Pomurski
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 19. APRILA 1962 Leto XIV. — Štev. 15 Cena 20 din
SVOJEVRSTEN REKORD LENDAVSKIH BELIH RUDARJEV
POSTAVITI! V REGENERACIJSKI! KOLONE
Pretekli teden so lendavski beli rudarji zabeležili svojevrsten rekord, ki se v naftni industriji redkokdaj pripeti: v rekordnem času dveh ur so v četrtek, 12. aprila 1962 popoldne postavili regeneracijsko kolono F 230, dolgo 33 metrov s premerom 1,20 m in težko 15 ton. Smel podvig je opravila skupina 20 delavcev iz montažnega oddelka podjetja pod vodstvom tehnika Avgusta Perkiča, inž. Igorja Arzenška in inž. Staneta Juršiča.
Za postavitev regeneracijske kolone pri novi tovarni metanola bi sicer potrebovali posebne naprave — montažne sveče — iz Italije, kar bi ve-
ljalo podjetje težke denarje. Kako odgovoren je bil ta podvig lendavskih naftovcev, dokazuje tudi to, da bi prišlo do 70-milijonske škode, če bi se jim podvig ponesrečil in bi se kolena med postavljanjem podrla. Montažna ekipa pa je svoj posel opravila solidno, prihranila podjetju več milijonov in kar je najvažnejše: podjetje je s tem izdatno pridobilo na času, ki je zelo dragocen v zaključni fazi prve tovarne, bodoče petrokemične industrije v lendavskem bazenu.
S. Klinar
LETNI OBČNI ZBORI SINDIKALNE ORGANIZACIJE PRI NAFTI
Ekonomske enote plus 158 milijonov
Obetajoča prednost letnega občnega zbora sindikalne organizacije v lendavski Proizvodnji nafte — zbor je bil preteklo soboto — je v tem, da je imel izrazito delovno obeležje in da je bila razprava usmerjena pretežno k notranjim problemom podjetja kot celote in posameznih ekonomskih enot. Na zboru je bilo tokrat res malo deklarativnih besed, zato pa so delegati iz sindikalnih podružnic posameznih EE živahno razpravljali o potrebi po uveljavitvi boljših pristnejših medsebojnih odnosov med vodilnimi ljudmi in neposrednimi proizvajalci in obratno, o nadaljnjih ukrepih na področju higien-sko-tehnične zaščite na delovnih mestih, izobraževanju
Decentralizirano upravljanje po ekonomskih enotah je v lendavski Nafti nastalo iz or-
ganskega hotenja kolektiva kot celote, saj se je 85 odst. zaposlenih v referendumu od-
ločilo za upravljanje v ekonomskih enotah in tako ovrglo zmotno mišljenje pesimistov, ki so dvomili v uspešnost novih oblik neposrednega upravljanja po delovnih kolektivih. Upravljanje v ekonomskih enotah je, čeprav v nekaterih več, v drugih manj, že prineslo otipljive gospodarske rezultate; lani so na pr. v ekonomskih enotah prihranili 158 milijonov dinarjev in za toliko zmanjšali potrebo po kreditih, ki jih je moralo podjetje zaprositi za lastno asanacijo. Precejšen uspeh so med drugim dosegli tudi na področju higiensko-tehnične zaščite, saj se jim je posrečilo zmanjšati število nesreč pr! delu, čeprav bodo odkrivanju rezerv na tem področju tudi letos morali posvetiti vso pozornost.
Na občnem zboru jo bilo govora tudi o nekaterih napakah in slabostih — zlasti pri sprejemanju pravilnikov o delitvi čistega dohodka in delitvi osebnih dohodkov, pri sprejemanju proizvodnega načrta in na področju obveščanja kolektiva o odločitvah samoupravnih organov — vendar pa je bilo pri tem poudarjeno, da te napake ne smejo zamegliti prizadevanj kolektivov ekonomskih enot pri odkrivanju notranjih rezerv, uveljavljanju neposrednega upravljanja in odločanja. Razponi pri osebnih prejemikih med posameznimi kategorijami zaposlenih še kar ustrezajo dejanskim možnostim 'n potrebam podjetja kot celote, opozorili pa so zlasti na potrebo po izboljšanju osebnih prejemkov delavcev na nižje ovrednotenih delovnih mestih, ki prejemajo mesečno do 15 tisoč din. Predlagane izboljšave pri delitvi osebnih dohodkov pa bo možno uresničiti samo ob povečanju proizvodnosti, čeprav bodo sicer morali letos smelo odpraviti nekatere anomalije pri nagrajevanju s spremembami im dopolnitvami ustreznih pravilnikov in sploh notranje zakonodaje. V lendavski Proizvodnji nafte pa bodo glede na bodočo proizvodno smer podjetja morali tudi letos odločno nadaljevati s strokovnim izobraževanjem nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev, saj je znano, da bo podjetje čez nekaj let potrebovalo pretežno visokokvalficiran in kvalificiran strokovni kader.
Na zboru so potrdili tudi istovetnost skupnih smotrov vodstva podjetja, organov upravljanja in sindikalne organizacije pri trasiranju bodoče razvojne poti podjetja, ki se že kaže v prvih obrisih: izgradnja petrokemične industrije s predelavo plastičnih mas, kjer bi lahko zaposlili v drugih proizvodnih panogah odvečno nestrokovno delovno silo, strojnih delavnic z novimi proizvodnimi zmogljivostmi, ki bodo usmerjene k proizvodnji nekaterih standardnih kovinskih izdelkov, naposled pa so tu še uslužnostna vrtanja doma in v inozemstvu Zlasti ugodna uveljavitev lendavske Nafte z vrtalnimi uslugami v nekaterih afriških državah daje podjetju še neslutene možnosti za njegov že zasnovan razvoj in ga vključuje tudi v splošna družbena prizadevanja po izboljšanju državne plačilne bilance z inozemstvom.
Letos smo lahko upravičeno neučakani. Pomlad se je po koledarju začela že pred mesecem, vendar smo komaj v ponedeljek — takrat smo posneli našo sliko — pričakali pravi spomladanski dan. Morda pa so vremenarji zares pogodili: končno obetajo lepo toplo
vreme! (Foto: J. Stotnik)
STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE V BLAGOVNEM PROMETU IN GOSTINSTVU
Potrebno večje razumevanje občin
Pod okriljem Trgovinsko-gostinske zbornice za Pomurje delujeta tudi dva centra za strokovno izobraževanje: v Murski Soboti šolski center za blagovni promet, v Slatina Radencih (z začasnim sedežem v Ljutomeru) pa gostinski šolski center. Naloga obeh centrov ni samo v tem, da vzgajata in strokovno pripravljata novi naraščaj za obe specializirani gospodarski stroki, marveč skrbita tudi za to, da z raznimi oblikami (specializirani seminarji in tečaji) posredujeta ustrezno strokovno znanje že zaposlenemu kadru na področju blagovnega prometa in gostinstva.
V soboškem šolskem centru delujejo štirje mladinski oddelki, trije poslovodski oddelki (v M. Soboti je pouk v tem oddelku že uspešno zaključen medtem ko se v Lendavi in G. Radgoni temu približujejo), reden oddelek za kvalifcirane delavke — prodajalke in oddelek za odkupovalce kmetijskih zadrug. Obstoj in delovanje oddelka za odkupovalce KZ že prerašča okvire našega okraja, saj v njem strokovno usposabljajo tudi zadružne uslužbence iz mariborskega okraja. To prednost bo, kot ka-
že, ta oddelek obdržal tudi v prihodnosti, saj so potrebe po strokovnem izobraževanju ve-
like prav na področju blagovnega prometa v kmetijstvu (skladiščniki, odkupovalci itd.) Cente: uspešno sodeluje tudi pri organizaciji 3-dnevnega seminarja za kadre s področja konfekcije; organizator tečaja s praktičnimi demonstracijami in ogledom obrata težke konfekcije je soboška Mura. Po-dobnih tečajev za prodajalce konfekcije si obetajo v Murski Soboti še več.
Izobraževalno poslanstvo soboškega centra bo, kot predvidevajo, v dve smeri: specia-
lizirano izobraževanje kadrov v kmetijstvu in specializirano izobraževanje zaposlenih v trgovini z živili in mešanim blagom. Za večino delovnih mest v trgovini so že sestavili profile za teoretični in praktični pouk. Tako bi morali praktični pouk vajencev na delovnih mestih uveljaviti po programu centra, kar pa še vedno ni zadovoljivo rešeno, ker imajo v nekaterih trgovskih poslovalnicah vajence preveč samo kot delovno silo.
(Nadaljevanje na 6. strani)
VREME ZAVRLO
spomladansko setev
Posevki žit so se v Pomurju po zadnjem lepem in toplem vremenu dokaj popravili; ozimne so dobro prestale težavno preizkušnjo zlasti na tistih zemljišč h, kjer je setev bila opravljena pravočasno in so bili uresničeni vsi agrotehnični ukrepi: setev priznanega semena, globoko jesensko oranje, gnojenje z ustreznimi dozami umetnih gnojil, strojna setev itd. Na njivah pa, kjer so orali plitvo in sejali ročno, so opazili močno poškodovane rastline in je zaradi tega tudi sklop rastlin manjši, ker so mnoge raztlinice zaradi mraza propadle. Računajo, da je posevkov s slabo gostoto v vsem okraju 30 odst. — 4.200 hektarov. Na poplavljenih parcelah in na zemljiščih z večjimi depresijami, kjer se je voda zaradi nepropustnosti tal dolgo zadrževala, pa so posevki sploh propadli in jih bo potrebno sedaj preorati. Ob Ščavnici, Ledavi in v nekaterih krajih lendavske občine bodo morali preorati okrog 500 ha njiv z uničenimi posevki. Vinogradniško gospodarstvo v G. Radgoni bo 15 ha takih zemljišč zasejalo z jarim ječmenom, drugod bodo posejali spet krmilne rastline itd. Dognojevanje rastlinam so pravočasno opravili na vseh zemljiščih socalističnega sektorja in na parcelah v pridelovalnem sodelovanju.
Organizirano pridelovanje je zajelo letos 3.826 ha zemljišč ali 100 odst. po pridelovalnem načrtu. Pri koruzi je doslej nekoliko slabše: od predvidenih 3.000 ha imajo zagotovljeno pogodbeno pridelovanje za 2.200 ha. Kmetijske zadruge bi morale letos skleniti pogodbe za 2.117 ha koruze, sklenile pa so jih že za okrog 1.500 ha. Kmetijski strokovnjaki odsvetuješ letos pridelovanje koruze sort »pionir« zaradi slabše kaljivosti (na Kmetijskem inštitutu v Mariboru so v hladnih razmerah ugotovili pri teh sortah le 60, pri toplih razmerah pa 70-odst. kaljivost), zato naj bi na Goričkem sejali pretežno koruzo sorte W270. na ravnini pa sorti W 355/a in W464/a. Pri krompirju je od predvidenih 1.300 ha sklenjenih pogodb za 860 ha. Nekoliko ugodnejše razmerje je doseženo v pridelovalnem sodelovanju za travništvo: 10.876	
8.694 ha. Slabo je med rastlinami za industrijsko predelavo zastopana tudi sladkorna pesa: 10 ha od predvidenih 42. Med ostalimi industrijskimi rastlinami ki bodo zajele o-
(Nadaljevanje na 6. strani)
POMURSKI ŽELEZNIČARJI OB SVOJEM PRAZNIKU
Na dan železničarjev — 15. aprila, so se tudi pomurski železničarji primerno pripravili. Že nekaj dni pred praznikom, ki spominja na krvave dogodke na Zaloški cesti v Ljubljani, so železniške postaje dobivale praznično podobo. Lokomotive so tega dne privlekle svoj vsakodnevni tovor okrašene.
Sindikalne podružnice pomurskih železničarjev so priredile že na večer pred praznikom v dvorani kina »Park« slavnostno akademijo, ki jo je začel gostujoči tamburaški or-
kester ŽPD »France Prešeren« iz Celja z Internacionalo. Zbranim je nato spregovoril
šef prometne sekcije, Matija Serak. Ko je orisal pomen praznovanja, je povedal: »Šele s sprejetjem zakona o reorganizaciji jugoslovanski železnic smo se jugoslovanski železničarji uvrstili med resnične upravljavce v svojem podjetju. Zal je do te reorganizacije prišlo pozno, kajti ostala podjetja so v času delavskega samoupravljanja zamenjala svoja zastarela osnovna sredstva ...«
Na akademiji so nato nastopili mali železničarski harmonikarji, pionir in pionirka pa sta zapela dovspev »Železna cesta«. Temu je sledil bogat in pester koncert tamburaškega orkestra iz Celja, ki je obsegal kar devet točk. Orkestru je dirigiral Janko Hočevar.
Pomurski železničarji so letos zares priredili eno najlepših proslav v počastitev svojega praznika.
-js-
VREME
za čas od 19. do 29. aprila
Prevladovalo bo lepo in toplo vreme. V tem razdobju so možne samo še kratkotrajne padavine.
Matija Serak med govorom na železničarski svečanosti.
Še ena javna razprava v Ljutomeru
Krajevna organizacija SZDL v Ljutomeru je v ponedeljek priredila že četrto letošnjo javno razpravo. Na tej razpravi, ki jo je organizirala sekcija za družbene službe in društveno dejavnost so navzoče seznanili s šolsko problematiko, z dosežki pri izvajanju šolske reforme, s finansiranjem šolstva ter s kulturno in klubsko dejavnostjo v ljutomerski občini.
Poročevalec je med drugim povedal, da imajo na šolah v ljutomerski občini 103 prosvetne delavce, od tega kar 87 razrednih učiteljev. Kot je ugotavljal, bi po sistematizaciji na šolah rabili le 76 razrednih učiteljev, mnogo več in sicer 74, pa predmetnih učiteljev Ta ugotovitev pa zahteva, da v občini v bodoče štipendirajo mnogo več d jakov na višji pedagoški šoli. Spričo težavnih kadrovskih pogojev so morali na šolah namestiti absolvente srednjih šol, ki še nimajo pedagoške izobrazbe teg z novinci, ponekod pa so morali zmanjšati število nekaterih učnih ur.
Predstavnik sklada za šolstvo je navzoče seznanil s finansiranjem šolstva. Povedal je, da je letos predvidenih za osnovno dejavnost posameznih šol 104 milijonov dinarjev, za za investicije, predvsem za do-
grajevanje šole v Križevcih pri Ljutomeru, pa 28 milijonov. Ugotavljal je, da je dotok sredstev v proračun v prvem tromesečje premajhen, da bi lahko zadoščal potrebam.
V razpravi so se zavzeli za to, da bi gospodarske organizacije v večji meri prepevala sredstva za kulturne institucije, posebno še za dejavnosti DPD Svoboda. Ugotavljali so namreč, da je samo za obnovitev kulturnega doma potrebnih 5 milijonov dinarjev, pihalni godbi so potrebne enotne nove obleke in podobno. V bodoče naj bi še bolj uveljavili delo ljutomerskega kluba. Predvsem naj bi poskrbeli, da bodo obiskovalci lahko dokončno gledali tudi jugoslo-vanski televizijski spored. Navzoči pa so tudi osvojili predlog za ustanovitev sklada za kulturnoprosvetno dejavnost.
-js-
DRUŽBENA ODGOVORNOST IN DRUŽBENA POMOČ
Delitev dohodka v kolektivu je družbena funkcija. To je namreč sestavni del družbene razdelitve dohodka v celoti. S tem ko kolektivi opravljajo delitev, ne odločajo samo o bistvenih vprašanjih poslovanja in razvoja svojega podjetja, temveč hkrati, tudi o vprašanjih, ki zadevajo v interese vse skupnosti, v njeno ekonomsko politiko, gospodarski razvoj in družbene odnose.
Delitev dohodka v gospodarski organizaciji je torej družbeno zelo odgovorno opravilo. Praksa pa opozarja, da marsikje prezro to družbeno odgovornost, da se pri delitvi bolj zavedajo svojih pravic, si »odrežejo« večji kos kruha, kot jim pritiče in oškodujejo družbo, ker ne delijo dohodka tako, da bi nenehno pospeševali razvoj svoje gospodarske organizacije. Včasih je termi krivo tudi pomanjkanje meril, največkrat pa družbeno neodgovorno dejanje. Ker je delitev dohodka v kolektivu družbena funkcija, je zato potrebna tudi določena pomoč družbe, potreben je organiziran družbeni vpliv na notranjo delitev in potrebi no je nuditi delovnemu kolektivu še konkretnejšo pomoč v izgrajevanju osnov in meri1 za uresničevanje načel smotrne delitve dohodka.
