavil, vozniku F.B. iz Litije pa to ni uspelo in je trčil v zadnji del vozila P.J.
Trbovlje -11. novembra ob 15.50 uri je na Trgu revolucije voznica S.T. zavijala iz stranske ceste pri telovadnici OŠ Alojz Hohkravt levo na glavno cesto in izsilila prednost vozniku M.A., kije vozil proti vodenski cesti. Vozili
sta trčili, nastala je le manjša materialna škoda.
Zagorje -12. novembra je bil takorekoč črni petek. Alije temu kljubovalo zgolj slabo vreme ali je imela prste vmes tudi luna, ne vemo. Izvedeli smo le, da seje na območju Zagorja zgodilo cel kup prometnih nesreč. Pokalo je na Izlakah, na Kidričevi, na savskem mostu in na Trati. Sreča v nesreči, nihče od udeležencev ni bil huje telesno poškodovan, nastala je le materialna škoda. Kot kaže, si bodo a vtokleparj i opomogli.
Trbovlje - 14. novembra preko noči je neznani voznik trčil v kiosk okrepčevanice Hamiti na mostu v centru Trbovelj. Poškodoval je tudi ograjo in lastniku H.M. povzročil kar precejšnjo materialno škodo. Policijaje storilcu že na sledi.
Pretepel upokojenko
Zagorje, 12. novembra - Na Kopališki je F.F. ob enih ponoči pretepel upokojenko D.K. Prej je nekaj časa živel pri njej, potem pa gaje odklonila. Ker ga ni hotela sprejeti nazaj, je okoli desete zvečer s ključi prišel v stanovanje. Ključe je prejšnji dan dobil tako, daje razbil strešno okno. Upokojenko so s poškodbami na glavi in po telesu odpeljali v trboveljsko bolnišnico. Vinjenega F.F. pa so pridržali do iztreznitve.
Našli topovski udar
Zagorje, 13. novembra - Okrog desete ure zjutraj je občan na policijo javil, da je na avtobusnem postajališču pri tržnici našel topovski udar. Šlo je za tip M81, lastnika oziroma pozabljivca še iščejo.
Goljufija
Hrastnik, 14. novembra - P.P. je na PP
prijavila kaznivo dejanje. Že v oktobru je prodala svoj osebni avto - starejši letnik, T.B. iz Hrastnika, kiji sedaj kljub dogovoru noče dati denarja injojeogoljufal za najmanj 35.000 SIT. Policisti bodo zoper T.B. podali kazensko ovadbo na TJT Trbovlje.
Žejni Romi
Litija, 12. novembra - K N.A. iz Reka gozda je prišla skupina Romov. Romi so zahtevali hrano in pijačo in jo tudi dobili. Eden od starejših Romov je zahteval še steklenico žganja, ki pa mu je N.A. ni hotel dati, zato ga je eden od Romov podrl na tla, drugi pa gaje brcal. Patrulja PP Litija je Romom sledila in med drugim ugotovila, da so pri sosednji hiši ukradli nekaj pridelkov. Prijeli sojih s pomočjo policistov iz Ivančne Gorice.
Pokopališču
Litija, 9. novembra - Litijski občan je obvestil PP, da je neznanec poškodoval nagrobni spomenik. Izpuljena je bila plošča, okvir z napisom pa zlomljen.
Vlom v diskont
Litija, 11. novembra - V noči je bilo vlomljeno v diskont Agrornarketa na Savski cesti v Litiji. Neznanec je vlomil skozi streho nad tehnično trgovino in v njej vse razmetal. Odšel je tudi v diskontni del s prehrano, kjer sije nabral živila.
Aufbiks
V bifeju Metuljček v Hrastniku sta se 10. novembra spravila na čustva občanov A B.L. in H. A. Skušala sta jih prepričati, da so Bosanci zgradili Slovenijo in podobno, to pa sta bila pripravljena dokazati tudi z močnejšimi argumentu Bosansko gradnjo Slovenije sta folklorno obarvala z metanjem kunuuic v natakarico, ki jinm je prej prijazno postregla s pijačo. Dobrota je sirota, kaj hočeš. Možje v modrem so oba graditelja Slovenije, ki v Hrastniku stalno stanujeta, napotili domov. B.L. je gradnja Slovenije tako utrudila, da je obležal na cesti in oviral promet. Naslednjič bo lahko pripovedoval, da so nam Bosanci tlakovali tudi ceste.
>i\ Pred lokalom Mona Lisa v Litiji je 13. novembra ob 20.30 uri M.T. po A pripovedovanju S.B. napadel slednjega z nekakšno verigo. S tem predmetom seje spravil tudi na nič hudega sluteč avto, kije bil v bližini. Trinajsti je res nesrečen dan.
m. Oblast je res slast. Mladci so 10. novembra malo pred drugo ponoči napadli A občino. K.V. se je kar z glavo lotil vhodnih vrat. Vlade niso vrgli, so pa razbili steklena vhodna vrata. Glava je ostala cela, kot ponavadi na občini, mladenič pa ni prenočil v občinskih prostorih, ampak na bolj primernem mestu. Že prej je razbit tudi steklo vhodnih vrat v lokal Vrtinec. Očitno ima trdo glavo.
ik Uro kasneje je trboveljske policiste J.B. nesrečen obvestil, daje našel v svojem H parkiranem avtomobilu pred hišo neznanca, ki tam mirno spi. Zbudili so ga fantje in ga napotili domov. Revež je zgrešil vhodna vrata.