Zvezna ljudska skupščina je že v minulem letu sprejela (decembra) pr'poročilo o delitvi čistega dohodka v delovnih kolektivih. (O tem smo v našem 1istu že spregovorili.) Toda družbena pomoč se še razširja, razširja se vpliv družbene skupnosti na delitev dohodka. Na zadnjem zasedanju Zvezne ljudske skupščine prve dni aprila je bil sprejet Zakon o ustanovitvi komisij za izpolnjevanje predpisov o razdeljevanju čistega dohodka. Komisije bodo delovale kot organi' družbene pomoči. Zvezni izvršni svet pa je minuli petek v okviru pooblastil tega zakona sprejel dvoje navodi1 o izvajanju načel in splošnih meril za delitev čistega dohodka.
Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tovariš Mijalko Todorovič je na aprilskem zasedanju Zvezne ljudske skupščine v svojem ekspozeju dejal med drugim:
»da lahko le vsklajena potrošnja oziroma stabilni gospodarski odnosi in gibanja zagotovijo stabilen razvod našega socialističnega družbenega in ekonomskega sistema ter da lahko le to zagotovi najhitrejši možni razvoj materialno proizvajalnih sil in življenjske ravni...«
Navodilo Zveznega izvršnega sveta ima prav to intencijo. Navodilo namreč izhaja iz ugotovitve, da so gospodarske organizacije dolžne iz svojega skupnega dohodka ne samo obnavljati vrednost sredstev, porabljenih v poslovanju in zagotavljati sredstva za osebno in skupno potrošnjo delavcev, ampak tudi izločevati sredstva za svoje poslovne sklade. Izločitve dela čistega dohodka za osebno ali skupno potrošnjo delavcev in izločitve v sklade se morajo ujemati z doseženimi rezultati in potrebami razvoja materialne osnove gospodarske organizacije. Tako namreč dosežemo stabilne gospodarske odnose.
Osebni dohodki, je rečeno v navodilu, naj se večajo v skladu s potrebo po spodbujanju delavcev k večjemu prizadevanju, da bi čimbolj popolno izkoristili tiste osnove povečanja čistega dohodka, ki so predvsem odvisne od prizadevanja in upravljanja v poslovanju gospodarske organizacije. Načela navodila določajo med drugim, da mora gospodarska organizacija ravnati pri delitvi z vidika dobrega gospodarja. Če je na primer čisti dohodek dosežen samo z večjim prizadevanjem delavcev, lahko gospodarska organizacija obdrži nespremenjena razmerja pri delitvi čistega dohodka na osebne dohodke in sklade. Če pa gospodarska organizacija doseže večji čisti dohodek zaradi splošnih sprememb v cenah, s spremembo instrumentov delitve dohodka ali pod vplivom drugih činiteljev, ki jih ni moč pripisati v zaslugo delovnemu kolektivu, potem ne bi smela večati sredstev za osebne dohodke, marveč celotno tako nastalo povečane čistega dohodka naložiti v sklade. Če pa doseže gospodarska organizacija večji čisti dohodek zaradi boljšega izkoriščanja opreme, zboljšanja tehnološkega procesa, boljše organizacije dela itd., lahko izloči pri delitvi čistega dohodka za osebne dohodke v obsegu, ki je v razmerju z zasulgo kolektiva in z njegovim prizadevanjem za večji čisti dohodek tudi večja sredstva za osebne dohodke. Pri tem, je rečeno, je treba tudi več izločati v sklade.
To je samo nekaj načel, ki jih uveljavlja navodilo ZIS. O nekaterih drugih načelih in splošnih merilih za delitev dohodka v pravilnikih samostojnih ustanov pa bomo spregovorili drugič.
P. D.
RAZGOVOR Z JOŽETOM VARGO
Regionalni perspektivni načrt
Pred dnevi smo obiskali novega sekretarja Občinskega komiteja ZKS v Lendavi Jožeta Vargo in mu zastavili nekaj vprašanj v zvezi z bodočim družbenim in gospodarskim razvojem lendavske občine. Tov. Varga je naši želji ustregel in nam v nevezanem kramljanju povedal naslednje:
Najvažnejša naloga subjektivnih sil v našem gospodarstvu je prav gotovo nadaljnje razvijanje osnov, ki smo jih zastavili lani. Ekonomske enote v naših podjetjih naj resnično prevzamejo široke pravice tudi na področju materialne delitve in delitve sredstev skladov, s čemer bodo lahko zagotovile ustrezno smer svojemu notranjemu razvoju črn ugodne perspektive v okviru že začrtanih programov za gospodarski razvoj svojega podjetja. Gre predvsem za kakovostno izboljšanje upravljanja po neposred-
nih proizvajalcih. Letos bomo morali ustrezne pravilnike v podjetjih smelo dopolnjevati, na dosedanjih izkušnjah iskati nova merila in spraviti na realno osnovo zlasti delovanje pravilnikov o delitvi čistega dohodka. Pri tem je potrebno imeti vedno pred očmi, da sta storilnost in rentabilnost poslovanja edino pravi ključ za povečanje dohodkov v gospodarskih organizacijah.
Sindikalne in osnovne organizacije ZKS bodo letos morale usmeriti svojo skrb k temu, da bodo s temeljitimi analizami obstoječih problemov
in doseženih uspehov lahko vplivale na to, da bodo razprave o notranji problematiki podjetij zajele čimvečji krog neposrednih proizvajalcev, kar bo poomemben prispevek k nadaljnjemu razvoju družbenih odnosov in kvaliteti samega upravljanja. Poskrbeti bodo morale zlasti za hitrejšo družbeno rast obratnih delavskih svetov, za njih utrjevanje in še zlasti za ustrezno kadrovsko izbiro, saj stremimo za tem, da bi šlo čimveč naših delovnih ljudi skozi to bogato šolo delavskega samoupravljanja.
V našem kmetijstvu se moramo lotiti nekaterih osnovnih nalog, saj ne moremo dopustiti, da bi spet zamudili ugodne priložnosti, kot smo že marsikdaj doslej. Čimprej moramo priti do regionalnega perspektivnega načrta, na osnovi katerega bomo lahko
tudi solidno startali. Pospešiti bo potrebno predvsem investicijski razvoj — na lendavskem Kmetijskem godznem gospodarstvu zlasti v smeri živinoreje in intenzivnejšega koriščanja pašnikov bivših krajevnih skupnosti, načrtnejši razvoj je potrebno doseči tudi v gospodarstvu, predvsem v obmurskem pasu ob sodelovanju individualnih kmetovalcev. Pri KZ»Brazda« v Dobrovniku bo potrebno najti ustrezne rešitve za nadaljnji razvoj kmetijskih delovišč Žitkovci in Ginjevec. Obe delovišči sta takorekoč na pragu zadruge, sedaj pa ju upravlja KG Beltinci To je potrebno doseči predvsem zategadelj, ker se nam že ponujajo številne možnosti za odkup zemljišč od zasebnih kmetovalcev. Ustrezno rešitev tega problema so pri lendavski kmetijski zadrugi namreč že našli.
SPOMLADANSKI MEDNARODNI ZAGREBŠKI VELESEJEM
 Bogata domača izbira
USPEL NASTOP TOVARNE PLETENIN IN DEŽNIKOV LENDAVA
Letošnji mednarodni spomladanski velesejem v Zagrebu, 62. po vrsti, je zbral v svojih paviljonih 355 domačih 112 tujih razstavljalcev iz raznih evropskih in azijskih držav ter ZDA, ki razstavljajo predmete za široko potrošnjo. V okviru velesejma je tudi sedem specializiranih razstav. Namen letošnjega velesejma, ki bo odprt še do 23. t. m. je, da prikaže razvoj domačega gospodarstva, na drugi strani pa naj bi opozoril naše uvoznike, da brez potrebe uvažajo razne predmete, ki jih nudijo tudi domači proizvajalci.
Prvi vtis, ki ga dobi obiskovalec, je s cer ta, da vsi paviljoni ne služijo svojemu namenu, vendar podrobnejši ogled prepriča vsakogar, da je velesejem bogat, saj prikazuje zelo mnogo novosti domače industrije in predmetov za široko potrošnjo, a tudi uspehe v drugih vejah gospodarstva, ki ima nadaljnje možnosti razvoja. V paviljonu, kjer so razstavljeni prehrambeni proizvodi, je moč videti tudi novi stroj za predelavo mesa in stroj, ki ga bodo s pridom uporabili v pekarnah za mešanje testa, izdelek domače tovarne. Zanimivi so tudi izdelki iz plastičnih mas, embalaža in še kaj. Vsekakor prikazuje velesejem velik napredek, očitne pa so tudi pomanjkljivosti, ki še vedno o-
virajo proizvajalce in potrošnike, pa naj gre za električne gospodinjske predmete ali drugo. Razstava embalaže ima namen, da bi opustili klasično obliko pakiranja v leseno embalaž«, saj smo samo lani uporabili za to 700.000 ton dragocenega lesa. Sodobnejša je naprimer, embalaža posebno iz valovite lepenke, naposled pa te embalaža zelo važna za boljšo prodajo proizvodov na trgu.
Med razstavljalci iz Pomurja velja omeniti predvsem uspešen nastop Tovarne pletenin in dežnikov iz Lendave. Zlasti dežniki te tovarne prekašajo po kakovosti, obliki in okusni prevleki ostale tovrstne izdelke na velesejmu. V okviru turistične razstave vidimo, na primer, weekend hi-
šici in garažo Lesnoindustrijskega podjetja iz M. Sobote, ki se je uveljavilo že na lanskem jesenskem zagrebškem velesejmu. Vsak dan je na velesejmu tudi revija sodobnega oblačenja, ki prikazuje številne izdelke vedno bolj razvijajoče se industrije konfekcije v vseh naših republikah. Revija traja potni dve uri, številne prikupne zagrebške manekenke in štirje moški manekeni pa demonstrirajo v tem času vrsto cenenih, sodobnih in praktičnih oblačil od bikinijev do usnjenih garnitur in zimskih plaščev. Med prikazanim' izdelki so tudi pletenine in dežniki Tovarne pletenin in dežnikov iz Lendave.
Spodbudno je, da nekateri prozvajalci tekstila prikazujejo že za zimo 62/63, toda tako kot smo včasih grajali, da naša konfekcijska industrija ne izdeluje marsičesa, kar bi naše tržišče potrebovalo, velja sedaj grajati to, da je še vedno premalo specializacije in
da skoraj vsi izdelujejo — vse. Zato zapusti revija sodobnega oblačenja na velesejmu v obiskovalcu vtis, da bodo kmalu naše delovne žene več ali manj uniformirane, vsaj kar zadeva številna plisirana in druga krila iz sintetičnih in drugih vlaken, velveton jopice in pletenine. V kolikor je še vedno aktualna izkušnja, da tega, kar vidimo na revijah, lep čas ni dobiti v trgovini, se nam tudi uniformiranosti povsod ni bati, že zato, ker je pot do potrošnika včasih dolga in zapletena.
B. Šinko
Še k članku: Uspela modna revija v Lendavi
Pod tem naslovom smo v prejšnji številki objavili poročilo o modni reviji v Lendavi V sestavku je pomotoma izostalo, da je kot organizator revije sodelovalo tudi Trgovsko podjetje »Univerza« Lendava.
Za letošnji 1. maj v M. Soboti
Letošnje praznovanje 1. maja, mednarodnega delavskega praznika, bodo v Murski Soboti povezani z otvoritvijo nekaterih novih obratov. Tako bodo v soboški tovarni »Mura« svečano odprli nov obrat lahke konfekcije, delovni kolektiv Hotela »Zvezda« bo izročil svojemu namenu novo zgrajene hotelske prostore z ekspresnim bifejem na Titovi cesti, v Ulici Lole Ribarja bodo odprli novozgrajeni obrat mariborskega podjetja Himo, delovni kolektiv ČZP »Pomurski tisk« pa se bo na večer pred praznikom prvič zbral v lepo urejenih klubskih prosto-
rih svoje delavske restavracije.
-sk-
Miro Zupančič-novi sekretar ObK ZKS Gornja Radgona
Prejšnji petek je bila seja ObK ZKS Gornja Radgona, na kateri so med drugim razrešili dolžnosti sekretarja ObK ZKS Gornja Radgona Eda Kranjčeviča, ki odhaja na študij. Za novega sekretarja so imenovali dosedanjega organizacijskega sekretarja ObK ZKS Mira Zupančiča, za orgarizacijskega sekretarja pa Milana Korena, uslužbenca ObLO Gornja Radgona.
-j-
USTANOVNA SKUPŠČINA ZVEZE ZDRUŽENJ
BORCEV NOV V MURSKI SOBOTI
V	sejmi' dvorana Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota so se dne 14. aprila zbrali številni delegati bojevniških organizacij in gosti na ustanovni skupščini Zveze združenj borcev za Pomurje.
V	naši sredini smo pozdravili predstavnika republiških bojevniških organizacij, narodnega heroja Franca Kreseta-Cobana, ki se je kot gost u-deleži1 skupščine. Razen njega so prisostvovali skupščini tudi nekateri drugi gosti.
Uvodno poročilo je na skupščini podal predsednik okrajnega odbora Zveze borcev Henrik Ribič. V svojih izvajanjih je podčrtal mesto in vlogo bojevniških organizacij v našem družbenopolitičnem življenju.
Poročilo o dejavnosti dosedanjih okrajnih organizacij Zveze borcev. Zveze vojaških vojnih invalidov in Združenja rez. oficirjev in podoficirjev je prebral tov. Štefan Šabjan. Iz poročila je razvidno, da so vsi trije okrajni odbori bojevniških organizacij uspešno izvajali svoje poslanstvo in nudili učinkovito pomoč občinskim organizacijam in članstvu. Nudili  so pomoč članstvu pri šolanju in strokovnem usposabljanju, zaposlitvah, stanovanjskih zadevah, zdravljenju, rehabilitaciji, rednih in izrednih upokojitvah, priznavalninah, priznavanju udeležbe v NOB v delovno dobo in drugem. Okrajna odbora Zveze borcev in Zveze vojaških vojnih invalidov pa sta v zadnjih letih razvila tudi živahno dejavnost pri zbiranju
zgodovinskega gradiva iz NOB V razpravo je posegel tudi tovariš Franc Krese-Čabon, ki je pozdravil udeležence skupščine in zaželel bojevniškim organizacijam mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. Naglasil je, da bo poglavitna dolžnost njegovega predsedstva Zveze združenj borcev NOV nuditi uspešno pomoč združenjem borcev, invalidov in rez. oficirjev ter podoficirjev v občinah. S prenosom zadev borcev
in invalidov na komune bomo v občinah poslej tudi reševali vso problematiko borcev in invalidov.
Skupščina je izvolila 11-člansko predsedstvo Zveze združenj borcev NOV za okraj M. Sobota. V predsedstvo so bili izvoljeni: Matija Kuhar, Ivan Grimšič, Jože Janež, Koloman Hiršl, Slavko Sršen, Rudi Rapl -Savo, Peter Jadrič, Jože Simčič, Drago Pahor, Hela Sreš in Frančiška Pahor. Skupščina
je izvolila še tri komisije in sicer: komisijo za vojaške vojne invalide, za rez. oficirje in podoficirje in komisijo za bivše internirance in politične jetnike.
Na bližnji republiški skupščini bodo Zvezo združenj borcev NOV iz našega okraja zastopali delegati Matija Kuhar, Ivan Grimšič, Rudi Rapl-Savo in Jože Janež.
Jože Janež
Radenci pred 80-letnico zdravilišča
V Radencih se na letošnjo glavno sezono temeljito pripravljajo. Delavci hitijo z gradnjo olimpijskega bazena, bifeja, s postavljanjem weekend hišic, z obnovo kinodvorane in kavarne. Vse je v znamenju priprav na 80-obletnico obstoja radenskega zdravilišča, ki jo bodo začeli slaviti v mesecu juniju.
Od 10. do 17 junija bo tu turistični teden. Razstava, ki jo v ta namen že pripravljajo, bo prikazala razvoj turizma in zdravilišča v zadnjih 80 letih v Radencih. Za to svečanost se pripravljata tudi domače DPD »Svoboda« in TVD »Partizan«, ki bosta sodelovala v kulturnem delu programa. V dneh turističnega tedna bodo v Radencih gostovali tudi večji pevski zbori iz sosednjih krajev, folklorne skupine in drugi. Če bo vse po sreči in bo naklonjeno tudi vreme, bo-
do ob zaključku turističnega tedna otvorili olimpijski bazen z vsemi objekti, ki jih gradijo v bližini bazena. Tu bo bife s podaljšano tribuno, garderobe in poseben bazen za otroke. Zgradili bodo tudi igrišče za tenis, odbojko in košarko.
Zaradi pomanjkanja posteljnih kapacitet v glavni turistični sezoni, so se v Radencih odločili za postavitev weekend naselja. Računajo predvsem na izletniški turizem ob sobotah in nedeljah. V ta namen postavljajo weekend hišice —
10 malih in 5 večjih — s skupno kapaciteto 40 ležišč.
V gostilni »Pri pošti« so uredili salon. V bližini gostilne pa urejajo parkirni prostor za motoma voz la in začasno avtobusno postajo. Med pomembne pridobitve za turizem v tem kraju pa sodi adaptacija kinodvorane, kavarne in bara. Kavama bo stalno odprta. Ob slabem vremenu, predvsem pa pozimi, bo gostom služila tudi za družabne prostore. V njej bodo uredili tudi slaščičarno. Kapaciteta preurejene kavarne bo okrog 450 sedežev.
Omembe vredno je tudi to, da bodo Radenci dobili gostinski šolski center. V ta. namen bodod preuredili Prekmurski dom.
Ob koncu turističnega tedna predvidevajo v Radencih postavite temeljnega kamna za gradnjo sanatorija, ki bo stal na desni strani »Terapije«. Po načrtih »Agrobiroja« v
Ljubljani bo sanatorij neke vrste štirinadstropen hotel z ambulantami in z okrog 100 ležišči. Letos imajo v načrtu tudi začetek vinskega hrama na Kapeli, ki bo izključno namenjen turistom, po zunanji in notranji ureditvi pa prilagojen kraju Tu bo tudi lovska soba, terasa z lpeim razgledom in parkirni prostor za motorna vozila.
Omeniti je treba še to, da bodo letos v Radencih nadaljevali z ureditvijo električna razsvetljave, z ureditvijo pot' v parku, v okviru finančnih možnosti pa bodo uredili še marsikaj, kar bo s pridom služilo za še večji razmah turizma v pomurskem turističnem centru.
-rj-
POZIV DOPISNIKOM LJUDSKE PRAVICE
Študijska knjižnica v Murski Soboti poziva vse dopisnike predvojne Ljudske pravice ( 1934-35-36), da posredujejo knjižnici osebne podatke in naslove oziroma vsebino sestavkov, ki so jih napisali.
Študijska knjižnica
OBVESTILO BRALCEM
Bralcem Pomurskega vestnika sporočamo, da bo izšla prvomajska številka V SOBOTO, 28. APRILA 1962.
Uredništvo
2
POMURSKI VESTNIK. 19, apr. 1962
Novi predsednik francoske vlade
GEORGES POMPIDOU
Francija je dobila novo vlado. Sicer v njej ni kdo ve kakšnih sprememb, vsaj kar zadeva zunanjepolitične posle, zato pa ji bo načeloval mož, ki je bil doslej skorajda anonimen vsaj za široko javnost. Gre za bančnega izvedenca, zaposlenega doslej kot direktorja pri Rothschildu.
Predsednik de Gaulle je ob neki priložnosti izjavil, da »je osebno politik« in da potrebuje »izkušenega izvedenca«. Pri tem je kajpada mislil predvsem gospodarska vpra-
šanja. V osebi novega, predsednika je našel te odlike. Znan je kot dober organizator, znanstvenik in tudi posrednik v sporih. Za tiste, ki se ne navdušujejo samo za denar in zadeve, ki se sučejo okrog njega, pa je treba še pristaviti, da je svoj čas napisal tudi antologijo francoske književnosti ...
Predsednik Pompidou je končal svobodno šolo političnih ved in je bil spočetka profesor na srednji šoli v Marseillu, pozneje pa v Parizu. Med vojno je simpatiziral z de Gaullom, zato je bil tudi član njegove vlade v letih 1944-46. Ko se je de Gaulle umaknil, je ostal nekaj časa v državni službi vendar jo je zapustil, ko so mu ponudili mesto generalnega direktorja pri znanem finančniku Rothschildu.
V politiko se je vrnil leta 1958 skupno z de Gaullom.
Vendar ni zavzel položaja v sedežu vlade, temveč ostal član vrhovnega ustavnega sveta in Znano je, da se je de Gaulle najožji de Gaullov sodelavec, vedno obračal nanj v perečih vprašanjih in je njegovo mnenje visoko cenil.
Kakšno politiko bo vodil novi predsednik? Znano je, da ima predsednik zaradi izredrih pooblastil, ki jih je prejel prejšnji teden z referendumom, skorajda diktatorsko moč. Na drugi strani je resnica, da je prav Pompidou sodeloval pri tajnih pogajanjih med začasno alžirsko in francosko vlado. To se pravi, da se tudi osebno zavzema za pomiritev v Alžiru. In še to je značilno. Predsednik de Gaulle, ki rad ukrepa brez posredovanja drugih, je na novo osebnost vezan ne kot ukazovalec, temveč bolj kot tisti, ki rad sprejema nasvete.
DOBRININ PRI KENNEDYJU — Pred nedavnim je novi sovjetski veleposlanik v Washingtonu Dobrinin izročil predsedniku Kennedyju akreditiv na pisma in se pri tem, kot kaže gornja slika, z njim delj časa menil. Razgovori Rusk—Dobrinin, ki so se pričeli v ponedeljek, odpirajo nova pota za zbližanje v berlinskem vprašanju.
V ponedeljek: prvi sestanek Rusk Dobrinin — Zakaj so v Bonnu objavili ameriški načrt za pogajanja
Razgovor v Washigtonu
V ponedeljek sta se prvič sestala ameriški zunanji minister Rusk in novi sovjetski veleposlanik v ZDA Dobrinin, da bi se pomenila o berlinskem problemu. S tem sta pričela obdobje novih pogajanj. Kakor pravijo ameriški krogi, naj bi ti razgovori dokazali, da si obe deželi ne želita nobenih incidentov. »Sedanje stanje« naj bi potemtakem ohranili za nedoločen čas naprej.
Do novih stikov nikakor ni prišlo po naključju. Povezani so z določenimi izjavami in dejanji. Omenimo naj,
— da sovjetske oblasti zadnje čase niso zavirale letalskega prometa zahodnih sil v tako imenovanih »zračnih hodnikih«, niti cestnega in vodnega prometa čez ozemlje Vzhodne Nemčije,
—	da je iz Zahodnega Berlina odpotoval general Clay, posebni Kennedyjev odposlanec, ki se je vedno zavzemal za »politiko trde roke< do vzhoda, in
—	da na obeh straneh ugotavljajo zboljšanje ozračja od dne, ko se je v pereči obliki znova pojavilo berlinsko vprašanje (znane demonstracije sile na sektorskih mejah).
V	Bonnu so objavili tik pred pričetkom razgovorov načrt, ki ga je pripravila ameriška vlada za pogajanja. Glavno točke načrta bi bile:
1.	Zamenjava izjav o nenapadanju med atlantskim in varšavskim paktom z obveznostjo, da bodo spoštovali sedanje meje in razmejitvene črte.
2.	ZDA in SZ bi obljubile, da ne bodo dajale atomskega orožja državam, ki ga še nimajo.
3.	Ustanovili naj bi mešani odbor izvedencev obeh Nemčij, ki bi proučevali tehnično plat trgovine, publikacij in kulturne zamenjave med obema Nemčijama.
4.	Ustanovo naj mednarodno ustanovo za nadzorstvo nad prometom med Zahodno Nemčijo in Zahodnim Berlinom. V ustanovi bi sodelovale štiri velesile in predstavniki obeh Nemčij.
V	Bonnu so načrt kaj hladno sprejeli in so ga zato, ne da bi vprašaji Washington za mnenje, tudi obelodanili. Podobnega mnenja so tudi v Parizu. Nič čudnega ni, če je ameriška vlada tudi primerno reagirala. Sovjetska vlada ima sedaj dojem, kakor da zahodni zavezniki riso enotni, in bo lahko ostreje nastopala, pravijo washingtonski krogi. Če pa bi v Bonnu molčali, bi se o posameznih točkah dalo meniti. Ni dvoma, da bo bonnska diplomacija skušala sto-
riti vse, da bi ne prišlo do kakršnega koli pri znanja vzhodnonemškega režima. Ze sedaj opozarja, da si ni mogoče zamisliti sodelovanja obeh držav v nadzorstvenem telesu kakršnega predvideva zahodnonemški načrt.
ZASEDANJE BORCEV PROTI FRANCU
RIM — Tu se je v ponedeljek končalo mednarodno srečanje »Za svobodo španskega naroda«. To je bila manifestacija ob 25. obletnici španske državljanske vojne. V treh resolucijah so udeleženci prikazali svoje stališče do španskega problema. V prvi pozivajo javno mnenje vsega sveta, vse stranke, sidikate, razumnike in politike, naj prevzamejo konkretno pobudo solidarnosti ter zrušim zid molka, ki je zgrajen okrog francističnega režima«. Zato naj ne podpirajo Francove Španije v prizadevanjih, da bi postala član mednarodnih organizacij.
ZGOVORNI PODATKI
BONN — Po uradnih podatkih je v Zahodni Nemčiji 86 desničarskih in pronacističnih organizacij s približno 35.000 člani. Lani so te organizacija natisnile 46 publikacij v 160 tisoč izvodih. Notranje ministrstvo pa izjavlja, da njihov vpliv v tujini včasih precenjujejo.
NEVARNI ULTIMATI
Ženevski razgovori o razorožitvi v luči Kennedyjevega in MacMillanovega sporočila in odgovora Hruščeva — Ali bodo ZDA in Velika Britanija konec aprila zares obnovile
jedrske poizkuse
Ženevski pogovoru o razorožitvi doslej niso dali še nobenega rezultata. Edino, kar bi lahko omenlil kot dober znak, je resnica, da potekajo v pomirljivem ozračju.
Zal britanska in ameriška vlada kar naprej vztrajata pri tem, da konec aprila pričneta novo serijo jedrskih poizkusov. S tem v zvezi sta predsednik Kennedy in premier MacMillan poslala sovjetskemu vladnemu predsedniku Hruščovu ultimat, naj sprejme zahodne predloge o mednarodnem nadzorstvu, ki jih SZ zavrača, ker vidi v njih poizkuse mednarodnega vohunstva.
Z IZSTRELKOM V GLAVI ŽIVEL 35 LET
Pred kratkim so v Osijeku pokopali 61-letnega Josipa Nagyja, upokojenega vaškega godbenika. Živel je 35 let s kroglo v glavi in ves čas ni mogel več spati kot po dve uri ponoči. Odstranitev krogle bi lahko bila zelo nevarna za Nagyja, pa je zato trpel do konca svojega življenja.
NAJINTELIGENTNEJŠI REGRUT NA SVETU Jean Frenet je najinteligentnejši regrut na svetu. Pred enim letom je bil poklican v vojsko. Njegov poklic je bil poljedelec. Komaj da je znal pisati in kar je napisal, je bilo polno napak. Ko so ga testirali, so ugotovili, da je izredno inteligenten. Jeanu Frenetu je s pomočjo nekaterih francoskih književnikov uspelo, da je v šestih mesecih končal gimnazijo in položil zrelostni izpit. Sedaj je začel s študijem matematiko na znani pariški Politehniki.
Znano je, da ZDA in Velika Britanija zastopata mnenje, da je potrebno mednarodno nadzorstvo s pomočjo nadzorstvenih postaj v posameznih deželah, medtem ko v Moskvi menijo, da lahko jedrske poizkuse sedaj ugotove že z drugimi sredstvi in da take postaje niso več potrebne.
Hruščev je na ultimat odgovoril, da SZ ni pripravljena dajati informacijski službi Atlantskega pakta na voljo svoje ozemlje. Na drugi strani je pripravljena takoj podpisati sporazum o splošni in popolni razorožitvi ob strogem mednaordnem nadzorstvu. Britansko-ameriške grožnje o obnovitvi jedrskih poizkusov silijo tudi SZ, da nadaljuje poizkuse. Potrebno je vzajemno zaupanje, ki pa ga Zahod ne kaže.
Sovjetski premier je tudi zavrnil ultimate kot sredstva za medsebojne stike. Kaj takega se daje samo premagani državi, med SZ in zahodnimi deželami pa ni nobene vojne.
V Ženevi se predstavniki osmih nevezanih držav hudo trudijo, da bi zbližali zahodno in sovjetsko stališče. Malce so napredovali glede uvoda v pogodbe o splošni in popolni razorožitvi in glede izjave o ukrepih za prepoved vojne so podp iaslsiuontk.šmdlgfnimdg so podpisali osnutek novega predloga glede jedrskih poizkusov, kjer izražajo svoje nezadovoljstvo. Indijski predstavnik Krišna Me-
no n je predložil moratorij za ves čas trajanja konference. Ta predlog je SZ sprejela, ZDA in Velika Britanija pa predlog odklanjata, ker »SZ ne zaupata«. Tako ravnanje pa lahko samo zaostri položaj.
»VAŠKA STRATEGIJA«
Južnovietnamski predsednik je sklenil, da bo kakih 17 000 vasi še letos spremenil v koncentracijska taborišča pod imenom »strateške vasi«. To je sporočila vietnamska časopisna agencija VNA. Tako si zamišlja »pomiritev« v deželi.
Da bi prisilil kmete, da zapuste svoje vasi. so letala z ameriško posadko obstreljevala vasi in metala nanje zažigalne bombe. Tiste, ki navzlic temu niso hoteli zapustiti vasi, so zaprli, njihovo imetje na zaplenili.
Uradno trde, da so ti ljudje podpirali gverilsko armado Vietkong. ki ima na vasi polno zaščito. Kaže, da se ameriška vojska vse bolj vmešava v južnovietnamske notranje zadeve ...
VOLITVE BREZ OPOZICIJE
Sedemindvajsetega aprila bodo izvolili predstavništvo »Federalne skupščine« Federacije Rodezije in Njase. Dan poprej bodo uradno zaključili predlaganje kandidatur. Omenjena skupščina bo štela 59 članov, od katerih bodo izvolili le 44. Izborno telo šteje samo 90.000 volivcev, od teh le 3.000 črncev.
Sama federacija ima 7.6 milijonov ljudi, od tega le 170.000 belcev!!!
Stranka predsednika federacije Welenskega je postavila 44 kandidatur in bo imela le 15 protikandidatov. Črnska stranka dr. Hastingsa in nekatere opozicijske stranke sploh na volitvah ne bodo nastopale. Zato upravičeno pravijo, da to ne bodo volitve, temveč izsiljevanje predsednika Welenskega. da z volilno farso ohrani federacijo, proti kateri so domačini in samega sebe . . .
SOVJETSKI ZUNANJI MINISTER V BEOGRADU
BEOGRAD — V ponedeljek je prispel v našo državo na uradni obisk sovjetski zunanji minister Gromiko, da tako vrne lanskoletni obisk jugoslovanskega državnega sekretarja Popoviča v Sovjetski zvezi. V torek so se uradni razgovori nika republike. se je vpisal v knjigo predsednika republike.
NEBLOKOVSKA SIRIJA
DAMASK — —Novi predsednik sirske republike Kudsi je po radiu razglasil poslanico, v kateri pravi, da je prva naloga oblasti, da »zajamejo in okrepe svobodo, enotnost in želno trdnost«, kot protiutež nevarnostim, zarotam in spletkam imiperializma«. Zavzel se je tudi za »enotnost z arabskimi deželami, predvsem z Egiptom«. V Siriji naj bi uresničilo »konstruktivni socializem in demokracijo«. O vladnem programu naj bi odločali pozneje z referendumom.
ZAČASNA ALŽIRSKA OBLAST DELA — Slika nam kaže predsednika začasne alžirske izvršne oblasti Abdurahmana Faresa (sredina) v Rocher Noiru, kakih 5 km od Alžira, kjer so zgrajena nova upravna poslopja. Ta oblast mora v duhu evianskega sporazuma pripraviti vse potrebno za referendum alžirskega ljudstva.