Marsikdo je bil dodobra presenečen, ko mu je sobotno jutro postreglo z več centimetrov debelo snežno odejo. Najbolj neprijetno je bilo to presenečenje gotovo za pohodnike, ki so se odpravili na že sedmo pot od Litije do Čateža.
Kljub snežinkam, ki so vztrajno naletavale, seje v zgodnjih jutranjih urah kar lepo število pohodnikov drenjalo na prvi točki pohoda, v Litiji. Sneg, blato in moča pod nogami so pohodnike spremljali celo pot do Čateža. K sreči ob poti ni manjkalo postojank s čajem, "takratkim", dobrotami'domače kuhinje in seveda mladim vinom. Kljub temu je v teh dneh najbrž marsikateri pohodnik poiskal tudi zdravniško pomoč, saj seje v dvajset centimetersko snežno odejo dosti "optimistov" podalo kar v supergah, ki so podlegle mokroti v prvih kilometrih.
O udeležbi smo na Čatežu povprašali vodjo projekta Levstikova pot Rudija Bregarja iz Litije. Rudi je povedal: "Težko vam povem točno število pohodnikov, saj jih mnogo pride na Čatež tudi mimo naših kontrol. Glede na to, da pa je bil povsem poln posebni vlak in daje prišlo več avtobusov iz vse Slovenije ocenjujem, daje pohodnikov okoli tri tisoč. Vsekakor več, kot smo jih pričakovali glede na vremenske razmere. Tokrat nam je vreme zagodlo prvič v sedmih letih, odkar prirejamo pohod."
Na zaključku pohoda je tokrat spregovoril predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar. Vsako leto je na Čatežu tudi Milan Kučan in kljub temu, daje vsak drugi pohodnik želel njegov podpis, vsak tretji pa se z njim tudi fotografirati, nam je uspelo, da je povedal par besed tudi za bralce Zasavca. Na malce provokativno vprašanje, kako sploh najde čas za takšne pohode, je odgovoril: "In kako ga najdete vi? Tako kot ga najdete vi, ga najdem tudi jaz. Če imaš kakšno stvar rad, potem najdeš čas zanjo." Resnici
na ljubo je treba povedati, da se je Milan Kučan na Čatež pripeljal v avtomobilu, saj ima poškodovano nogo. Sicer pa velja za zelo urnega pohodnika in zaupal nam je, daje do sedaj Levstikovo pot najhitreje prehodil v treh urah in desetih minutah. Povprečen pohodnik porabi za petindvajset "Levstikovih" kilometrov štiri ure ali pa še več. Na koncu je Milan Kučan obljubil tudi "nasvidenje naslednje leto. Vendar že na štartu".
Nasvidenje, smo dejali tudi mi in se z avtomobilom odpeljali nazaj v Litijo. Mokri, prezebli in vendars spoznanjem, da ljubiteljev narave niti narava sama ne more odvrniti.
Tekst in foto: Jože Ranzinger jr.
z Em
m
Osebni avto BMW 316 i je odpeljal Kristjan Strojan v Grosuplje. Lepo. Zraven praška še BMW. Pred mnogimi leti sivTrstu dobil zraven praška le kakšno poceni uro ali pa marelo ali pa kaj podobnega. Kristjan pa kar BMW. Pretekli petek zvečer je bil v hrastniški športni dvorani tudi Stojko, pa Jonas je poslal pozdrave, pa krokodilčki so se sprehajali, pa faraoni, pa...
Hrastnik je bil tisti večer zaparkiran, kot že dolgo ne. Avtomobili, da te kap. Ni čudno, dvorano so napolnili poslovni partneiji TKI Hrastnik, ki delajo v glavnem v komercialnih službah. Po sodelovanju v oddaji Poglej in zadeni (bili so ploskajoči del programa), so po oddaji postali glavni del programa, saj so zanje poskrbeli hrastniški kemičatji.
Zanimalo meje, kako poteka snemanje zabavne televizijske oddaje. Že nekaj dni prej so urejali sceno (Mariborlčani so pohvalili hrastniške te satje). Malo pred pri če tkom je mladenka, ki pomagaStojanu Auetju, preizkusila aplavze rske kvalitete zbranega avditorija. In potem se je začelo. Hrastniški pevci Svobode 1 so se zazibali v taktih Bele snežinke in priklicali sneženje. Peli so na posneto glasbo (pol ure prej sojih posneli kar na odru). Odlično seje odrezala mlada pevka Martina, kiji nismo zvedeli imena (tudi v TV oddaji ne). Ko je nastopala Metka Kolšek, je Pia mrzlično iskala po dvorani kandidate za nagradno igro, "ki sojih izžrebali", kot je dejal Stojan. Gledalci so ploskali v glavnem na tistih mestih, ko je bilo treba, čeprav je manjkal mož s transparentom "aplavz". Sobotna oddaja pa je prinesla aplavz tudi pri Stojanovem štosu na račun velikega prijatelja Jonasa, ki ga v dvorani prejšnji večer ni bilo slišati. Tudi bolj slabo izpeljan šlos okrog Stoj kota se v oddaji ni pojavil. Auerje pokazal, daje profesionalec. Faraoni, Boris Wolf, plesalci in Čuki so se pokazali v lepi luči. Čukom so še uro prej presnemavali na trboveljskem radiu Črne oči, da so lahko odpeli skladbo na playback.
1. nagrada - osebni avto B M VV 316 i: Stojan Kristjan, Žab ra 70,61290
Grosuplje;
2.	nagrada - pralni stroj: Marija Trbovc, Stara vas 14, 68275 Škocjan;
3.	nagrada - sušilni stroj: Frančiška Kršlin, Loka 120,63223 Loka;
4.	nagrada - potovanje za 2 osebi v Francijo: Rok Pačnik, Rebojeva 11, 61000 Ljubljana;
Darilni paketi v vrednosti 150 DEM:
1. Branka Kobe, Slavka Gruma 49, 68000 Novo mesto; 2. Andraž Kirn, Brdce55, Dol pri Hrastniku; 3. Vinko Hrovatič, Šuštarjeva 42,614201 rbovlje; 4. Breda Vidmar, Pot Josipa Brinaija 14, 61430 Hrastnik; 5. Janja Hrovatič, Šuštarjeva 42, 61420 Trbovlje; 6. Franc Mrak, Bistrica 23, 64203 Dublje; 7. Milena Žnidaršič, Ul. Dolenjskega odreda 11,61295 Ivančna Gorica, 8. Marija Žabot - Kolman, Manžan 54, 66000 Koper, 9. Mateja Brus, Savska c. 4/a, 64248 Lesce; 10. Borut Pušnik, Prapretno 46,61430 Hrastnik; 11. Jože Beguš, Bukovski vrh 17, 65282 Cerkno; 12. Jože Tomažič, Vel. Koslerevnica 4, 61275 Šmartno pri Litiji; 13. Tone Bogataj, Železniki Log 75,64228 Železniki; 14. Branko Brežan, Koprivnik 51, 64264 Bohinjska Bistrica; 15. Darko Popovič, Cesta XVII. Div. 136, 61108 Ljubljana; 16. Sonja Bone. Varda 32, 65000 Nova Gorica; 17. Ivanka Smrekar, S Most 30,65222 Kobarid; 18. Vili Udovč, Bučna vas 35/a, 68000 Novo mesto; 19. Branko Debeljak, Kneza Koclja 34, 61000 Ljubljana; 20. Iztok Sovdat, Vilhatjeva 11, 66257 Pivka.
Seveda je bilo, vsaj za Hrastničane, glavno žrebanje igre Remi ultra. Eden direktorjev TKI Brane Majes seje izkazal kot človek, ki ga tudi trema ne povozi, pravnica Antonija Šoster pa je izvlekla nagrajence tako, da si v Hrastniku ne morejo očitati, da so si nagrade razdelili kar med sabo. Med vrtenjem reklame za Remi ultra so se navzoči muzali ob spotu, ki obljublja vsem, ki bodo poslali kupončke do 31. oktobra, bogate nagrade. Niso vedeli, ali seje začela že nova igra, ali... Gledanje oddaje prihodnji dan je potrdilo drugi ali. Sicer pa so gledalci v dvorani in pred TV sprejemniki izvedeli, daje Remi ultra prvi koncentrirani pralni prašek. Od junija naprej je vnagradni akciji sodelovalo 17500 kupcev, ki so poslali kupončke. Precej jih po besedah Braneta Majesa kupončke ni poslalo. Vsak mesec so v TKI izžrebali 20 nagrad. Tako so podelili skupaj 100 darilnih paketov v vrednosti 150 nemških mark. In štiri glavne nagrade ob zaključku.
TKI je ta dan predstavila novo kozmetično kolekcijo Yours za moške (losion po britju, deodorant, rallon) in ženske (parfumski izdelki in dekorativna kozmetika).
Vse skupaj bi lahko ocenili kot zanimiv večer. Mariborski televizijci so s Stojanom Auetjem na čelu dokazali, da so pravi profesionalci, hrastniški kemičarji pa, da so eni redkih v Zasavju, ki se bolj resno ukvatjajo z marketingom in promocijsko dejavnostjo. In še nekaj - oddajaje bila odlična promocija Hrastnika.
’	Marko Planinc
Foto vtisi: Branko Klančar

Zgovornejši od dolskega župnika je bil v svojih odgovorih graškemu prof. dr. Gothu trboveljski župnik Franc Groši, ki je služboval v Trbovljah med letoma 1833 do upokojitve 1849. Opozoriti velja, da govori v mejah župnije tako o današnjih Trbovljah kot o Hrastniku, ki ga leta 1843 še ni bilo. Tako se je imenovala le nekdanja vas nad Brnico v dolski župniji, ko pa se je po njej poimenoval novoodprti premogovnik in leta 1850 še železniška postaja, se je ime vaškega nasel ja Hrastnik postopoma preneslo na vso dolino.
Davčna občina Trbovlje
hrastniški ali štajerski po anketi iz leta 1 843
Župnija Trbovlje, odgovori župnika Franca Grošla, 24. februarja 1843.
1.	V kateri davčni občini leži dušnopastirski urad?
Župnija leži v davčni občini Trbovlje.
2.	Koliko zakonskih in koliko nezakonskih otrok se letno rodi v župniji?
10-letno povprečje je 61 otrok.
3.	Koliko ljudi povprečno umre vsako leto v župniji?
10-letno povprečje znaša44 smrti.
4.	Koliko je oseb, ki niso katoliške vere, in kateri veroizpovedi pripadajo?
Nekatoličanov v tem župnjiskem okolišu ni.
5.	Kaj je znanega o nastanku in gradnji cerkva in župnišč; od kdaj sc vodijo redne krstne knjige; katere znamenitosti, grobove, napise itd. je najti v župniji?
Zadnji požar leta 1647je uničil cel kraj s cerkvijo in župniščem vred. Zaradi pomanjkanja starih listin ni mogoče navesti nič zanesljivega, razen da obstajajo župnjiske matične knjige od požara dalje. (Požar leta 1647 doslej ni bil znan. Morda so v času izpolnjevanja ankete res bile v župnišču matične knjige od tega leta naprej, vendar je danes najstarejša trboveljska krstna matica v Arhivu Slovenije šele iz leta 1669.)
6.	Ali obstajajo v župniji kakšni zapisi o samostanih, samostanskih cerkvah, kapelah in drugih nabožnih spomenikih?
V mejah župnije ni samostanov.
7.	Katere zgodovinske pripovedke so znane?
Nobena zgodovinska pripovedka ni vredne omembe.
8.	Kakšne napise nosijo zvonovi in kaj je k temu zanimivega pripomniti?
Veliki zvon ima napis "Regina
SSMiRosarySVBM.P.A:anno 1758 ora pro nobis, ora pro nobis"; srednji "S. Martine ora pro nobis 1662", mali zvon pa samo "Franciscus Kaiser - Cilli 1784.” (Veliki in srednji zvon se priprošata Mariji in cerkvenemu patronu sv. Martinu, najmlajši in obenem najmanjši pa nosi le ime svojega celjskega izdelovalca.)
Na vprašanja 9,10 in 11 o cerkvah, cerkvenih ustanovah in znamenitosti odgovarja župnik skupaj na koncu ankete.
12.	Kakšno je gradbeno stanje cerkvenih in duhovniških poslopij?
Župnijska cerkev in podružnice so vse v solidnem gradbenem stanju, stanovanjska stavba za duhovnike in gospodarsko poslopje pa v dobrem. (Župnijska cerkev je predhodnica današnje iz leta 1855.)
13.	Katere zgodovinske posebnosti so še znane o cerkvah in o šolah?
O tem na koncu.
14.	Katere podporne ustanove ima župnija, od kdaj in kako delujejo?
Nekaj let vlada tukaj običaj, da vsakega ubožca - domačina, ki nima svojcev, oskrbuje za to določena hiša kot hišnega ubožca, nadzor nad tem pa imata krajevna duhovščina in predstojnik občine. (S predstojnikom občine je mišljen t.i. rihtar, ki gaje imenovala okrajna gosposka v Preboldu. Moderne občine in voljene župane smo dobili kot pridobitev revolucije leta 1850.)
15.	Kakšna je vsebina zanimivih listin?
Nobena listina ni posebno zanimiva. (Kljub starosti trboveljske župnije se vnjenem arhivu ni ohranila nobena starejša listina, kar očitno lahko pripišemo omenjenemu požaru.)
16.	Koliko je v povprečju na leto porok?
Letno je tukaj 15 porok.
17.	Katere so prevladujoče smrtne bolezni po mrliških knjigah?
Razen običajnih ni nobenih prevladujočih smrtnih bolezni in smrtnih primerov.
O	trboveljski župniji
18.	Kateri kraji spadajo k župniji?
V župniji so kraji: Trbovlje (mišljeno je samo naselje okoli župnijske cerkve, danes imenovano tudi staro Trbovlje), Loke, Retje, Sv. Lenart (po prvotnem patronu cerkvice vDragi imenovana današnja hraslniška dolina potoka Bobna, vključno z Logom), Prapretno, Plesko, Studence, Ojstro, S v. Marko, Sv. Katarina, Knezdol, Planina in Gabrsko.
19.	Koliko hoda je od najbolj oddaljenih hiš dožupnjiske cerkve?
Najbolj oddaljene hiše ležijo tri ure in pol od cerkve.
20.	Koliko duhovniških pomočnikov je na območju župnije?
Poleg krajevnega župnika sta tu še dva kaplana.
21.	Koliko in katere so šole v župniji, kolikšno število otrok jih obiskuje?
Pri sedežu župnije je tri vialna šola (najnižja stopnja tedanje redne šole) in enaka podružnična šola pri tukajšni privilegirani tovarni stekla (na Vodah).
Nadaljevanje z odgovori na vprašanje 9, 10,11, 13:
Trbovlje leže v ljubki kotlini, kamor je mogoče priti samo izdoline reke Save. So brez kakšne boljše ceste, v kraj Trbovlje pa vodi cesta tik ob steklarni, kije na obeh straneh ceste (na Vodah) in se kani v prihodnosti preseliti v Švico.
Okrog in okrog jih obdaja dolga gorska veriga. Na njenem vrhu na Sveti planini stoji zelo obiskana Marijina romarska cerkev, odondod in še posebej z višjega sosednjega vrha Javor pa je mogoče uživati tudi lep razgled. S te točke je videti največji del celjskega okrožja in še večji in pomembnejši del Kranjske. Očem se ponujajo številni in prečudoviti gradovi in cerkve savske doline. Slovenska Bistrica zbližnjimi cerkvami in gradovi se svetlika od tukaj kot svetle točke v temni okolici. Cerkveni zvonik na Sveti planini je
stal po stari katastrski izmeri še na štajerski strani, ostali del cerkve pa na kranjski. Po novi izmeri so tudi zvonik pritegnili h Kranjski. V Zagorje na Kranjskem vodi iz Trbovelj ozka, uro in pol dolga cesta, ki je na kranjskih gričih mnogokje smrtno nevarna. Severno od Trbovelj leži kuracija Reka (Marija Reka), vzhodno sta župniji Griže in Dol.
Župnjiska cerkev sv. Martina v Trbovljah je grajena v starem impozantnem slogu, oltar pa potreben renoviranja (gre za staro cerkev, predhodnico današnje, prezidane iz leta 1855). Poleg župnjiske cerkve je v tej župniji še pet podružnic. Okoli uro hoda od župnjiske cerkve proti severovzhodu stoji podružnica sv. Katarina s tremi oltarji, nedaleč stran druga podružnica sv. Marko, prav tako s tremi oltarji. Okoliš, v katerem omenjeni cerkvi stojita, tvori samostojna ločena kotlina z imenom Čeče. Ob cesti med župnjisko cerkvijo in steklarno (na Vodah) stoji na ljubkem hribčku navzven zelo prikupna cerkev sv. Nikolaja (cerkev v Lokah nad današnjo bolnišnico), nad steklarno je podružnica sv. Križa (Retje), kije bila pred dvema letoma obnovljena in odkoder se župnija Trbovlje najlepše vidi, blizu savske struge pa je sredi hriba še peta in zadnja podružnica trboveljske župnije. Taje zaradi pravilne gradnje in simetrije v vsej župniji najlepša in se imenuje Marija v Dragi (nad današnjo hrastniško železniško postajo).
V času nove župnijske regulacije (1786) sta bila v Čečah in Dragi nameščena lastna duhovnika kot kurata, vendar sta bili pozneje kuraciji spet priključeni matični župniji Draga že leta 1788, Sv. Katarina pa 1797. Da bi za dušnopastirske potrebe vendarle nadomestili oba kurata, je bila iz državnega verskega fonda vzpostavljena druga kaplanija, a šele leta 1838.
Bosata zgodovina
O nastanku župnijske cerkve in podružnic ni mogoče reči nič določenega. Kdaj so nastale, se ne da povzeti niti izletnic, ki pričajo šele o zadnjih renoviranjih, niti iz ljudskih pripovedk in dokumentov. Njihov nastanek je torej zagrnjen s temo.