Britanski premier — trn v peti samih konservativcev
KONSERVATIVNI UPORNIKI
Vse večje število britanskih konservativcev zahteva, naj se sedanji ministrski predsednik Harold Macmillan umakne in prepusti svoj položaj mlajšemu človeku. Očitajo mu negibčnost v zunanji politiki in nesposobnost, da bi rešil zamotana
vprašanja.
Premier Macmillan se je doslej zavzemal za posredništvo med Zahodom in Vzhodom, vendar pa postaja ta njegova vnema nekaterim trn v peti. Pred dnevi je prišel v Spodnji dom znana osebnost britanskega politčnega življenja, nekdanji premier Winstone Churchilli. da bi s svojo navzočnostjo okrepil Macmillanov vpliv, njemu samemu pa vlil hrab rosit in samozaupanje.
Katera so znamenja, da Macmillanov ugled upada?
—	Ob zasedanju konservativne frakcije so poslanci zapustili dvorano, ko je Macmillan med razpravo zahteval besedo. Straža pri vratih je morala preprečiti umik tistih iz zadnjih klopi.
—	Študenti na oxfordskem vseučilišču so klicali proti premieru, ko je ta govoril c britanskih gospodarskih težavah.
—	V govoru, ki ga je imel Macmillan po televiziji, je med drugim govoril svojim sona-
rodnjakom: »Delali smo dobro, vendar nismo delali vedno tako, kakor bi rilo treba.« Rezultat te izjave je bil naslednji. Od osem milijonov poslušalcev in gledalcev, ki so spočetka spremljali govor, je najmanj en milijon zaprl aparate, še preden je končal.
Tudi zdravstveno stanje britanskega premera ni najboljše. Zadnje leto je moral nekajkrat v bolniško posteljo. Kaže, da je naporno življenje vplivalo nanj.
Slednjič je nek ugledni konservativni poslanec v Spodnjem domu povedal,- kar so merili številni njegovi kolegi Predsednik odbora za obranimo pri torijevski frakciji, sir Harry Burke, je vzkliknil: »Prišel je čas, gospod premier, da se umaknete!« Dejal je tudi, da je premier izčrpan, in zahteval, da ljudje »tolikih let v prihodnje ne ostanem na svojem položaju«. Toda ko so se zahteve samih konservativcev oprijeli laburisti v Spodnjem domu, se je konservativ-
na večina še enkrat odločno zbrala okrog predsednika.
»Zdi se mi, da je bila vaša največja napaka, ker ste stre-
ljali na pianista, ki vodi orkester«, je v zvezi z Burkejevo kritiko očital po televiziji nek drugi konservativni poslanec
»Koga pa bi potem hoteli imeti za klavirjem?« je vprašal televiz'jski reporter. Burke kajpada ni dal odgovora. Med 364 poslanci, ki jih imajo konservativci v Spodnjem domu, zares ni niti enega primernega Macmillanovega naslednika. Notranji minister Buttler, ki mu je 59 let, je dolgoletni Macmillamov tekmec, vendar slovi med konservativci kot preveč liberalen človek. Predsednik stranke in bivši kolonialni minister McLead je premlad, ker mu je »samo 48 let.
S tem, da se je bivši premier Churchill kot prava zgodovinska osebnost pojavil v Spodnjem domu osebno, je zadušil notranji »upor« med konservativci. Pri glasovanju o zunanji politiki se je 326 navzočih konservativcev strinjalo z njo. Toda na zaprti seji je imel »upornik« Burke delen uspeh. Tretjina poslancev je zahtevala od premora, naj pove kaj o svojih možnih nasledniki in jim da s tem dovolj časa na voljo, da se pripravno na ta dan.
MacMillan — nepriljubljen
POMURSKI VESTNIK, 19. apr. 1962
3
 MNENJA — POLEMIKA — MNENJA — POLEMIKA — MNENJA — POLEMIKA — MNENJA — POLEMIKA — MNENJA — POLEMIKA — MNENJA — POLEMIKA — MNENJA — P
KULTURNI DOM BREZ TEMELJEV
Uredništvo »Pomurskega vestnika« z zadovoljstvom ugotavlja, da so razprave, objavljene v stolpcih našega lista, glede poživitve mrtvila na kulturnem področju v Murski Soboti, že rodile prve uspešne sadove in pobude. Da ne bi ostali sredi poti, je naše uredništvo sklicalo za soboto, dne 21. t. m. ob 10. uri dopoldne v prostorih delavske restavracije »Pomurski tisk« v Kocljevi ulici, razgovor s kulturnimi, družbenimi in sploh javnimi delavci iz Murske Sobote in Pomurja.
Na razgovor smo povabili tudi številne predstavnike kulturnih institucij
in organizacij iz Maribora (SNG, Pokrajinski muzej, Društvo upodabljajočih umetnikov, Koncertna poslovalnica, Društvo jazz glasbenikov, itd), a tudi predstavnike obeh pomurskih študentskih klubov, ljudske oblasti in druge. Tema razgovora bodo konkretni predlogi za poživitev kulturnega mrtvila v Murski Soboti in Pomurju, a tudi način finansiranja kulture, saj bodo prisostvovali razgovoru tudi predstavniki gospodarskih organizacij. O zaključkih razgovora bomo poročali v prihodnji številki.
V javni razpravi o kulturnem mrtvilu v Murski Soboti je objavil »Pomurski vestnik« več polemičnih mnenj in sploh prispevkov o tej aktualni in zanimivi temi. Eden izmed najbolj kritičnih prispevkov v polemiki o tem vprašanju je bil zaključen po svojem avtorju z ugotovitvijo, da je kulturno mrtvilo v Murski Soboti znak krize, ki izvira iz ostankov birokratsko-malomeščanske mentalitete in tudi, žal, iz žive samozadovoljne, nesocialistične grabežljivosti. To svojo trditev je avtor podkrepi s Prešernovimi stihi iz Elegije svojim rojakom:
Kranj’c, ti le dobička iščeš, bratov svojih ni ti mar, kar ti bereš, kar ti pišeš, mora dati gotov d 'nar!
To je, žal, nedvomno res. Se tistih nekaj kulturnih delavcev, kolikor jih imamo v Murski Soboti in Pomurju, ima danes neke manjvrednostne komplekse, ki so razumljivi zaradi velikih diskrepanc plačevanja med komercialo in ekonomiko ter kulturno dejavnostjo. Z drugimi besedami bi temu lahko rekli, da je gospodarski razvoj povsem prehitel kulturnega. Kadar pa razpravljamo o kulturi, premalo skrbimo za ravnovesje o vseh potencialih kulturne dejavnosti. Kultura riso samo gledališče in koncerti in torej tudi. ni. prav,
če se vrti razprava samo okrog nekaterih vprašanj. Zelo pomembno je tudi (zlasti na našem območju!) spremljanje razvojih korakov jugoslovanske in zlasti slovenske televizije, radia, likovnih manifestacij, itd. Ker je kulturno dogajanje, kot vse drugo, v nenehnem razvojnem gibanju, ker gre za proces, moramo biti prav do vseh vprašanj v enaki meri zelo tankočutni, da se bo pogled naših delovnih ljudi oblikoval v samem razvoju stvari, ob primerni družbeni skrbi za kulturno in estetsko vzgojo.
Poskrbeti ne bo treba torej zgolj za ponoven razcvit dramske dejavnosti (z gostovanji in domačim kvalitetnim prispevkom), za glasbene manifestacije, zavzeti se bo treba tudi za knjižnice, za soliden repertoar im boljšo organizacijo kinematografov, itd. Film je danes umetnost, ki zanima vsakogar, od vajenca v trgovini do upokojenca in gospodinje. To je popularna umetnost. Čeprav ima morda kdo bolj negativen odnos do filma, se mora vendar zavedati, da je to danes velesila. Zato ni prav, da takrat, kadar razpravljamo o kulturi, mislimo samo na osrednje kulturno umetniške manifestacije ali le na nekatere izmed njih, ne pomislimo pa na vrsto kulturnih dejavnosti, ki jih je treba zajeti. Mladi ljudje se zanimajo predvsem za film, gledališče, itd., kar je povsem razumljivo. Spričo decentralizacije našega
družbenega, znanstvenega in kulturnega življenja pa so razne institucije (muzeji, itd.) navezane same nase. Upravni odbori so velikokrat precej formalna stvar. Ni prave kombinacije med sorodnimi institucijami bližnjih območij, v raziskovalne centre republiškega pomena so vložena ogromna sredstva, pa so vendarle v nekem smislu zaprti.
Nam vsem je znano in tudi doslejšnje razprave 90 pokazale, da se na kulturnem področju razvijajo procesi, ki prav gotovo zanimajo širši krog ljudi in ne samo kulturne delavce. Temeljno je kajpak vprašanje finansiranja kulturne dejavnosti in zlasti vprašanje investicij v kulturo in podobno. Teoretično so te stvari jasne, v praksi pa še danes nismo razčistili, kaj kaže razvijati v Murski Soboti tudi za celotno Pomurje, kaj v posameznih občinskih centrih ali drugih krajih našega okraja. Izkoristili še tudi nismo vseh možnosti kombinacij in sodelovanja z bližnjim Mariborom in njegovimi kulturnimi institucijami (ustanovtev podružnice koncertne poslovalnice, itd.). Prve spodbudne primere (tudi sodelovanja z Ljubljano) smo že zabeležili, s sredstvi pa so pri tem pomagali delovni kolektivi, vsem na čelu »Pomurski tisk« in deloma »Mura«. Takšnih možnosti; materialnih in potencialnih, pa je še mnogo več. Ponekod v Pomurju so merodajni občinski politični in gospodarski forumi ugotovili, da je v določenih primerih bolje nameniti sredstva za kakovostno gostovanje, kot »kupovati bergle« za domačo amatersko dejavnost, katere nazadovanje in stagnacijo bodo še ugotovile ankete, saj je objektivnih in subjektivnih vzrokov cela kapica tako v Murski Soboti kot drugih pomurskih sre, diščih.
Po drugi strani rastejo »amaterji«, posnemalci raznih, zlasti kulturno-zabavnih prireditev povsod v Pomurju kot gobe po dežju. Med njimi je tudi nedvomno nekaj talentov, ni pa činitelja, ki bi te talente zbral, jih vzgajal in jim pomagal h kvaliteti. Dogaja, se celo, da pripravimo za razne proslave in podobno programe, ki niso,
kar ugotovimo ob nastopu, — dovolj kvaliteto, ker smo jih pripravili površno in od danes do jutri. Marsikje igrajo na odru vso zimo na tekočem traku in čeprav se je izbor del že izboljšal, je izvedba še vedno dokaj primitivna, ker ni nikogar, ki bi dela voljnim talentom pomagal.
Res je tudi, da bi lahko imeli v Murski Soboti več gostovanj, razstav, koncertov in raznih kulturnih prireditev, pa ob določenem času ni primerne dvorane, ne za gostovanja, ne za domače napore. To pomeni, da razvijamo kulturo za zeleno mizo, v sejnih dvoranah in v časniških stolpcih ter na javnih razpravah. Pri tem pozabljamo, da so si zgradili vaške domove, ki' zadovoljujejo krajevne prilike v Gančanh, Čentibi in marsikje, v Murski Soboti pa še vedno adaptiramo dvorano v gradu, za katero bomo ugotovili; ko bo končana, da ne ustreza več potrebam. To pomeni isto, ko da bi smeli kulturni dom brez temeljev! Za zdaj bi si lahko pomagali z začasnim paviljonom, kjer bi bil prostor za vaje godbe na pihala, dramske skupine, nastope osrednji h slovenskih gledališč, koncerte, likovne razstave, kulturno-zabavne revije in drugo.
Člani soboških delovnih kolektivov, ki so že dosegli pomemben gospodarski razvoj, se tega zavedajo. Če bo delavski razred tudi na tem področju zavihal rokave, bomo kmalu krenili naprej in to odločilno ter na stvarnih temeljih.	B. Sinko
Družba in kultura
Menim, da lahko le na en način pridemo do jasnih pogledov na kulturo, kulturno življenje v Pomurju in spoznamo, kaj je krivo mrtvila: s pomočjo dialektično materialistične analize življenja v Pomurju. Deformacije, do katerih je prišlo v našem kulturnem življenju, so zunanji odraz dogajanj v pomurski družbi. Zato moramo vzroke zanje poiskati prav tako v življenju in razvoju te družbe.
Ko smo se torej odločili za tehtnejši, materialističen pretres te družbe, kar nam bo v zadnji fazi osvetlilo osrednje, ključne, izhodiščne probleme, menim tudi, da moramo pustiti ob strani vsakršno obravnavanje površinskih, nebistvenih problemov v našem kulturnem življenju, subjektivnih vzrokov sedanjega stanja itd. Moramo pa na vsak način obravnavati kot primer nekatera mnenja polemikov, stališča in poglede na kulturo. Ne zaradi načelnega polemziranja a priori, pač pa zato, ker kažejo nek določen deformiran pogled na kulturo in družbeno življenje nasploh.
Lotimo se torej zgodovinske obravnave razvoja pomurske družbe (izraz »pomurska družba« se mi zdi neprikladen, ker ne moremo govoriti o kaki posebni, zaključeni družbi, ločeni od ostalega slovenstva in jugoslovanstva, moram ga pa uporabljati zavoljo točne še geografsko-zgodovinske opredelitve področja, ki' ga bomo obravnavali). Pomurje se je do nedavna razvijalo v dveh različnih pogojih: Prlekija v dokaj tesnem stiku z ostalo Slovenijo, Prekmurje pa pod težjim madžarskim potujčevalnim pritiskom. Proti temu pritisku je lahko vzdržalo le z močno lastno kulturno dejavnostjo. Žal je ta še do danes zelo slabo raziskana in ocenjena. Vemo pa, da se je Prekmurje vsaj od protireformacije sem jelo kulturno navezovati na ostalo Slovenijo. Tako se je z njo začelo kulturno prej integrirati, kot pa gospodarsko. Tudi v predaprilski Jugoslaviji je ostalo vseskozi gospodarsko obrobna pokrajina. Zato lahko šele po letu 1945 govorimo o nekem enotnem razvoju celotnega Pomurja.
To je za našo analizo zelo važno. Gospodarsko življenje v Pomurju je stalo sedaj pred velikimi skokovitimi pretresi. Prvič se je moralo čimbolj poenotiti, drugič pa je moralo jeti dohitevati celo republiko in državo. Pri tem delu je moralo angažirati vse napredne sile, ki bi z velikim zamahom premaknile kolo časa iz fevdalno-drobnomeščanske družbe na prag nove, socialistične. Vendar zaradi prevelikih gospodarskih problemov (zaostalost, prenaseljenost itd ), ta skok ni mogel biti enoten, celovit, pač pa je razvoj moral nujno doživeti mnogo sunkovitih pretresov. Socializacija gospodarskega življenja v Pomurju je naletela na velike ovire prav zaradi nizke razvojne stopnje proizvajalnih sil. Skokovito razvijanje le teh pa lahko v srednji poteka zelo hitro, medtem ko celotne družbe ne more naenkrat potegniti za sabo. Zato nastajajo v njej tu pa tam deformacije, ki so posledica preteklosti .
Pomurje, predvsem pa Prekmurje je imelo meščanstva malo. Se manj pa je imelo naprednega meščanstva. V gospodarskem življenju so se dolgo ohranili fevdalni odnosi, kar se je začelo razvijati kapitalističnega načina proizvodnje in odnosov v njej, je bilo v Prekmurju pod madžarskim gospodarskim vplivom. Zato je šibko meščanstvo, ki se je v Prekmurju lahko razvilo, bilo tudi pod močnim madžarizacijskim vplivom in kot tako je bilo lahko le negativno za razvoj slovenske kulture v tem predelu. Drugo, kar je bilo v njem še negativnega, je spet nosilo pečat obrobnega predela: deformiralo se je v popolnoma malomeščansko jaro-kulturno gospodo. Bilo je nosivec gospodarskega
življenja, pa tudi močno vplivalo na kulturno življenje. Njegovi nazori so bili še veliko bolj zaostali, kot nazori razvitega meščanstva, e za tisti čas so bili povsem nazadnjaški.
Z razvojem proizvajalnih sil smo prišli na prag socialističnih proizvodnih odnosov in socialistične kulture. Pojavile so se nove kvalitete: socialistična miselnost, morala, socialistična etika. Mogoče smo že tu pa tam pomislili, da se nobena družba ne razvija le kvantitativno, pač pa, da je prav kvalitativni razvoj družbe najpomembnejši. Pri obravnavanju kulture in kulturnih problemov v Pomurju nam mora biti to popolnoma jasno. Dejstvo je, da moramo z zastarelimi fevdalno-drobnomeščanskimi pogledi na kulturo enkrat za vselej opraviti. Dokler tega ne bomo storili, se bomo zmeraj vrteli v lastnem začaranem krogu, našli pa bomo lahko le pot nazaj. Moramo našo kulturo začeti graditi pri temeljih, ne pa da hočemo le zakrpati revne ruševine ostankov starih časov.
Jasno nam mora biti, da mora imeti nova kultura socialistično vsebino in služiti mora delovnemu človeku. Na to pozabljamo. Mi še vedno govorimo o kulturi, mislimo pa pri tem na zabavo. K temu nas je zavedla prav potreba delovnega človeka po kulturi. Te potrebe se le papirnato zavedamo. Včasih celo (ironija) tarnamo, da delovni človek kulture ne mara! Seveda je ne, če ni to njegova, če se ne čuti povezanega z njo. Toda prav potreba, velika potreba tega človeka nas je prisilila, da smo mu namesto kulture začeli dajati surogate. Priznajmo si: ko smo mu želeli kulturo približati, smo iz nje naredili cenen industrijski izdelek. S tem smo ljudi razvadili in zato tudi imamo po naših odrih, dvoranah, (kinematografih in drugod prireditve, ki nam ne nudijo niti drobtine kulturnega kruha. Res je, težko je graditi pravo kulturo. Mnogo lažje jo je poenostaviti. Toda že zdaj smo se nekoliko naveličali diletantskih brenkanj in pogrošnih filmov. Kmalu pa bomo začeli misliti na to, da moramo človeka v kulturo uvajati, počasi vzgajati, da bo prebavljal čedalje težje in kvalitetnejše kulturne dobrine.
Ne strinjam se s tem, da moramo amaterstvo pri nas ovreči in za isti denar raje privabiti kvalitetne ansamble od drugod. To nekoliko diši po deformiranem kulturniškem komercializmu: za 100 dinarjev dobiš kos (dve uri) kulture. Nobenega tesnejšega stika s kulturo pri tem ne boš imel, saj tudi v sedanji proizvodni (in honorarski) naglici tega potrebno ni!
Nasprotno: mi moramo amaterizem pravilno ovrednotiti in ga negovati. Le z njim bomo zajeli najširše plasti družbe in tudi ogromno naredili za vzgojo človeka. Le da moramo pri tem opustiti misel na amaterizem take pogrošne vrste, kot ga gojimo zdaj. Zavejmo se, da kulture ne bomo vzgojili niti s tisoči oddaj »Pokaži kaj znaš«, niti z večtisočo naklado harmonikarjev. Tudi gostovanja sama nas ne bodo dvignila, pa čeprav bomo lahko videli in slišali priznane umetnike. Saj jih ne bomo razumeli, če nimamo niti osnovne tovrstne vzgoje in želje, da se aktivno vključimo v kulturno življenje.
Če hočemo začeti razvijati pravo socialistično kulturo, moramo v Pomurju predvsem zaradi mnogih nazadnjaških elementov (malomeščanski pogledi na kulturo, gospodarsko dobičkarske deformacije življenja itn.) organizirati pri tem vse napredne sile. Kulturno življenje moramo pognati naprej z velikim zamahom. Naša velika napaka je bila vseskozi, da smo bili drobtinčarji. Zmeraj smo samo fecljali: sedaj en nastop, čez dva meseca tri opeke za neko dvorano, za kakšno akade(Nadaljevanje na 5. strani)
OB NOVIH KNJIGAH:
VLAJ LAJOS: VERSEK
V vrtincu današnjega motoriziranega življenja nas prijetno preseneti topla, intimna človeška beseda. Toliko bolj, če jo je zapisal človek, ki je vseskozi stal sredi življenja in skupaj z nami okusil ves njegov pelin. Še bolj pa, če je s to tiho besedo izrazil svojo vero v boljše življenje, ki je pred nami, ves svoj up na pragu tega življenja in pri tem nikoli ni izgubil neposrednega stika z nami, saj je pisal prav za nas in prav o grenu, ki smo ga okusili vsi ljudje na meji dveh kultur in na časovni meji, prelomni črti dveh družb
Ko prvič preletimo zbirko madžarskega pesnika*, dobimo občutek, da je vsa njegova pesem resignacija. Pred očmi se nam zvrstijo rahle, nežne pokrajinske impresije s topoli, lastovkami, tihimi polji, tolikokrat pete ravninsko melanholične podobe. Iz daljave sijejo v to pokrajino že na pol pozabljene materine oči, kot odsev nečesa davnega, minulega, časa, ki se več ne more vrniti, kot nekaj, kar smo že zdavnaj zaupali zemlji in se vrača od časa do časa, morda zvečer, ko se za trenutek potožimo. Z rahlo resignirano paleto postavlja pesnik v jeseni svojega življenja in ustvarjanja spomenik tej preteklosti.
To je droben, prvi podobčutek ob branju Vlajevih pesmi. Toda naenkrat občutimo, da se je v to rahlo pokrajinsko melodiko vsilil močan molovski akord. »Zablesti in mine poletje«, rahla večerna pokrajinska pesem dobi globljo človeško vsebino. Se cvetejo rože, še dehti iz parkov njihov vonj. Toda sedaj več ni namen človekove izpovedi, da bi pel o tem pokrajinskem akvarelskem svetu, če z njim ne more v prispodobi izraziti globljih človeških problemov. »Slutnja smrti in vonj rož«, tako m primerja Vlaj v Pesmi devetih zapornikov (Kilenc fogoly dala). Z novo, močnejšo besedo nam zapiše svoja življenjska spoznanja in zagledamo težko pot naprednega proletarca v času najkorenitejšega preoblikovanja prekmurskega življenja. Mogoče ob taki mučni, boso prehojeni
revolucionarni poti včasih pomislimo, da njegova pesem ni pravzaprav nikoli revolucionarna v pravem, močnem pomenu besede. Posebno, če skušamo to njegovo revolucionarno pesem preizkušati ob močnih pesmih njegovih velikih madžarskih vzornikov (Jozsef Attila, Ady Endre). V primerjavi s tako revolucionarno po-
ezijo je njegova beseda krhka, nekoliko pretiha, prešibka. Toda če razumemo, da ni revolucionarna lahko samo močna, mogoče včasih kričava beseda, ki jo pesnih razkriči v veter družbenega dogajanja, pač pa je lahko revolucionarna tudi tiha, intimna izpoved človeka, ki noče stati nekje na čelu preobrazbe življenja, pač pa kljub temu hoče aktivno sodelovati pri njej, potem lahko razumemo tudi revolucionarnost Vlajeve poezije.
Seveda ga ne moremo niti po umetniških kriterijih niti po globlji družbeni vlogi njegove izpovedi primerjati s pesniškimi velikani, kot sta to Jozsef Attila in Ady Endre. Takih pretenzij v svojem pisanju Vlaj niti nima. Prav tako bi bilo krivično, če bi mu oporekali, da je njegov pesniški instrumentarij že dokaj zastarel in obrabljen in da smo mnogo njegovih prispodob že slišali pri marsikaterem pesniku, ki je pisal dosti, dosti časa pred njim. Zato moramo v
njegovih pesmih poiskati neko drugo vrednoto. Samo to nam je Vlaj tudi hotel posredovati: iskreno človeško besedo, ki smo je kdajpakdaj še kako zelo potrebni. V svoji pesmi je želel izraziti svoj pogled na življenje, ki ga živimo in ga bomo živeli, svoje misli, da je treba stari svet spremeniti, ker je krivičen. Mogoče je celo še ena odlika v njegovi poeziji, verjetno se je avtor zavedaj da so njegove pesmi preproste, ljudske in tako najde z njimi najbližjo pot do preprostega, manj izobraženega bravca. Tudi to je, še bolj pa bi moral biti namen vsake literature, da ne beži od človeka, pač pa, da piše o njem in zanj.
Zbirki je avtor priložil tri prevode iz slovenske pesemske zakladnice, Prešernovo Zdravljico in Nezakonsko mater ter Kajuhovo Materi padlega partizana. Prevodi so mu lepo uspeli, posebno se mu je posrečilo ohraniti ritem. Dobro bi bilo, če bi madžarskim bravcem približal s prevajanjem še več pesmi iz bogate slovenske lirične preteklosti.
Spremni besedi sta napisala Miško Kranjec in Vanek Šiftar. Oba sta se dokaj na široko razpisala o pomenu Vlajeve zbirke, pa tudi orisala pesnikovo življenjsko pot. Vlaja sta interpretirala kot človeka — komun sta, ki je grenko okusil vso težo razmer v razpadajoči, umirajoči svetoštefanski družbi, ki ga je zaradi njegovih naprednih nazorov gonila iz zapora v zapor, dokler ni končno bolan vseeno dočakal čas, ko si na stičišču dveh narodnosti ljudje enakopravno sami urejajo boljše življenje. Pravi odraz tega je tudi izid te pesniške zbirke.
Uredil jo je Vanek Šiftar. Naslovno stran je opremil Lajči Pandur, notranje ilustracije pa je prispeval Zoltán Gabor. Pandur je bolje kot Gábor zadel ton Vlajevih pesmi Ovitek mogoče samo barvno ne odgovarja vsebini zbirke.
Založnik je Pomurska založba. Izdaja je pogumen korak v času, ko si založba išče svojo pravo fiziognomijo. Zato jo lahko le pozdravimo.
* Vlaj Lajos: Versek, Pomurski tisk. Murska Sobota 1961
4
POMURSKI VESTNIK. 19. apr. 1962
naša anketa — naša anketa — naša anketa — naša anketa naša anketa — naša anketa — naša anketa — naša anketa naša anketa — naša anketa — n
STANOVALCI IMAJO BESEDO
V našem okrajnem središču in v občinskih centrih je bilo v zadnjih nekaj letih zgrajenih precej novih stanovanjskih zgradb. Skoraj povsod so težili za tem, da bi bila stanovanja kar najcenejša. To očitno velja tudi za dvanajststanovanjske bloke, ki so kot gobe »porastli« vso levo stran ulice Štefana Kovača v Murski Soboti. Enake bloke so zgradili tudi v ostalih predelih mesta ter v Gornji Radgoni, Ljutomeru in Rakičanu.
Ti bloki naj bi bili tudi udobni. Projektant in izvajalci del pa ob štednji niso mogli doseči še dovoljne udobnosti. Sicer pa vzroka premajhne udobnosti ne moremo iskati samo v cenenosti. Iz odgovorov na našo anketo se da razbrati, da bi lahko bila stanovanja bolj udobna, če bi bile vse obrtniške storitve opravljene solidno. V naši anketi so sodelovali predvsem stanovalci novih blokov iz ulice Štefana Kovača v Murski Soboti.
KAJ MENIJO STANOVALCI O STANOVANJIH?
V odgovorih stanovalci iz ulice Štefana Kovača navajajo, da sta kuhinja in jedilni kotiček pretesna. Tesen kuhinjski prostor skoraj ne dopušča namestitve raznih gospodinjskih aparatov. Ugotavljajo tudi, da je stena med je-
dilnim kotičkom in kuhinjo, zaradi tesnosti obeh prostorov, odveč. Po njihovem mnenju so odveč tudi vrata iz jedilnega kotična v dnevno sobo. Tja namreč že tako peljejo vrata iz veže. Nadalje menijo, da bi moral biti jedilni kotiček večji že zato, ker v bloku ni primernega zavetišča za otroke. Kot ugotavljajo, se otroci
v zimskem času najraje zadržujejo prav v jedilnem kotičku.
Vsa stanovanja so grajena tako, da so izredno svetla. To velja posebno še za dnevne sobe novejših blokov, ki imajo ostekleno domala vso zunanjo steno, kar ni preveč praktično poleti, še manj pa pozimi, ko skozi vse špranje — te so posledica površnega mizarskega dela — piha. Ni tudi praktično, da dnevno sobo in spalnico ogreva ena peč. Ko se dnevna soba pozimi ogreje do primerne toplote, je v spalnici skoraj nevzdržno in je treba odpirati okna.
Zlasti veliko pripomb je na obrtniške storitve. Zidovi so ponekod pobarvani tako, da se barva prijema obleke, drugod pa se lušči. Kopalne peči se kvarijo skoraj v vseh stanovanjih, prav tako hišne vodovodne črpalke. In preden hišni svet prikliče strokovnjake, da bi okvaro popravili, mine precej časa. Vrata in okna so se marsikje zvila, ob okenskih okvirjih pa so špranje, skozi katere piha. Ponekod se jezijo, da so okenski okvirji nameščeni tako, da jih le s težavo zapirajo, razen tega se kvarijo in lomijo kljuke. Le
teh obrtniki niso delali, lahko bi pa bili bolj pozorni, ko takšen material kupujejo! V anketi tudi navajajo slabo akustično izolacijo.
KAJ PREDLAGAJO ZA NADALJNJO GRADNJO STANOVANJ!
Stanovanja v ulici Stefana Kovača v Murski Soboti so bi-
la zgrajena hitro in sorazmerno poceni, pripominjajo stanovalci, vendar je podoba ulice zaradi sličnosti zgradb preveč enolična. Navajajo tudi, da naj bi v bodoče v večjih stanovanjski objektih zgradili v pritličju ali v kakem drugem predelu bloka pri-
merno otroško sobo za zimske dni, primeren prostor za sušenje perila in podobno. Graditelj pa naj bi po dogdraditvi poslopja vsaj deloma uredil tudi okolico nove zgradbe, ki daje marsikje precej porazno sliko.
Menijo tudi, da so velika okna z vrati v dnevnih sobah le nekoliko prevelika in se spra-
šujejo, če je projektant upošteval klimatske razmere našega kraja. Sprašujejo pa se tudi, če so novi stanovanjski objekti po zunanjem izgledu prilagojeni panonskemu okolju.
To je nekaj ugotovitev, ki jih je dala nedavna anketa našega uredništva.
Kaj se vendar razburjate, če so se vrata takoj po vselitvi zvila. To ni nič hudega — zgoraj bo za pošto, spodaj pa za mleko. . .	(Po Delavski enotnosti)
VESTI
V Dolnji Bistrici že več let, pogrešajo kulturni dom. Mladina in SZDL sta bili največja, pobudnika, da so letos pozimi začeli graditi novi kulturni dom.
Pomurski brigadirji, ki so v četrtek zjutraj odpotovali na avtomobilsko cesto brastva in enotnosti, so sporočili, da so srečno pripotovali v kraj Mladenovac.
Na avtomobilski cesti bo delalo dva meseca 33 kmečkih delovnih brigad, oziroma okrog 4000 mladincev in mladink. Odsek avtomobilske ceste, ki ga morajo zgraditi' letos, je dolg 95,5 km.
Prebivalci šolskega okoliša na Cankovi bodo letos' nadaljevali z dozidavo novega šolskega poslopja. V lanskem letu so izdelali s prostovoljnim delom 80.000 kosov zidakov. Do sedaj so bila vsa dela opravljena prostovoljno in z lastnimi sredstvi. Vsa opeka je že pripeljana na gradbišče. V kratkem bodo z gradnjo začeli,
M. SOBOTA — V soboto dopoldne bo v M. Soboti plenum Okrajnega komiteja LMS. Razpravljali bodo o delu mladine v proizvodnji, in upravljanju.
CEZANJEVCI — Pred kratkim je tudi mladinski aktiv v Cezanjevcih naštudiral Hudalesovo igro »Korak s poti«. Z igro so se uspešno predstavili na domačem odru, gostovali pa so tudi v Logarovcih.
KUZMA — Krajevna skupnost je že pripravila letošnji delovni program. Med drugim predvidevajo ustanovitev šiviljskega servisa v zadružnem domu v Doliču ter ureditev vodovoda za center Kuzme. Vodovod bodo rabili tudi za šolo, ki je v gradnji.
G. RADGONA — V tem tednu so tudi v G. Radgoni odprli razstavo »Mladina v borbi, ilegali in svobodni graditvi«. To razstavo si je v M. Soboti ogledalo preko 3000 ljudi, precejšnje zanimanje za razstavo pa je tudi v G. Radgoni, posebno še med' mladino.
PETROVCI — V Petrovcih so imeli včeraj sejo izvršnega odmota občinskega odbora Socialistične zveze, na kateri so razpravljali o izvajanju zakona o gozdarstvu. Ugotavljali so, da je posek lesa nekoliko previsok, premajhen pa prirastek.