(Župniku ni moglo biti znano, kar so pozneje odkrivali zgodovinarji in umetnosti zgodovinarji. Najstarejša trboveljska cerkev sv. Martina, podružnicapražupnije v Braslovčah, se omenja od 1265-67 dalje in je postala župnijska cerkev leta 1684. Tudi začetki njenih podružnic segajo v srednji vek, le Marijina cerkev v Dragi na mestu starejše kapele sv. Lenarta je mlajša, in sicer iz 18. stoletja).
Čeprav je ta okoliš okrog in okrog obdan s hribovjem, je bil naseljen že pod Rimljani, o čemer pričajo tod najdeni rimski kamni. Tako je pri sv. Katarini vzidan pri velikih vratih tak triglavi kamen z napisom "BARBIVS CVP IM AN. LX." Ostali del napisa je zob časa zabrisal in ni več berljiv. Pri župnijski cerkvi pa se nahajata dva dobro ohranjena rimska kamna, prvi vzidan desno in drugi levo od vhodnih vrat.
Noše in običaji
Po ljudski noši, navadah in običajih so Trboveljčani enaki Kranjcem, in sicer Gorenjcem, na katere mejijo (v Upravnem pogleduje bila Gorenjska celotno področje zahodno od Štajerske zahodno od Svete planine in severno od Save). Ponarejeni denar poznajo le po imenu. Kmetje so v povprečju premožni, saj svoje
pridelke in surovinske produkte zlahka prodajajo v Ljubljano. (Ne po običajnih ne v gospodarskem oziru ti kraji niso bili vezani na Štajersko in Celje kot sedež okrožja). Njihova hišna imena so večinoma "vulgarna imena" (vulgarna v pomenu domačih nazivov in dovolj značilna, da jih je najti zizjemo nekaterih maloštevilnih že v matičnih knjigah pred sto leti).
Nazadnje zasluži omembe bogato ležišče premoga. Ne gre le za določene smeri, temveč začele hribe, ki dajejo najlepši premog in so velikega pomena zlasti za lastnika tukajšnje tovarne stekla, saj je nadaljni obstoj tovarne glede na kurivo zagotovljen za večne čase.
Omenjanje steklarne kot tedaj edinega industrijskega obrata in
optimizem glede premogovih ležišč pri navajanju posebnosti trboveljske župnije sta bila več kot upravičena. Do kolikšne mere je rudarstvo v trboveljski in hrastniški dolini dotlej že napredovalo, bo ob kopici drugih dragocenih pričevanj prinesla štiri leta mlajša anketa iz leta 1847 v naslednji številki Zasavca.
Boris Goleč
1
ZAVOD ZASAVSKE LEKARNE TRBOVLJE
^ LEKARNIŠKA POSTAJA DOL PRI HRASTNIKU
Trg borcev NOB 18, tel.:0601/44150
* ^ KDAJ? Vsak dan od 7 -19. ure, ob sobotah od 7 -12.ure.
LEKARNIŠKA POSTAJA DOL PRI HRASTNIKU
Lekarna prijaznih ljudi.
Brez utrujajočega čakanja v vrsti...
na voljo vsa zdravila na recept, vse ostale lekarniške storitve, zelena zdravila, preiskušena kozmetika farmacevtskih tovarn, elastične nogavice, povoji,...
in še in še.
■ ^ Pričakujemo vas in vam želimo obilo zdravja!
LEKARNIŠKA POSTAJA DOL PRI HRASTNIKU
m
I -t
	
I	*
Wm
]imm
j ^	|
r1-'	___

Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Omrežno skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne Iz 0601.
STANOVANJA IN PARCELE
V	HRASTNIKU pod zelo ugodnimi pogoji prodamo gostinski lokal, trgovino z živili, butikin frizerski salon. CIC,d.o.o., Trbovlje. Tel.: 26-242.
V	TRBOVLJAH prodamo več stanovanjskih hiš, gradbenih parcel in poslovnih lokalov. CIC, d.o.o., Trbovlje. Tel.: 26-242.
ALI kupujete, prodajate, oddajate stanovanje, hišo, gradbeno parcelo, poslovni prostor? Obrnite se nan nas! Z
I I I
, — — —	—— — — J
veseljem vam bomo pomagali! CIC d.o.o., UL. 1. junija 7, Trbovlje, tel.: 26-242.
PRODAM parcele za hišo, vikend ali sadovnjak, v naselju Suhadol, p. Zidani most. Cena m2 0,5-5 DEM. Urejen dovoz, sončna lega, elektrika, telefon. Tel.: 81-484, do 19. ure.
Pod zelo ugodnimi pogoji PRODAMO dvo- in trosobna stanovanja v Trbovljah, Zagorju in Radečah. CIC, d.o.o., Trbovlje. Tel.: 26-242.
PRODAM stanovanje dvosobno 64 m2 v centru Zagorja, TV SAT, centralna toplovod,
stropi vlesu z opremljeno kuhinjo. Tel.: 61-996.
DVOSOBNO stanovanje zamenjamo za večje ali pa prodamo v Trbovljah. Tel.: 27-121.
PRODAM zazidljivo parcelo Veliki vrh pri Litiji za 19.000 DEM. V bližini voda, elektrika, asfaltirana cesta. Plačilo po obrokih s 50% pologom. Tel.: 061/ 329-088, zvečer.
1	OSTALO	1
PRODAM nov štedilnik kipperbusch. Informacije po tel.: 41-655.
PRODAM suha bukova drva. Naslov: Jože Tori, Zgornje Izlake 19 Izlake.
PRODAM nov hladilnik. Cena po dogovoru. Tel.: 62-248.
PRODAM peč optimal 40 za centralno kurjavo, novo, cena ugodna. Tel.: 42-009.
MI kdo podari mlado psičko (do 5 mesecev) pasme veliki šnaucer ali doberman z rodovnikom? Vrnem do štiri mladiče v prvem leglu. Hiša, vrt. Tel.: 77-261.
PRODAM kozolec, dvojnik s trupom, šestokenski, letnik 1968. Tel.: 81-484, do 19. ure.
ZELO UGODNO prdam električni radiator Emo 2 KW, malo rabljen. Tel.:
24-	423.
PRODAM TV Ei, ekran 63, star 10 lettertermoakumulacijsko peč 3,5 KW rabljeno 3 leta. Tel.: 42-081.
PRODAM kmečko omaro, lepo izrezljano, skoraj novo, primerno za vikend. Tel.: 25-919.
PRODAM nov plinski štedilnik na dva gorilnika. Tel.: 25-919.
PRODAM plinsko peč za ogrevanje, malo rabljena. Tel.: 25-919.
PRODAM otroško BMXkolo. Tel.:
25-	919.
PRODAM malo rabljen 81 bojler z dvoročno mešalno baterijo. Tel.: 25-919.
PRODAM akvarij s popolno opremo. Velikost 100/50/50. Cena po dogovoru. Tel.: 24-479 od 9. do 18.
INSTRUKCIJE