CEZANJEVCI — Organizacija Zveze borcev v Cezanjevcih bo 24. aprila priredila pri Ribičevem mlinu komemorativno svečanost. Izvedli bodo tudi krajši kulturni program, ki ga je pripravila tamkajšnja šola.
KUZMA — V Kuzmi in okolici se že pripravljajo na proslavo 1. maja. V Kuzmi bo organizacija SZDL skupno s Prosvetnim društvom priredila na večer pred praznikom kresovanje. Sodelovala bo godba, z raznimi točkami pa bodo sodelovali tudi graničarji.
TIŠINA — Gradbeni odbor za gradnjo nove šole na Tišini je pred dnevi razprodal opeko, ki jo je prebivalstvo izdelalo za gradnjo nove šole. Opeko so predali zato, ker gradnja šole ni dovoljena z doma izdelano opeko. Z izkupičkom bodo kupili industrijsko opeko, razliko pa bo prispeval občinski ljudski odbor.
POMURSKI VESTNIK ODKRIVA POMURJE
USTAVILI SMO SE V DOL. SLAVEČIH
»O naši vasi ste v časopisu v zadnjih mesecih malo pisali, zato vas vabimo, da nas obiščete in napišete v rubriki, Pomurski vestnik odkriva Pomurje' tudi o našem kraju . . .« Tako sta nam v prejšnjem tednu pisala dva naša bralca iz Dolnjih Slaveč. Moramo povedati, da smo takih vabil v uredništvu zelo veseli in se jim bomo tudi v bodoče radi odzvali. Torej, pišite nam.
V dolnjih Slavečih imajo zanimivo posebnost. Že nekaj let imajo v kraju takozvano »krajevno samopomoč«, ki ima pravilo ».pomagaj sovaščanu v nesreči!« Če recimo kateremu izmed vaščanov pogori hiša in če je član krajevne samopomoči, mu sovaščani brez prošnje pomagajo zgraditi novo hišo in zberejo potreben gradbeni material ter denar. Eden zadnjih požarov je bil pri Evgenu Vidonja.. Njegova žena, ki smo jo srečali v trgovini, nam je pripovedovala, kako je bilo takrat, ko jim je pogorela hiša. »Karkoli smo potrebovali, vse smo dobili: les, denar, hrano ...« Običaj je namreč, da tistemu članu krajevne samopomoči, kateremu pogori hiša v času, ko je ves pridelek že pospravljen, sovaščani dajo, razen pomoči pri gradnji, vso potrebno za normalno življenje. Krajevna samopomoč pa ima tudi svoja pravila. Njeni člani so lahko samo tisti, ki imajo v redu kurilne in druge naprave. Le-te vsako leto pred občnim zborom pregleda posebna komisija v kateri so tudi gasilci. Ta komisija hkrati tudi opozori na pomanjkljivosti in določi rok, do kdaj jih morajo odpraviti. Če pa opozorjeni tega ne opravi pravočasno, ga brišejo iz članstva. Enako se zgodi tudi s tistim, ki ima slabo hišo in je ne popravlja.
Krajevna samopomoč pa velja tudi v primeru nesreče pri živini. Če kataremu izmed vaščanov pogine živina, mu člani samopomoči zberejo denar za nakup živine. Vendar so pri vsem določeni posebni pogoji Sicer pa imajo podobne oblike samopomoči tudi v nekaterih drugih krajih, le da tam to ni tako izrazito.
Na šoli v Dolnjih Slavečih obiskuje pouk 54 otrok, od teh jih večna zahaja tudi v šolsko kuhinjo. Ta šola je prva v okraju poskrbela, da za šolsko kuhinjo pečejo kruh starši šolarjev- S tem so baje dosegli, da imajo vedno kvaliteten kruh, saj matere med sabo kar tekmujejo, katera bo spekla boljšega. Sicer pa pravijo, da jih v tem posnemajo že tudi na sosednjih šolah.
Tudi v Dolnjih Slavečih se društva in organizacije sreču jejo s problemom, ki tare organizacije v drugih krajih. Nimajo namreč nobenega prostora za sestanke. Če hočejo o čem pogovoriti, morajo v šolsko učilnico. V kraju sicer imajo prostran zadružni dom, ki je do kraja urejen le v pritličju. Tam je trgovina razen tega pa ima tam KZ
Grad še svoja skladišča. Ko sem se pred meseci ustavil na D. Slavečih, so mi pripovedovali, da jim bo zadruga pomagal av nadstropju doma u-
rediti primeren prostor za sestanke in morda še kakšno pisarno. Žal pa sem moral sedaj ugotoviti, da je ostalo več ali manj le pri besedah. Dela so le malenkostno napredovala in še to je opravila zadruga. Popolnoma se strinjam z nekaterimi, ki pravijo, da bi lahko te prostore že zdavnaj uredili.
Kakor sem zvedel na koncu obiska, se vaški gasilci, ki so lani končno kupili tudi motorno brizgalno, pripravljajo
letos na gradnjo vodnega bazena, radi pa bi kupili tudi nove uniforme. Povedali pa so tudi to, da si želijo v vasi tudi dobro mladinsko organizacijo.	J. Stolnik
Vidonjeva: »Ko nam je pogorela hiša, so nam z vsem pomagali.«
V Murski Soboti: Koncert solistov in orkestra SGŠ Maribor
V	soboto, 7. aprila je imele soboško koncertno občinstvo po daljšem presledku priliko poslušati koncert solistov in orkestra SGŠ iz Maribora.
Pod taktirko Draga Maria Šijanca, ki sicer stalno deluje kot dirigent v La Plati v Argentini, nam je približno 30-članski orkester SGŠ iz Maribora zaigral tri dela klasike in romantike.
Za uvod je orkester zaigral uverturo k Mozartovi operi Titus. Čeprav je bila opera komponirana na hitro roko, je znal orkester pod vodstvom dirigenta z njo podati vso lahkotnost značilnega Mozartovega sloga.
V	prvem delu koncerta smo za tem slišali še Beethovnov
klavirski Koncert v c molu. Solistka je bila absolventka SGŠ Božena Ivančič. Zaigrala nam je koncert tehnično prav lepo. Na žalost inštrument ni preveč kvaliteten in zato tudi njena igra ni mogla priti do popolnega izraza.
V drugem delu koncerta pa nam je absolvent SGŠ Karl Žužek zaigral Medelssohnov violinski Koncert v e molu. Mladi violinist je s svojo igra pokazal, da ima solidno šolo, predvsem pa izredno čisto intonacijo. Za našo veliko dvorano bi' pač moral imeti bolj kvaliteten instrument.
Orkester, v katerem igra tud' ravnatelj Bajde (čelo) in prof. Pal (violino), je svojo nalogo zelo lepo rešil, za kar
gre zasluga predvsem dirigentu, ki je orkester z veščo roko vodil. Pohvalil bi zlasti čisto intonacijo pihal in trobil, česar vedno na koncertih ne slišimo.
Ob koncu lepega koncerta so bili vsi izvajalci nagrajeni z res prisrčnim aplavzom, dirigent, koncertni mojster prof. Pal in oba solista pa še s cvetjem in praktičnimi darili.
Med izvajalci in poslušalci — med temi je bilo tudi precej mladine — je bil od vsega začetka ustvarjen potreben kontakt, kar pomeni, da so izvajalci s svojo visoko kvaliteto tudi z resno glasbo znali vzbuditi v poslušalcih interes za glasbo te vrste.
M
ŠOLSKA ZADRUGA V SEBEBORCIH
Na sebeborski šoli imajo dijaki tudi svojo šolsko zadrugo. Mladi zadružniki pridelujejo razne kmetijske pridelke. Dosedaj so že pridelovali koruzo, kumare in oves. Tudi za letos se bodo odločili za eno navedenih kultur. KZ Puconci jim nudi pomoč, sami pa skrbijo, da je zemlja čim lepše obdelana. Za izkupiček so
MURSKA SOBOTA
Tudi Podmladkarji na II Osnovni šoli v Murski Soboti niso pozabili na svetovni dan zdravja. Po vseh razredih so prirejali predavanja o pomenu tega dne.
Priredili so še posebno predavanje z diafilmi, ki so jih predvajali učenci šole za zdravstvene delavce.
nabavili televizor, ki je na razpolago vsem sebeborskim občanom.	-do-
RAKIČAN
Mladina v Rakičanu se pripravlja na proslavo 1. maja Dramska skupina pripravlja krajšo igrico. Na predvečer praznika nameravajo kuriti kres ter poskrbeti za ljudsko rajanje.
ŠALOVCI
V Šalovcih bodo letos dobili kar štiri nove učilnice. Pred nekaj dnevi so prebivalci tega kraja začeli z gradnjo nove šole. Pri gradnji bo pomagal s prostovoljnim delom celotni šolski okoliš. S tem bodo znatno pocenili gradnjo šole. Želja vseh je, dokončati novo poslopje do jeseni
ROJSTVA
Rodile so: Ana Cener iz Vanča vasi — dečka. Marija Meznarič iz Mote — deklico. Marija Sapač iz Strukovec — dečka, Matilda Kocet iz Male Polane — deklico, Silva Frank iz Šentilja — deklico. Kristina Ficko iz Murske Sobote
—	dečka, Verona Gjerkeš iz Brezovnice — deklico, Marija Benko iz Hotize — dečka, Marjeta Mataj iz Murske Sobote — dečka, Irma Vaš iz Martjanec — dečka, Marija Varga iz Lendave — dečka, Terezija Kulčar iz Rakičana — dečka, Marija Pozvek iz Moravec
—	deklico, Katarina Sčančar iz Grabe — dečka, Terezija Knez Murske Sobote — deklico.
POROKE
Poročili so se: Stefan Vlaj, tehnični risar iz Zenkovec in Erika Car, delavka iz Šalamenec; Viktor Tratnjek, avtomehanik lz Murske Sobote in Zlata Antič, gospodinja iz Murske Sobote.
SMRTI
Umrli so: Elizabeta Sovič roj. Škerget iz Krapja, stara 63 let; Jože Smodiš iz Beltinec, star 62 let; Anton Pintarič iz Kapelskega vrha, star 52 let.
Družba in kultura
(Nadaljevanje s 4. strani)
mijo smo naštudirali v treh dneh pet pesmi, tarnali smo, da ni denarja, da se ne splača, da ni časa ...
Če ne bi bili drobinčarji, bi lahko imeli že marsikaj: v sedemnajstih povojnih letih bi lahko zgradili v Soboti ne le eno kulturno dvorano: palačo bi lahko že imeli. Toda manjka nam idealizem, ob katerem bi pozabili na svoje drobno lastniške požrešnosti. V novi čas se nismo vživeli, nismo aktivno posegli v graditev novega
življenja in zato se nam je kultura, ki smo jo imeli, deformirala.
Nehajmo že misliti, da je kultura kos dekorativnega pohištva, nadomestek za nedeljski ribolov ali dve uri slabega filma! Ne izgovarjajmo več te besede z malo začetnico! Izgovorimo jo že enkrat svečano, s Cankarjevim zanosom in Župančičevo melodijo! Zavejmo se, da je največji zaklad, ka rga lahko imamo! Toda nikar ne mislimo, da nam zrase kar tako čez noč!
Jože Olaj
POMURSKI VESTNIK. 19. apr 1962
5
NA NAŠIH ROKOMETNIH IGRIŠČIH
BREZ VEČJIH PRESENEČENJ
Dvanajsto kolo v Pomurski rokometni ligi je v članski konkurenci minilo preteklo nedeljo brez večjih presenečenj. Zmagali so favoriti. Ekipa jesenskega prvaka je zapisala v svojo bilanco že tretjo spomladansko zmago. Rahlo preseneča le tesna zmaga soboškega Grafičarja v srečanju z ekipo Kroga na domačem terenu. Rekordno nizek rezultat in velik poraz je doseglo zadnje moštvo na lestvici — ekipa Šolskega centra za blagovni promet, vendar je potrebno upoštevati, da je imelo tokrat pred seboj najtežjega nasprotnika — jesenskega prvaka, kateremu mladi romometaši ŠCBP še zdaleč niso bili kos.
Rezultati v I. članski rokometni konkurenci: ESŠ : Tekstilec 27:11 (15:0), Elan : Kovinar 18:28 (7:12), Grafičar : Krog 30:24 (16:10). ŠCBP : Beltinci 2:33 (1:12), ŠURS : Sloga 0:5 (p. f.).
V drugi članski ligi so štirje klubi krepko posegli v borbo za naslov prvaka in »vize« prvaka v tem kakovostnem razredu. Najugodnejše izglede za osvojitev tega naslova imajo vsekakor tekmovalne ekipe Kovinarja II, Aroservisa, Pomurja in Beltinec II. Rezultati v X. kolu pa so naslednji: Agroservis : Pomurje 12:6, Beltinci : SŠTV 23:14, SKŠ (Rakičan) : Kovinar II 10:27, Turist : Ljutomer 22:22. Rahlo razmeromarpeesamo ečatan presenečata samo razmeroma visoka zmaga Agroservisa nad ekipo Pomurja in neodločen rezultat v srečanju Turist : Ljutomer.
LESTVICA PO X. KOLU
Kovinar n	10	6	1	3	157:104 14
Agroservis	10	7	0	3	134: 91 13
Pomurje	10	6	1	3	105: 92 13
Beltinci II	10	5	2	3	159:132 12
SŠTV	10	3	2	5	145:165 8
Krog n	7	3	0	4	01:108	6
SKŠ	10	2	0	8	53:	97	5
Ljutomer	9	2	1	6	65:	37	4
Turist	3	111	37:	41	3
I. liga, članice: V VII. kolu sta bili odigrani samo dve tekmi. Prepričljivi zmagi sta slavili moštvi Kroga in Sloge Rezultati: ESŠ : Krog 2:9 (1:7), Elan : Sloga 1:12 (1:6).
LESTVICA PO VII. KOLU ESŠ	7	6	0	1	59:17	12
Krog	7	5	0	2	34:20	10
Sloga	7	4	1	2	40:30	9
Beltinci	6	3	0	3	18:17	6
Elan	7 115 11:48	3
Grafičar	6	0	0	6	0:30	0
Članice, II. liga, V. kolo: ESŠ II : SŠTV 0:5 (p. f.)
LESTVICA PO V. KOLU SŠTV	5	5	0	0	32:1	10
ESŠ II	5	3	0	2	15:10	6
ŠZD	4	1	0	3	11:23	2
Tekstilec	4	0	0	4	1:25	0
Pionirke, IX. kolo: Lendava : Polet 3:12, Mladost : Črensovci 14:2, Enotnost : Cankova 13:6, Krog : Ljutomer 5:0
(p. D.
Pionirji, IX. kolo: Mladost : Rogaševci 25:4, Krog : Ljutomer 5:0 (p. f ), Beltinci : Cankova 10:1, Lendava : Polet 7:10.
-sk-
V četrto
PRVA ZMAGA SOBOTE
SOBOTA : NOVA GORICA 2:1 (1:1)
Kar se ni uresničilo prvič, drugič in tretjič, se je zgodilo četrtič: prva garnitura Sobote je v nedeljo v tekmi za prvenstvo v SCL na domačem terenu močno nadigrala gostujoče moštvo Nove Gorice in tudi zasluženo zmagala., To sta torej prvi dve točki za naše fante v spomladanski »rundi«, lahko bi celo rekli, dve dragoceni točki, s katerima si je naš edini predstavnik v SCL zmanjšal »izglede« za izpad iz slovenske nogometne družbe.
Na rob tega pomembnega športnega srečanja kaže zapisati še to, da so rili domačini tokrat boljše moštvo, saj bi lahko ob večji športni sreči dosegli še prepričljivejšo zmago; njihova igra je bila značilna po hitrem tempu in po-
vezanosti, igrali so na dolge pasove in požrtvovalno startali na vsako žogo. Strelec obeh golov je bil Maučec; eden njegov gol je bil zelo lep in ga je celo redko videti na kakovostnih nogometnih srečanjih. Nad 1500 gledalcev, ki so se bili zbrali ob igrišču, je tako končno prišlo na svoj račun: pozdravili so lahko svoje ljubljence kot zmagovalce. Pričakovati je, da bo tako tudi na prihodnjih tekmah, vsaj na domačem igrišču.