NAGRADE za naročnike
ZASAVCA
I ■ NAGRADA:
Pilot žarometi, zračni filter, oljni filter, svečke, brisalci iz programa BOSCH, olje VALVOLINE 41, za tip avtomobila, ki ga ima izžrebanec.
2. NAGRADA:
Video igra GAME BOY.
3. NAGRADA:
Vrednostni bon v višini 15.000 SIT.
4. NAGRADA:
Prenosni radiokasetofon PANASONIC RX-FT 510.
5. NAGRADA:
Elektirčna pečica DE LONGI
6.	NAGRADA:
Vrednostni bon v višini 7.500 SIT.
trgovina
^ f O^avtotehna
Vodenska c.28, TRBOVLJE; tel.:0601/21 481, fax.0601/21 301
D/4RILO IM BOUTIQU6 ZlAlAmA CGUG
Kešetova 13, TRBOVLJE; tel./fax.0601/21 301
TRGOVINA
Tel ,/fax:0601/71 827
STORITVE: polaganje, brušenje, lakiranje parketa TRGOVINA: prodaja talnik oblog, vse vrste lepil in lake zavesč, dekorativno blago
AVDIO & VIDEO TIKI O VINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel. : O«0 1/61 5 7 5
ud
centromerkur
trgovsko podjetje d. d. tjubtjana blagovnica litija Valvazorjev trg 25
■n kmetijsko zadrugo izloke, ,.o.°._________________
Izlake 40, 61411 Izloke; tel.: 0601/73 634
INŠTRUIRAM italijanščino za začetnike in angleščino. Tel.: 23-012.
za brezplačni mali oglas
Tekst:
^ Moj naslov:

Oh tem pripravljamo v marketinški slti/.bl tudi pn,ehno
______
NAROČILNICA®3®® |
jjijjjj
...........
podpis .
NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)	,
*sek	'■■s	iei* "■*	SNA me ir

MIŠKE OD 2.290,00 SIT DALJE PODLOGE ZA MIŠKE 590,00 SIT IGRALNE PALICE 2.065, 00 SIT DISKETE SONY 1.2 MB 1.290,00 SIT DISKETE SONY 1.44 MB 1.890,00 SIT PROGRAMI ZA VVINDOVVS PROGRAMI ZA DOS
PROGRAMI ZA VODENJE POSLOVNIH KNJIG KNJIGE
TISKALNIKI EPSON, STAR, FUJITSU
in
RAČUNALNIKI ZA VSE
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje telefon: 0601 61 611, 64 611
Point 21 nudi v najem še nekaj poslovnih prostorov v 1. nadstropju stavbe, kjer se poleg ostalih
dejavnosti nahaja še dnevni bar in trgovina.
POSTANIMO POSLOVNI PARTNERJI PRI OBLIKOVANJU POSLOVNEGA CENTRA V HRASTNIKU!
Informacije na telefon 0601/41 621 pri g. VESNA OJSTRŠEK.
L
........
. A .
^ <1 U-
mmm
na Radiu Trbovlje od ponedeljka do petka od 6h * I9hj sobota, nedelja, prazniki od 8h - I9h.
tMmHU-k
jDorodoi
d.o.o.
SOLAST-
NIŠTVO
TREH
OSEB
NEGORUiV
MAGNEZI-
JEV
SIUKAT
DEL
VOZA
RDEČA
GUNA
DELNA
IZGUBA
RAZSOD-
NOSTI

kušANšKI
POLITIK
(RAUL)
POKAZA-
TEU

NASILEN VSTOP V PROSTOR
JAPONSKA DRAMAS PETJEM
CEUCA PR-
voer DRU<
VOBITNE JZBE
OČRT
HUNSKI
)SVAJALEI
RIMSKA
PROVINCA
ČRCNEM
MORJU
SEVERNO
ITALIJAN-
SKA
POKRAJINA
SLOVENSKI
PIANIST
BERTON-
CELJ
JV. STAVEK INSTRUM. SUITE
GUSTAV
IPAVEC
VESOLJ-
SKO
PLOVILO
TROPSKI
PLAZILEC
IAAC
EVVTON
IS,
NEV
AVSTRAL-
SKI
VREČAR
OB UKA IMENA ANA
GR. MUZA ZGODOVINOPISJA
SPOŠTO-
VAN
STAREC
OTTO
HAHN
SESTAVIL
VK,
RISBA
JK
	(J I iABLi*
GAČI	m60'
	
Z	Zz
/	u«
	
z	
NOČNA
ROPARSKA
SOVA
VEUKA
OS
PEVKA
PRODNIK
STARO-
RIMSKI
BOG
PODZEM-
LJA
PRIPADNIK
SLOVAN.
NARODA
NEKDANJI JUGOSL VODI TEU
BORIS
Č1ČERIN
RDEČI
KRIZ
HIPOTE-
TIČNI
NAJMANJŠI
DELEC
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do25.11.1993na naslov:
UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo).
Nagrade, ki vas čakalo:
1.	nagrada: Miška za PC - AT, Paradox d.o.o. Zagorje
2.	nagrada:	Parfum
Vanderbilt, Paradox d.o.o. Zagorje
3.	nagrada: Škatla disket, Paradox d.o.o. Zagorje
Izžrebanci nagradne križanke 37/93
1.	nagrada: Bon v vrednosti
4.000 tolaijev, Avtomaterial AS Zagorje, Ivan Kos, Trboveljska 1, Zagorje
2.	nagrada: Bon v vrednosti
2.500	tolaijev, Avtomaterial AS Zagorje, Zorko Jordan, Cesta zmage 45, Zagorje
3.	nagrada: Bon v vrednosti
1.500	tolaijev, Avtomaterial AS Zagorje, Roman Perc, Vreskovo 94, T rbovlj e
Vsem izžrehancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. zmage 33, Zagorje, do 26. 11. 1993. Če se po nagrado ne morete
oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 40/93:
ROMANTIKA, ORANGUTAN, MOST, RAJA, UMOR, KAL, NERON, A KI, MAKALU, ETAPA, IKARUS, CR, OB, TULIPAN, IGLA, OMAJADI, KLOVN, LUNA, LA. AGATHON, OL, NADIR, VI, ADA, GAGARIN, ANJA, RO, ITO, KA, MIALGIJA, JORDANIJEC, KOREN, ARA, ATENA, ATIKA.
porodoi,..
lS§39§3
p4j<tjiiir)auH^lr|ntM,piien*{o,sntoniii,kMpnajit*Mititiq
Rudarska cesta 32, 61412 Kisovec, tel.: 71 897, 71 626
-	PODJETJE ZA RAČUNALMŠTV0 IN TRGOVKO TER ZASTOPANJE
-	PRODAJAMO RAČUNALNIKE TISKALNIKE M VSE PROGRAME ZA MALA PODJETJA
-	SERVIS RAČUNALNIŠKE OPREME
-	PRODAJA V GALERIJI V ZAGORJU
BIŽUTERIJA, DARILA, PARFUH, PAPIRNA GALANTERIJA, STEKLO, USNJE
-	ZASTOPSTVA: VLOŽENI PARFUMI
-

w
				VALJASTO TOLKALO Z NAPETO KOŽO CEZ ODPRTINO SLOVEN. ALPSKA SMUČARKA (NIVES)	VELIK GRADBENI STROJ, GRABEŽ	FILMSKI IGRALEC SHARIF	DEL PARNEGA STROJA	IT. PEVEC RAMA-ZZOTTI	ZGORNJI DEL STOPALA
					►				
									
			_y/	►					
SEVERNO AMERIŠKI KROKODIL NASELJE NA FRUŠKI GORI		▼	▼						
PLETENA JOPICA							SILVO TERŠEK		
NOVINAR PEČKO						SMER PROJEK- TIRANE CESTE	SLAP SAVINJE	UDELEŽE- NEC SINJSKE VITEŠKE IGRE	INDUSTRIJSKI DEL LJUBLJANE
NAZIV ZA KOLESARSKO DIRKO PO FRANCIJI					NOSILEC OSTREŠJA KARL bOhm				
AVTOR: KARU DREMEL	LADA ZEI			ŽENSKO OBLAČILO					
	MUSLIMANSKO POKRIVALO			OTOK V SEVERNEM JADRANU					
MESTO V AM. ZVEZNI DRŽAVI ALASKA									
AMERIŠKA PISATE- LJICA (FERBER)					■ELEK- TRIČNA" MORSKA RIBA				
ZNAMKA ŠVEDSKIH AVTO- MOBILOV					PRITOK RENA V ŠVICI				
fR&Vi H RE	MU
Avtor:
Karli Dremal
(? .....................^
Palindromni rebus
Rešitev rebusa dobite, če preberete besede nazaj.
^	J

Potovanje Frana Levstika
16. novembra 1887 je umrl v Ljubljani slovenski pesnik, dramatik, pripovednik, kritik... Fran Levstik. Neko Martinovo soboto sta s prijateljem obiskovala dolenjske zidanice in se pogovarjala o slovenskemjeziku, o ljudeh, književnosti.
Kako se imenuje knjiga, v kateri je Levstik to potovanje opisal?
Premetenka
V vas v Zasavju h Drnovškovim je prišla na obisk sorodnica. Ko je zagledala v zibelki dojenčka, je vzkliknila: "Joj, cel Drnovšek je!"
Vaša naloga je, da ugotovite, v kateri vasi stanujejo Drnovškovi!
14.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 15.00 OTROŠKI PROGRAM. 16.00 100 NA URO -MLADINSKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM
PONEDELJEK 22.11.1993
..18.00 KORISTNE INFORMACIJE.
VIDEOSTRANI. 19.30 DNEVNIK TV, 20.15 100 NA URO, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
18.00	KORISTNE INFORMACIJE. VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK,
20.15	KONTA KTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK,
20.15	ŽEBLJIČKI. 21.30 FILM, 23.00 SATELITSKI PROGRAM
•;\9W;99\^9\\\\\\9\\9\\-;\\\\999SSW;W,SSSV;v.99,.V.'.V.V.V.V.V.V.
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK,
20.15	DANNV VAM PREROKUJE,
21.15	SATELITSKI PROGRAM
18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15 NADALJEVANKA, 21.15
'SHADIO TRBOVLJE^
SOBOTA 20.11.1933
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ IN
IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO

8.00	- 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI,
12.00	SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM,
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30
POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE.	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP, 17.00 SNOOPV,
18.00	ODDAJA O KULTURI , 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM,
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
*
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM,
8.00	- 14.00 PROGRAM MA, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
•X\vXvX-X-XvXvXvXvX-XvX-X\'X'XvX\vXvXvX\-X4X-X-XvX-
6.00	-8.00 JUTRAN JI PROGRAM,
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30
POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA,
19.00	SLOVO
pFTFK 7R 11 tqqn
"""""""
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM,
8.00	-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
TV SIGNAL LITIJA
9.30 RISANA SERIJA, 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA;CELOVEČERNI FILM.
DEŽURSTVA
Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagoije (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110)
Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: od 19.- 25. novembraje dežurni veterinar Matjaž Pokorn dr. vet. med., 26. novembraje dežurni veterinar Marko Kastelic, dr. vet. med..