V nedeljo sta se v okviru SMNL srečali: v Murski Soboti tudi mladinski enajstorici domače Sobote in gostujočega Maribora. Zmaga je pripadla bolj izkušenemu moštvu gostov ob končnem rezultatu 2:0 (1:0).
Samo amaterji
Samo še nekaj dni nas loči do začetka letošnjih delavskih Športnih iger občine Murska Sobota. Po pravilniku letnih športnih iger Občinske zveze za telesno vzgojo in Občinskega sindikalnega sveta Murska Sobota, ki je že sprejet in velja za dobo štirih let, so tekmovanj razdelili v dva dela: spomladanskega, ki bo trajalo
od aprila do junija, in jesenskega, ki se bo pričelo v septembru in končalo 15. oktobra v vsakem letu. Tekmovalne skupine sindikalnih podružnic, katerim je to tekmovanje prvenstveno namenjeno, se bodo merile v ustreznih tekmovalnih sistemih, ki so že v navadi pri posameznih športnih zvrsteh. V nekaterih množičnih športih (nogomet, rokomet, odbojka itd.) je uveljavljen sistem liga tekmovanja s povratnimi tekmami.
Najvažnejše v omenjenem pravilniku pa je to, da na delavskih športnih igrah ne bodo mogli nastopati tisti športniki, ki so že registrirani kot aktivni igralci pri raznih šport n ih klubih. Organizator tek-
movanja — občinska zveza za telesno vzgojo — je s to odločitvijo prav gotovo hotel doseči, da bo to tekmovanje temeljilo na čistem amaterizmu, kar je tudi zelo vzpodbudno, saj pričakujemo, da bo s tem dosežena potrebna množičnost in da bodo v samem tekmovanju lahko sodelovali prav vsi kolektivi. Torej množičnost pred včasih doslej že kar preveč vrtoglavo ihto za tekmovalnimi točkami! Odtod tudi naši realni obeti, da bo tekmovanje vsako leto odslej uspešno izpeljano in da bo prineslo tudi ugodne rezultate pri vključevanju delovnih kolektivov v množično telesno vzgojo.	S. K.
 Športna srečanja železničarjev
V počastitev Dneva železničarjev je sindikalna podružnica železničarjev v Murski Soboti sodelovala v več športnih srečanjih in tudi sama priredila športni troboj, na katerem so sodelovala ustrezna tekmovalna moštva Železničarja, Pomurskega tiska in Bolnišnice.
V Mariboru se je tekmovalna ekipa soboških železničarjev udeležila medokrajnega troboja (Čakovec, Maribor, M. Sobota) v kegljanju in zasedla častno drugo mesto. Strelska ekipa se je pomerli v streljanju z zračno puško s petimi strelskimi družinami iz Maribora. Dosegla je ugoden rezultat in v skupni razvrstitvi tretje mesto.
In še nekaj rezultatov s so-
boškega troboja! Šah: Železničar : Pomurski tisk 7,5:2,5; Železničar : Bolnišnica 6:4. Streljanje z zračno puško: 1. Železničar, 2. Pomurski tisk. 3. Bolnšnica. Kegljanje na ljutomerskem kegljišču: 1. Železničar, 2. Pomurski tisk, 3. Bolnišnica.
Več kot somi rezultati posameznih športnih srečanj pa govori v korist naših železničarjev njihovo spodbudno prizadevanje, da bi s prijateljskimi srečanji na športnem področju prispevali svoj delež k medsebojnemu zbliževanju in sodelovanju delovnih kolekrivov, za kar prav gotovo zaslužijo prav gotovo še posebno priznanje.
-sk-
PRVI ATLETSKI REZULTATI
TUDI V RAKIČANU
Pretekli torek so Imeli dijaki rakičanske KSŠ svoj športni dan, ki je proti pričakovanju zelo dobro uspel. Slušatelji izredne in dijaki redne Sole so se pomerili v lahki atletiki, malem nogometu in odbojki. Doseženi so bili podpovprečni rezultati, predvsem zaradi neugodnih vremenskih razmer.
V	posameznih lahkoatletskih disciplinah so bili doseženi tile rezultati: moški, tek na 100 m: prvi Jože Špindler 12,1, skoki v daljino: prvi Janez Husar 5,30, krogla: prvi Polde Toplak 12 50, Ženske — tek na 60 m: prva Marija Baler 9.7 skok v daljino: prva Marija Štefanec 3,90, krogla: prva Erna Sinko 6,45.
V	malem nogometu so borbeno in požrtvovalno zaigrali dijaki la razreda in proti pričakovanju zasedli prvo mesto. Slušatelji izredne KSŠ pa so v odbojki s tehnično lepo igro premagali dijake redne Sole z rezultatom 2:1. D. Obal
ŠE NEKAJ O KOŠARKARJIH LETOŠNJEGA POMURSKEGA PRVAKA
  ELAN  I.— ZASLUŽENO PRVI
Prav je, da vsem bralcem, ki se količkaj zanimajo za košarko, predstavimo moško ekipo Elana 1, ki Je v pretekli zimski sezoni zasedla prvo mesto v okviru Pomurske košarkarske lige. To je ekipa, ki je odigrala vseh 14 srečanj v standardni postavi, brez morebitnih okrepitev kot na primer moštvi ESŠ in SŠTV. Je edina ekipa, ki je dosegla nad 1000 košev in ima hkrati tudi najugodnejšo razliko med danimi in prejetimi koši. V svoji sredini ima tudi najboljšega strelca. Svojo najtežjo tekmo za prvo mesto je odigrala z moštvom Grafičarja; rezultat te tekme je bil znan šele v podaljšku, toda je z eno točko prednosti v korist prvaku. Poleg srečanj za prvenstvo je imelo prvo moštvo Eelana tudi več prijateljskih dvobojev z nekaterimi ekipami, ki tekmujejo v PKL, z ekipami kranjske Gimnazije in Srednje kmetijske šole iz Maribora, v programu pa imajo še srečanja z mariborskim Branikom in povratno srečanje s Kranjčani. Moštvo se že tudi pripravlja na pokalna srečanja in morebitne kvalifikacijske tekme za vstop v višji kakovostni razred.
In največje presenečenje — morda za vse: v moštvu je samo sedem igralcev, še večja zanimivost pa je, da so vsi iz 3a razreda. Torej so lahko upravičeno vprašamo, kako si je mogla ekipa samo z dvema rezervama priboriti primat prvaka. Moštvo trenira skupno z žensko ekipo in odkar je odšel z gimnazije prof. E. Titan, brez trenerja oziroma strokvnega vodstva. Torej bi tudi tu veljal pregovor: Kar se Janezek sam nauči, to Janez tudi zna! Toda kljub temu posamezniki v svojem košarkarskem znanju zelo napredujejo; skrbi jih le, kako bo v prihodnosti, ko bo ta generacija končala šolanje na gimnaziji.
Zaželimo Elanu čimveč bodočih uspehov in napredka, predvsem pa Se to, da bi tudi v prihodnosti smelo nadaljevalo s tako bogato večletno tradicijo v košarkarskem športu na gimnaziji!
-mv-
Pred startom naših atletov
  Odlični rezultati Lojzeta Logarja
Uspehi soboških nogometašev v zadnjem času riso posebno razveseljivi; v nasprotju s tem pa beleži Lojze Logar odlične rezultate na atletski stezi. Ta simpatični dijak soboške Gimnazije je na predzadnjem treningu pretekel 60 metrov dolgo progo v odličnem času 7,1 sekunde, kar je eden letošnjih najboljših rezul tatov v Jugoslaviji. Lo'ze je tekel s poškodbo na nogi; poškodba ga že mesec dni ovira pri intenzivnem treningu in zato je njegov uspeh toliko pomembnejši. Tudi v nedeljo, na treningu v Mariboru, se je Lojze odlično odrezal 60-metrsko progo je pretekel v času 7,3 sekunde, čeprav je zadnjih deset metrov bolj skakal kot tekel, ker se mu je na nogi spet ponovila poškodba. Kljub temu pa je Lojze tokrat pustil za seboj nekaj bolj priznanih sprinterjev.
Kaže, da se je Logar za letošnjo sezono odlično pripravil, zato pričakujemo od njega mnogo ugodnih rezultatov, morda celo rekordov. Med
branikovimi atleti je vsekakor najbolj pripravljen za tekmovalni start in bo tekmoval za barve svojega kluba že na mednarodnem srečanju v Celovcu, če bo seveda do takrat okreval.
In še nekaj osebnih rekordov
tega skromnega fanta, ki je zaradi doseženih uspehov na atletskih stezah iz dneva v dan bolj priznan. 60 m: 7,0 sek., 100 m: 11,4 sek., 200 m: 23,8 sek. (23,0 sek. neuradno), 300 m: 38,3 sek., daljina 6.00 m.
E. K.
V PUCONCIH POGREŠAJO DOBRO IGRIŠČE
Na občnem zboru TVD Partizan v Puconcih so sklenili, da je potrebno delo društva še bolj posiviti. Ugotavljali so, da je bil doslej dosežen viden napredek predvsem pri pionirjih in mlajših mladincih, slabše pa je s članskimi in mladinskimi vrstami. V okviru društva delajo: nogometna, odbojkarska in atletska sekcija ter prosvetno društvo. Manjka zlasti strokovnega kadra, ki bi vadil mlade ljudi. Velik uspeh je na tem področju dosegel telovadni učitelj Albin Rodež. Naj omenimo še pionirje — atlete, ki so ob vestnih treningih tudi dosegli lep uspeh. Dru tvo pa je dalo pomurski atletiki v prejšnjih letih že več atletov, med njimi tudi Severja in Pavliča. Lani je začela z delom tudi nogometna sekcija, ki pa zato, ker nima primernega igrišča, ni zabeležila večjih uspehov.
Prosvetno društvo, ki deluje v okviru Partizana, je po ureditvi dvorane pred nedavnim uspelo uprizorilo Jurčičevega »Desetega brata«.	-bp-
ŠPORTNI STOP
Pred kratkim je imelo letal občni zbor TVD »Partizan« v Veržeju. Za preteklo leto no moremo govoriti o aktivnosti tega društva.
V novo vodstvo pa so prišli ljudje, ki so športno življenje v Veržeju zelo razgibali. Najprej bodo zgradili nogometno igrišče — s prostovoljnim delom, denarno pa bodo pomagale tudi ostale organizacije. Društvo že ureja klubsko sobo, v kratkem pa bodo nabavili nogometno opremo, sa| so verženska mladina zelo zanima za nogomet.	B. P.
Komentar k 9. kolu Pomurske nogometne lige
Pričakovane zmage
9. kolo nogometnega prvenstva se je končalo brez posebnih presenečenj. Vse tekme so se končale s predvidenimi zmagami, tako, da so favoriti to pot pobrali celotni izkupiček. Toda kljub temu zmage favoritov niso bile lahke. Posebno preseneča močan odpor Pušče proti moštvu Sobota II. Izgleda, da igralci Puščo igrajo
mnogo boljše kot v jesenskem delu. stanje na tabeli se prav tako ni spremenilo. Vsa moštva so obdržala svoja mesta iz prejšnjega kola. Tako lahko ugotovimo, da je 9. kolo poteklo mirno, brez presenečenj in brez sprememb na tabeli.
V 10. kolu, ki je na programu v nedeljo, bo več derbijev. Tako bo v Beltincih odločilna tekma za 3. ali 2. mesto na tabeli, med Beltinci in Radgono, v Murski Soboti pa bo derbi za prvo mesto med Nafto in rezervnim moštvom Sobote. Odločilne tekme za dno lestvice bodo: Grafičar : Pušča in Planika : Brazda. Tako za nedeljo predvidevamo ostre borbe na vseh igriščih in bodo gledalci tako prišli na svoj račun.
REZULTATI 9. KOLA Sobota II : Pušča 2:1 (1:1)
Nafta : Planika 6:0 (3:0)
Radgona : Grafičar 3:0 (1:0)
Brazda : Beltinci 1:4 (0:0)
SLUŽBENE OBJAVE:
Razpored tekem za nedeljo,
22. aprila 1962
V	M. Soboti: ob 10. uri Grafičar : Pušča, del. Škarabot; ob 15. uri Sobota II : Nafta, del. Cug;
V	Beltincih: ob 15. uri Beltinci : Radgona, del. Koblencar;
V	Turnišču: ob 15. uri Planika : Brazda, del. Vajda.
NP — M. Sobota
 TK ORO
MURSKA SOBOTA
Tekme za prvenstvo, nedelja, 22. aprila 1962
Igrišče TVD »Partizan« M. S.:
ob 8.00 Sloga : ESŠ, članice I, sodnik Ambruš; ob 8.45 Polet : Krog, pionirji, sodnik Krenos; ob 9 30 Polet Krog, pionirke, sodnik Krenos; ob 10.10 Rogaševci : Lendava, pionirji, sodnik Krenos; ob 11.00 Turist : Agroservis, člani II, sodnik Titan.
Igrišče v Lendavi:
ob 10.00 Lendava I : ESŠ, člani I, sodnik Šiftar; ob 11.10 Lendava II : Pomurje II, sodnik Huzjan.
Igrišče v Beltincih:
ob 9.00 Beltinci : Elan, člani I, sodnik Roudi.
Igrišče v Ljutomeru:
ob 10.00 Ljutomer : Beltinci II, člani II, sodnik Peček; ob 11.10 Ljutomer ; Enotnost, pionirji, sodnik Peček; ob 11.55 Ljutomer ; Enotnost, pionirke, sodnik Peček.
Igrišče v Krogu: ob 9 30 Krog : ŠCBP, člani I, sodnik Ambruž; ob 10.40 Krog ; Beltinci, članice I, sodnik Ambruž.
Igrišče na Cankovi: ob 10.00 Cankova : Mladost, pionirji, sodnik Dolgov; ob 10.45 Cankova : Mladost, pionirke, sodnik Dolgov.
Igrišče v Črensovcih:
ob 10.30 Črensovci : Lendava, pionirke, sodnik Lončar.
TK ORO
V	soboto se je s prvim kolom
pričelo v Gornji Radgoni tekmovanje v okviru občinske roke metne lige. V prvi tekmi sta nastopili moštvi JLA in Mejnika. Tekma se je končala z rezultatom 15:10 za ekipo JLA. V drugi tekmi Je domači Partizan premagal ekipo Avtoremonta z rezultatom 26:24. In še rezultat nedeljske tekme: Črešnjevci : Boračeva 19:39. Vse tekme so bile na igrišču radgonskega Partizana.	Marta
Preteklo soboto se je vrnila v Mursko Soboto petčlanska ekipa soboške SŠTV, ki je s pohod m tez Slovenske gorice povezala Pomursko transverzalo z njeno slovensko planinsko vrstnico. Ek'pa je prehodila do Pohorja 140 km dolgo pot in si med pohodom ogledala razne zgodovinske in turistične zanimivosti, potrebna merjenja in analize o telesni vzdržljivosti posameznikov Itd. Člani ekipe so po vrnitvi pripovedovali o najzanimivejših doživljajih in enodušno ugotavljali, da je bilo na vsej poti zelo prijetno in lepa.
Dijaki Srednje šole za telesno vzgojo v Murski Soboti pa se že pripravljajo na prvi pohod po Slovenski planinski transverzali. Na pot bodo krenili v štirih skupinah, prva se bo podala na pot 2, zadnja pa 5. maja. Letos bodo prehodili prvi del tranverzale: po vsem Pohorju do Slovenj Gradca, prihodnje leto pa bodo započeto »turo« nadaljevali čez Kamniške planine proti Julijcem.
V	petek zvečer sta se v g'm-nazijskl telovadnici prijateljsko pomerili košarkarski moštvi Elana I in Akademika. Po slabi, toda zelo ostri igri je zmagalo moštvo Elana z rezultatom 40:31 in tako prekinilo že večletno tradicijo porazov v teh srečanjih.
Domačini so pričeli prav dobro in so si že v prvem polčasu zagotovili zmago. Čeprav so študentje hoteli v drugem polčasu zmanjšati razliko in celo zmagati, se jim to ni posrečilo. Zmanjšali so samo razliko v koših za eno samo točko. Tempo igre je bil v vsej tekmi zelo hiter in kljub temu da so elanovci nastopali brez rezerv, so ga vzdržali do konca. Flan se je (kot celotno moštvo odlikoval po kolektivni igri, medtem ko med posamezniki ni nihče izrazito izstopal iz celote. Edino sodnik Šarotar je težko nalogo opravil dobro, kajti igra je bila domala že izven meja košarkarskega faira.