%
Naša
bodočnost
.......^
Kdo praznuje?
November
Rojstva v trboveljski bolnišnici od 6. do 12. novembra:
6.11.	Duši Relič, Zagoije, sin Janko; Magda Majes, Zagoije, sin Janez; Danica Tomše, Trbovlje, sin Žiga;
7.11.	Marija Kajišič, Litija, sin Ivan; Esada Poljakovič, Zagorje, hči Valentina;
9.11.	Ana Plamberger, Velenje, sin Grega;
10.11.	Gerlinda Terčič, Laško, hči Jasmina;
12.11.	Ana Lokar, Šmartno pri Litiji, hči Kristina.
Iskreno čestitamo!
20.	EDO glej 13. oktober; SREČKO (Srečo, S rejo, Čečo), iz samostalnika sreča;
21.	ALBERT (Berto, Berti, Bert), nemško Albert iz Adalbert; VOJTEH (Vojta, Vojtan, Vojto), praslovansko voj"b" - vojak; KRISTUS KRALJ;
22.	CILKA; MAVER izpeljava iz Mavricij (Mavra, Mavro), latinsko Mauritius - državljan Mauritanije, Mauritaneč; ime naj bi izhajalo iz grščine mauroyon - potemneti, zamračiti;
23.	CITA glej 5. oktober;
24.	ANŽEJ; CVETKA glej 26. oktober;
25.	KATICA izpeljava iz Katarina (K at ari niča, Kati, Katra, Katka, Katja, K atruška), latinsko Catharinaizgrš. A kateri ne - tista, kije čista iz kathare - čista;
26.	SILVA ipeljava iz Silvija ( Cika, Silvica, Viva), latinsko Silvia tista, kije gozdna; KONRAD (Adi, Rado, Ratko), nemško Konrad iz Kounrat.
OVEN	Zaradi
preobremenjenosti pri delu so se vas začeli lotevati živci, kar najbolj občutijo najbližji. Po daljšem času si odpočijte in naberitenovih moči. Vaša srečna številka je 77.
BIK Neprijetno vreme na vas ne vpliva. Ker ste tako dobre volje, vas bo opaž i la oseba, ki j o že precej časa skrivoma nosite v srcu. Vaša srečna številka je 86.
DVOJČKA Neprijetnost, povezane z zamenjavo položaja v službi, se nadaljujejo, rešite jih lahko le z umikom. Tokrat za vas velja stara modrost, da pametnejši odneha. Številka: 81.
RAK Z novim okoljem boste imeli v začetku nekaj prilagoditvenih težav, po nekaj dnevih bodo izginile. Hvaležni boste starejši osebi, ki vas je za to motivirala. Vaša srečna številka je 84.
LEV Z odrivanjem neprijetnih misli ne boste utišali slabe vesti pred prijateljem. Medsebojni odnosi se ne rešujejo s kuhanjem mule, še posebej, če ste za slabši odnos krivi vi. Št.: 79.
DEVICA Čaka vas delovni vikend. Ne ustrašite se, kajti za delo boste bogato nagrajeni. Na delovnem mestu vas čaka neljuba naloga, kjer boste morali pokazati mnogo strpnosti.
TEHTNICA Spor s partnerjem se vleče v nedogled. Ne pričakujte, da bo partner popustil. Poskrbite, da bo vaš odnos do partnerja bolj strpen, morda vendarle kaj rešite. Vaša številka je 83.
ŠKORPION Čaka vas vikend, poln hrepenenja, vendar boste znova čakali zaman. Odločite se in razčistite odnose z najbližnjim(jo). Ohladite si glavo in se posvetite umetnosti. Vaša številka je 68.
STRELEC Možnosti za spremembo vašega življenja na boljše se kar vrstijo, vi pa j ih nočete videti. Odprite oči, obetajo se boljši časi na vseh področjih. Vaša srečna številka je 99.
KOZOROG Odpravite se na načrtovano pot, nekdo vas nestrpno pričakuje. Čeprav za koga to ne bo dobra poteza, je pravilna. Olajšali boste življenje tudi nekaterim najbližnjim. Št.: 72.
VODNAR Zvezde so vam precej naklonjene. Izkoristite energijo za šport in utrjevanje fizične kondicije, tako boste lažje in predvsem brez bolezni preživeli zimo. Št.: 88.
RIBI Zaljubljenost vas je močno okupirala. Zaradi mlačnosti ljubljene osebe se boste v prihodnjem tednu krepko ohladili. Mislite raje na obveznosti, ki vas še čakajo. Številka: 75.
Saša

m
mm
Sposojeno iz BBS
Dopisovanje
Med služenjem vojaškega roka je Mujo večkrat domov pisal svoji ženi. Nekoč ji je napisal: " Draga Fatima! Tukaj vse ženske gledajo skozi denar." Fatima pa mu je na pismo odgovorila: "Dragi Mujo. Nobeni ne plačaj več kot 5 mark. Tudi tukaj mi plačujejo le toliko."
Novo kolo
Janezek je dobil novo kolo. Nekega sončnega dne seje z njim vozil po dvorišču pred blokom, kjer je stanoval s svojo mamico. Ko seje prvič pripeljal do mamice, ji je zaklical: "Glej mami, brez rok!" Ko je drugič zaokrožil okoli nje, je vzkliknil: "Glej mami. breznog!" Pa seje mimo pripeljal tretjič, ko je dejal:" Glej mami, brez zob..."
Uriniranje
Dva črnca sta urinirala v parku, ko se jima je približal policaj in ju vprašal:" Ali sta vidva iz televizije?" "Ne," sta mu odgovorila." Potem pa hitro pospravita vajina kabla in se poberi ta."
Jajca
Živel je človek s tremi jajci, kar je bila prava senzacija. S svojo umetnijo je gostoval po mestih in se s tem preživljal. Na eni izmed turnej je šel v javno stranišče, kjer je zagledal črnca kako urinira. Pa mu reče: " Ali veš, da imava midva oba skupaj pet jajc?" Pa mu ta odgovori: "Ni mogoče. Kaj to pomeni, da ti nimaš nobenega?"
Peder v gostilni
Peder je pride v gostilno. "Eno malo cocacolo, prosim," pravi. "Pedrom ne strežemo," mu odvrne natakar. Naslednji dan se spet vrne v gostilno in naroči: "Eno malo cocacolo." Natakar mu že malce jezno odgovori: "Pedrom ne strežemo. Izginite iz moje gostilne." Peder ne odneha in se tretji dan spet vrne v gostilno. "Eno malo cocacolo, prosim," ponovi naročilo. "Če boste še enkrat prišli v mojo gostilno, vam bom to cocacolo zabil v rit," ga nahruli natakar. Peder pa mu odvrne: "Potem bi pa kar veliko."
ŽIVA


Upanje je dober zajtrk, toda slaba večerja.
Francis Bacon
Razblinite svoje želje in dosegli boste
n«K,,,,,rc	------- ■'-■'•v
duševi	in
končali boste v norišnici!
Eleonor Bone

BZ3)B3 Op Oljil'] po afUBAOjOdoj :B>(|)SAO'[ BURJ,[ ofUBAOJOJ
33AoqoQ :snqnj luinojpujiBj D3Aorpuop(s :b>)u,i}ouioj(j oi°N t^uBSfl poj32 :z b?jub8q p(oi bu i]sjy b>|ubSq HHVV ‘SVVS ‘1VNS ‘VNCIH ‘SNNVHŽIIVd ‘OTRIN ‘ZT ‘INV>1JL TlflOl TIVIAIO ‘is ‘aaiiAS Rioivonv ‘vwwvs ‘Naaoa
:»Alisa j/
faivnost je lahko zelo huda reč, in če takšni ljudje pridejo v roke ta pravih , se lahko iz te zveze izcimijo;
, zelo zanimive revi. Tako je na Slovaškem pred mnogo j
vsebino: Vozni listek v nebesa. Odhod vsak tre„u> ^WzovlakI.razreda: Revščina, čistost,pokorščina.Osebni V T vlak 1.. II.. III. in IV. razreda: Božic zapovedi in stanovske dolžnosti: Prihod kadar se ljubi Gospodu, j Cene prostora I. razreda: Hrepenenje in bol. Cena I., II., j III. in IV. razreda: Strah in kes.
Na drugi strani pa je sledilo besedilo: L Povratn^ listki se ne izdajajo. 2. Zabavnih vlakov ni. 3. Otroci jr plačajo nič, nahajati pa se morajo na krilu svoje l v obsegu milosti svete cerkve. 4. Najbolje je, ne imeti ene prtljage, razen dobrih del. Naj bi nihče ne kamenjal vlaka na predzadnji postaji. 5. Politiki lahko vstopijo, dokler traja vožnja. Tiskarna benediktincev v Brnu.
Spremljajočega teksta nisem napisala, da ne bo kdo rekel, da tolčem po cerkvi, je pa v članku, povzetem po "Napreju" iz leta 1909 kritiziran klerikalizem, ki (je) izrablja(l) svojo moč, za pospeševanje ne vere, ampak babjeverstva, kako trapa ljudstvo in mu ubija vsako,
'vo misel.
Irena I. Lebar
iz sjtarih Zasavcev
Frača, da te kap.

Foto:Jure Nagode
I
JeTRniCe ar
□ Sličnost. Janez Janša - Abramba in Marjan Podobnik
-	Agrar imata spet skupno točko več. Abrambi že od procesa sem pišejo grafite Janša go home, zdaj pa je premier Janez Drnovšek
-	Gable domov poslal tudi Agrarja.
I I Otvoritev. Državna drobnogospodarska sekretarka StašaBaloh-Železna ladyjerazočaralaZagorjane. Pričakovali so da bo, ko je odpirala obrtno cono v Mariboru, vsaj kak kos te prinesla domov.
"Kdor nima v glavi, ima v nogah."

I
g: Ciril Zlobec, potem ko so ga pripeljali na Čatež,
oznojenemu Milanu Kučanu. Na pohodu, pred leti.
______________________________________________________j
□ Popravek. V prejšnji številki je pisalo tudi: "Listje rumeni in odpada. Porumenel je tudi direktor Iskre Miran Kramberger - Odrešenik..." No, Odrešenik j e zdaj svoj nepreklicni odstop zamrznil. Verjetno je kriva hitra zima. Konec koncev, tudi listje še ni dorumenelo.
Na konju. Menda s policaj i sploh ni tako zelo hudo, kot so govorili nekateri ob njihovi stavki. Tako je šef hrastniške policije Cveto Možina - Kanadčan po televiziji pokazal slovenstvu, daje na konju.
Sporočilo
:
Številni	prireditve HM in »deni v
Hntstnikn.»jem,, nhrndnj,, nn «,naslov. Pmvijo, d. .
rdi
___________ ******* \
[ M kot Mlevstik j
Letošnje, sedmo popotovanje od Litije proti Čatežu, je šlo I I skoraj v maloro. Kriva pa je bila obilna moča, saj je sneg I
1	naletaval, kot da se nam je zgodila Sibirija. Zapovrh pa so še I
| politiki, ki so sicer znana atrakcija tega hodoljubja, tokrat | | povsem odpovedali. Na Martina soboto so mpolitiki, na | | katere se predvsem računa, povsem odpovedali.	g
Začnimo v državnem vrhu. Milan Kučan se je sicer g
■	napovedal, potem pa so mu menda nekaj noge ponagajale. ■
■	Parlamentarni šef Herman Rigelnik sicer ni bil pričakovan, g
■	sam Bog pa verjetno ne ve, kje so se založili njegovi tukajšnji ■
2	podaniki Metka Karner - Lukač, Miran Jerič in Miran Potrč. . ! Še enega rekreativca, tudi predsednika vlade, Janeza _ J Drnovška, ni bilo. Večje zlo je, da so se izneverili tudi njegovi ®
■	ministranti Mitja Gaspari, Maks Tajnikar in Miha Jazbinšek, * I ki se je pred letoma nesmrtno vpisal v to popotništvo; bil je ■ I verjetno prvi mobitelovski popotnik.
I Tudi ostali vrhovi se niso po pričakovanjih odrezali. Če I I pogledamo le strankarske. Marjan Podobnik, ki nikjer ne I
1	manjka, je umanjkal prav tu, na dokaj agrarno speljanem in | g obloženem mitingu. Še en Marjan, Marjan Poljšak, iz katerega | | slovenstvo vre tako na gosto kot v Islandiji gejziri, je zakasnil g | na z nacionalnimi atributi dokaj založeno pot.
g In domačijski politiki. Edina svetla izjema je litijski župan |
■	Mirko Kaplja, pa še ta je tokrat potoval na šoferskem sedežu ■ - Mitsubishija. Nikjer pa zagorskega kolega Matjaža Švagana, ■
2	nikjer trboveljskega Franca Majnardija. Hrastniškemu pa -E lahko deloma oprostimo, saj sploh ni mpolitik. Pa še Poglej 2 * in zadeni so imeli zvečer, pa sneg čez dan... nesreča res ni 2
■	nikdar sama.
8 In tako so mpolitiki odpovedali; na Martina dan, ko bi se * I morali polnoštevilno zvrstiti med Litijo in Čatežem, so bili ■ I očitno vsepovsod drugje. Katastrofa. Kralj Matjaž in Martin I I Krpan bi razočarana ostala brez besed; pa kaj ta dva, še I I minister Gregor bi ne rekel nobene, g	Rdeči Revir 1
I—— — — — — —J
□ Retorika. Kemičar Branko Majes - Remiultraje tako lepo govoril na Poglej in zadeni, da bo lahko morda prihodnjič namesto Stojana Aueija - Damevidimojamama v Hrastniku vodil Poglej in zadeni.

RUDIS - Izgradnja objektov, p.o., TRBOVLJE
61420 Trbovlje, Trg revolucije 25b, Telefon: 0601/22 222, 26 222
... v svetu smo mi
DEJAVNOSTI:
Izvajamo celotne projekte ali njihove posamezne faze
Raziskave in študije
Tehnologije
Projektiranje
Nadzori
Gradbena dela
Dobava opreme, montaža
Prevzemanje
Šolanje kadrov, uvajanje proizvodnje
Izvoz in uvoz
Trgovina
Finančni inženiring
... delamo s svetom
PREDSTAVNIŠTVA, ENOTE IN PODJETJA V SLOVENIJI IN V TUJINI
MUNCHEN	Nemčija
DORTMUND	
BERLIN	
LJUBLJANA	Slovenija
ZAGREB	Hrvaška
CELOVEC	Avstrija
ALŽIR	Alžirija
TEHERAN	Iran
BAGDAD	Irak
KUALA LUMPUR	Malezija
AvroAvmii:
CELJE - trgovina in servisi d.d.
DELOVNA ENOTA TRBOVLJE, Savinjska c. 36
Dobja vas 128 0602/23 151
Limbuška 79 062/101 036
Glavni trg 44 0602/41 461
Miklošičeva 5 063/24 211
Savinjska 36 0601/21 463
- PRODAJA VOZIL LADA, HVUNDAI, CHRVSLER, CITROEN -SERVISIRANJE VOZIL
-TEHNIČNI PREGLEDI IN REGISTRACIJE VOZIL
... _ ,	_ _ _	5000006276,40
DVODELNI BLAGAJNISK. ..
/OBanke Zasavje d.d.,
Trbovlje
Celje - skladišče
c D-Per
6/1993
COBISS cd
Najvišji donos na vložena sredstva
Najmanjši riziko
; C

Vnovčenje 31.01.1994
Možnost vnovčenja pred rokom dospetja
Polovico revaloriziramo z rastjo drobno prodajnih cen in obrestujemo po 10% letni obrestni meri	I
v v
Polovico revaloriziramo z rastjo srednjega tečaja Banke Slovenije za DEM in obrestujemo po 9% letni obrestni meri
Na dan dospelosti izplačamo prinosniku nominalni znesek s pripadajočo revalorizacijo in obrestmi v tolarjih.
:a:.
.4:,:
c