M. Veršič
Na zadnji seji sekretariata Okralne zveze za telesno vzgojo so v znamenju prejšnjega sklepa, da je potrebno s strokovnimi odbori skupno poiskati ustrezne smernice za še uspešnejše delovanje v posameznih športih, razpravljali o lanskem delovanju in letošnjem delovnem programu Okrajnega rokometnega odbora, katerega člani so tudi prisostvovali na tej seji. Iz analize, ki jo je podal predsednik ORO, je bilo razvidno, da je ta strokovni odbor najbolj aktiven v Pomurju. Pomembna je zlasti ugotovitev, da je že našel pravo pot in se tudi uspešno usmeril k razvoju tega športa, potrebno pa je še. da bi s svojo aktivnostjo prodrl tudi na Dolinsko in Goričko. Ta smoter bodo uresničili že v jeseni z ustanovitvijo občinskih tekmovalnih lig, s čemer bodo nrav gotovo tudi čutno zmanjšali stroške v zvezi s tekmovanji. Na seji so sprejeli tudi tri pravilnike o notranjem poslovanju zveze.	-sk
Prejšnjo soboto je ŠŠDD na Kmetijski srednji šoli v Rakičanu pripravno dvojo zanimivih športnih srečanj. V prvem so se pomerili rakičanski dijaki s profesorji v odbojki. rakičanske športnice pa s svojimi vrstnicami iz Srednje šole za zdravstvene delavce v košarki. Prva tekma se je končala z zmago profesorjev 3:0; zmaga profesorjev je zaslužena, predvsem zaradi dobre igre posameznikov, med katerimi se je posebno odlikoval ing. Skledar. od dijakov pa je kljub porazu lepo zaigral Sekulec rakičanske športnice pa so si priborile zmago z dokaj visokim rezultatom 33:5 Najlepšo igro je takrat prikazala S. Fujs, ki je dosegla 30 košev.
v prihodnjih dneh se bodo v Rakičanu srečali dijaki in profesorji še v šahu, namiznem tenisu, malem rokometu in streljanju.
D. Obal
V nedeljo ob 9. uri dopoldne bo v Murski Soboti letna konferenca občinske zveze za telesno vzgojo. Na skupščini bodo analizirali lansko delovanje na področju telesne vzgoje, prisotnih pa bo krog 60 delegatov iz vseh telesnovzgojnih organizacij soboške občine.	-sk-
POTREBNO VEČJE  RAZUMEVANJE OBČIN
(Nadaljevanje s 1. strani)
V okviru Gostinskega šolskega centra se je doslej uveljavil mladinski oddelek, medtem ko se bodo ustrezni oddelki za odrasle lahko šele po preselitvi centra v Radence. Ob velikem razumevanju Zdravilišča že preurejajo za potrebe tega centra »Prekmurski dom«, v katerem bo med drugim kuhinja za internat, šolska kuhinja, 60 ležišč v internatu in bo sploh zelo sodobno urejen. V preureditvena dela bodo vložili 16 milijonov dinarjev. V tem centru bodo uveljavili dve obliki izobraževanja: v mladinskem oddelku bosta praksa in teorija v samem centru, medtem ko se bodo v gostinskih obratih zaposleni vajenci teoretično usposabljali v centru v strnjenem času, praktično delo pa bodo opravljali na svojih delovnih mestih po programu centra. V splošnem u-gotavljajo, da so učni programi za strokovno izobraževanje v gostinstvu zastareli, zato so že sestavili profile za praktično in teoretično izobraževanje za štiri delovna mesta: za kuharje in natakarje I. in II. stopnje, na vrsto pa bodo prišli še drugi gostinski uslužbenci (sobarice, kletarji itd). V okviru tega centra bodo usposabljali tudi strokovno osebje obratov družbene prehrane.
Oba centra prispevata pomemben delež pri strokovnem izobraževanju gostinskih in trgovskih delavcev — ne le za domače potrebe, marveč omogočata strokovno izobrazbo tudi tistim, ki se bodo pozneje zaposlili v drugih slovenskih potrošniških in turističnih središč h. Zato zasluži njuo poslanstvo prav gotovo večjo pozornost in razumevanje občinskih ljudskih odborov. Praksa pa kaže, da nekateri ObLO riso preveč naklonjeni, ko je potrebno seči v blagajno in prispevati dogovorjeno polovico za izobraževanje slušateljev v centru za blagovni promet. Gospodarske organizacije kažejo namreč pri tem mnogo večje razumevanje, sicer pa tudi sama zbornica prispeva letno za potrebe obeh centrov 12,5 milijona dinarjev.
-sk
VREME ZAVRLO  spomladansko setev
(Nadaljevanje s 1. strani) krog 50 ha, bi lahko bilo več oljne repice — zaradi ugodj-nih pridelovalnih pogojev in pomanjkanja oljnih pogač, ki so pri nas že močno udomačene pri krmljenju živine.
Kljub nekaterim težavam (nekatere KZ so ustrezna umetna gnojila naročile že lani decembra, pa jih še vedno niso prejele, ker so nekatere tovarne umetnih gnojil v rekonstrukciji in zaradi pomanjkanja tripleks fosfatov, ki jih uvažamo), računajo, da bo lahko spomladanska setev kljub razmeroma slabim vremenskim razmeram v rani pomladi še pravočasno in tudi zadovoljno opravljena. Do sedaj so prejeli 650 vagonov umetnih gnojil. Pripravljen je že orgariziran nastop kmetijskih strojev zlasti na zemljiščih, ki so zajeta v agrotehnični minimum in pridelovalno sodelovanje. V okraju je sedaj že nad 250 traktorjev s po 5 priključki na vsakega. Prizadevali si bodo zlasti, da bo pri strojnih delih čimmanj praznih vhodov in nepotrebnih voženj; traktorske usluge bodo opravljali najprej v gričevnatih legah, brž ko bodo talne razmere to dopuščale, pa tudi v nižinah.
-sk
NEGOVA — Iz Negove so nam sporočili, da je nova zgradba, v kateri bosta imela svoje prostore tudi pomožna zdravstvena postaja in krajevni urad, pod streho. V tej zgradbi bodo uredili tudi najnujnejša stanovanja za učitelje. Moramo povedati, da se je pri gradnji prebivalstvo dobro izkazalo. Sami so izdelali opeko, prispevali les in opravili temeljna dela. Kakor pravijo, bodo to zgradbo dogradil do 1 .avgusta. Pri Negovi bodo letos začeli z gradnjo večjega poslopja, v katerem bodo kulturna dvorana, bife in stanovanja. Za to gradnjo imajo pripravljenega že precej gradbenega materiala. Cim bodo dobili načrte, bodo začeli s temeljnimi deli. Gradnjo bodo nadaljevali prihodnje leto.
6
POMURSKI VESTNIK, 19. apr. 1962
  OGLASI - OBVESTILA - OGLASI
TEDENSKI KOLEDAR
Sobota, 21. aprila — Simeon Nedelja, 22. aprila — Leonida Ponedeljek, 23. aprila — Vojko Torek, 24. aprila — Jurij Sreda, 25. aprila — Marko Četrtek, 26. aprila — Zdeslav
KINO
MURSKA SOBOTA — od 20.—22. aprila italijanski kinemaskopski barvni film: »Sin rdečega gusarja«; od 23.-24. aprila francoski kinemaskopski film: »Naivna dekleta«; od 25.-26. aprila nemški barvni film: »Ljubezenska zmešnjava«.
GORNJA RADGONA — 20. aprila ameriški barvni film: -Jaguar, gospodar džungle«; od 21.—22. aprila ameriški barvni kinemaskopski film: »Osvežen nasmeh«; od 25.-26. aprila ameriški kinemaskopski film: »Kavboj«.
VELIKA POLANA — od 21.—22. aprila madžarski film: -Nedeljska romanca«.
ŠALOVCI — od 21,—22. aprila angleški film: »Operacija Amsterdam«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — od 21. —22. aprila argentinski film: »Andaluzijska ljubezen«.
BELTINCI — od 21.—22. aprila ameriški film: -Vozovi na zahod«.
LJUTOMER — od 21.—22. aprila ameriški barvni film: »Prijatelj Joey«;
Joey«; od 25.-26. aprila domači kinemaskopski film: »Vlak brez voznega reda«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — od 21.—22. aprila francoski film: »Vsi me lahko ubijejo«; 25. aprila italijanski film: -Mož v kratkih hlačah«.
PRODAM
MOTORNO KOLO DKW, 250 ccm, tipa 1954, v dobrem stanju- ugodno prodam. Jože Tratnjek, Lipovci 105, p. Beltinci M-348
HIŠO z gospodarskim poslopjem, 6 km iz Maribora, prodam. Vprašati v gostilni Lešnik. Benedikt v Slovenskih goricah.
M-439
LEPO POSESTVO vseh kultur v izmeri 10 ha. s stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem, ter z vsem inventarjem zaradi starosti prodava. Konrad Čeh in Ivana. Biš št. 55, Trnovska vas pri Ptuju.	M-352
MAJHNO POSESTVO 2 in pol ha obdelovalne zemlje, s stanovanjskim in gospodarskim poslopjem v Slaptincih, prodam. Vprašati Antonija Novak, Slaptinci, p. Videm ob Ščavnici. M-353
POSESTVO ob avtobusni postaji, skupno z 18 ha z hostami, gospodarsko poslpoje. prodam. Lastnica: Frančiška Čuš, vdova, Hlaponci 5, p. Juršinci.
M-354
Osem tednov stare pujske, prodam. Minka Hedžet, Veržej.
M-355
200 litrov domačega belega vina in 300 litrov sadjevca priznanih sort, pod zelo ugodnimi pogoji, prodam. Naslov v upravi lista.
M-359
NAMIZNI štedilnik »Luxor« in kompletno otroško posteljo, vse v brezhibnem stanju, ugodno naprodaj. Murska Sobota, Grajska l0a.	M-360
HIŠO v Mlajtincih 22, prodam. Informacije: Oton 2upančiča 9, Murska Sobota.	M-366
NOVO OGRODJE za štedilnik s keramičnimi ploščicami, (dve pečici in kotel za vodo), ugodno prodam. Filipič. Babinci.
M-364
PRIDNO DEKLE 15—16 let staro sprejmem za pomoč v gospodinjstvu. Vprašati do 14. ure pri Vrečič, pisarna tovarne -Mura«.
M-357
PEKOVSKEGA pomočnika sprejmem takoj. Stanovanje in hrana zagotovljena. Naslov v upravi Usta.	M-358
GOSPODINJSKO pomočnico, pridno, pošteno, k 4-članski družini, iščem. Vprašati: dr. Murmayer, Lendavska 10, od 15 ure dalje.	M-361
»AVTOBUSNI PROMET« MARIBOR
obvešča potnike, da prične dne 23. aprila 1962 obratovati avtobus na progi MURSKA SOBOTA — MELINCI — TURNIŠČE in TURNIŠČE — DOBROVNIK — M. SOBOTA po naslednjem voznem redu:
D D	D D
1	2	Km Kmr Postaja	3	4
11.00	13.45	—	—	M. SOBOTA	6.30	13.25
11.12	13.52	5	5	Bakovci	6.18	13.15
11.18 13.58	8	3 Dokležovje	6 12 13 10
11.24	14.04	11	3	Ižakovci	6.05	1303
11.29	14.09	13	2	Melinci	6.00	12.53
11.34	14.14	15	2	G. Bistrica	5.55	12.53
11.40	14.20	17	2	Sr. Bistrica	5.48	12.45
—	14.25	20	3	Črensovci	5 42	—
—	14.30	23	3	Gomilice	5.36	—
—	16.00 O	O 5.30	—
—	14 35 P 26	3 Turnišče	P -	18.13
—	1603	27	1	Renkovci	—	18.10
—	1612	32	5	Dobrovnik	—	1801
—	16.18	35	3	Strehovci	—	17.55
—	16.25	38	3	Bogojina	—	17.48
—	16 31	41	3	Tešanovci	—	17.44
—	16.35	43	2	Moravci	—	17.40
—	1639	46	3	Martjanci	—	1735
—	16.50	50	4	M. SOBOTA	—	17.25
POMURSKA TURISTIČNA ZVEZA razpisuje
delovno mesto
vodje turistično-informacijske pisarne v Murski Soboti
Pogoji: srednja izobrazba z znanjem vsaj enega tujega jezika. Prednost imajo osebe s prakso na turističnem področju.
Plača in delovni pogoji po dogovoru. Nastop službe možen takoj. Prijave sprejemamo do 30 aprila 1962.
TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO »POTROŠNIK MURSKA SOBOTA, Titova cesta 1, razpisuje delovno mesto saldokontista (ke)
Pogoji: popolna srednja strokovna izobrazba ali nepopolna z nekaj let prakse.
Nastop službe takoj ali s 1. majem 1962. Prošnje poslati na upravo podjetja do 25. aprila 1962.
VABILO
Na osnovi 14. člena pravil Vodne skupnosti za melioracijo Prekmurja v Murski Soboti sklicuje upravni odbor VIII. redni letni občni zbor delegatov Vodne skupnosti, ki bo v ponedeljek, dne 23. aprila 1962 ob 8 uri v sejni dvorani OLO Murska Sobota.
Dnevni red:
1.	Otvoritev občnega zbora,
2.	Izvolitev organov občnega zbora:
a)	predsedstva,
b)	overovateljev,
c)	verifikacijske in kandidacijske komisije,
3.	Poročilo upravnega odbora in direktorja,
4.	Razprava po poročilih,
5.	Poročilo o finančnem poslovanju in odobritev zaključnega računa za leto 1961 s poročilom nadzornega odbora,
6.	Sklepanje o predlogu prispevka članov v letu 1962,
7.	Predračun in program dela za leto 1962,
8.	Razrešnica dosedanjemu UO in NO,
9.	Volitve novega upravnega in nadzornega odbora,
10.	Razno.
V primeru nesklepčnosti ob napovedanem času bo zbor pol ure kasneje ne glede na število prisotnih. Prosimo delegate za točnost in polnoštevilno udeležbo.
Upravni odbor
Obrezovanje parkljev je zelo važen higienski ukrep pri intenzivni reji goved. Vsaka nepravilnost oziroma poškodba parkljev ima za posledico večjo porabo energije in padec produktivnosti. Parklje obrezujemo vsakih šest mesecev.
Na sliki: dijaki KSŠ Rakičan na praksi pri obrezovanju parkljev.
Pomurski spomeniški in turistični ABC
D-F
DOMANJŠEVCI: cerkev je poznoromanska stavba, zgrajena okrog leta 1240. Zgradba je postavljena na tipičnem romanskem tlorisu.
DOBROVNIK: v okolici kraja je večje Število antičnih gomil, od teh 10 južno, 3 pa v gozdu severno od kraja.
DOKLEŽOVJE: v okolici Dokležovja in Bratonec, kjer je bilo v antiki križišče cest, je obsežno najdišče antičnih gomil.
FILOVCI: sloveče lončarstvo, zlasti črno. V vasi je stalna zbirka lončarstva, ki jo je uredil Pokrajinski mu zej v Murski Soboti.
POSTAL ŽRTEV SVOJIH
ŽRTEV
Znani afriški lovec na opice, Adams, je postal žrtev svojih žrtev. Ko je branil posevke pred pavijani. ki so mu vdrli na plantažo (na Obali slonove kosti), je ustrelil samca in se mu približal, misleč, da ga je usmrtil. V istem trenutku je opica skočila, zgrabila lovca za nos in mu z zobmi zdrobila roko.
Ko so ljudje slišali krike nesrečnika in pritekli na pomoč, je bil lovec že mrtev.
VSAK TEDEN VAM PRINAŠA NAŠ LIST VESTI IN DALJŠE SESTAVKE O ŽIVLJENJU V NAŠIH KRAJIH — ZATO: NAROČITE ŠE DANES POMURSKI VESTNIK!
Štajerski veseljaki bodo razveselili Sobočane v nedeljo, 22. aprila ob 16. uri v dvorani hotela »Zvezda«, v M. Soboti.
V nujnih slučajih so se takoj odzvali in darovali kri naslednji:
Janez Farič tretjič, Zoran Klemenčič — sedmič, Roman Ravnič — tretjič, Gizela Sraka — tretjič, vsi iz Murske Sobote; Janez Jerič — sedmič, iz Bakovec, Olga
Posnetek iz nove lendavske lekarne
Gabor — drugič, Stefan Solar — tretjič, Lovrenc Puhan — tretjič, Alojz Kocjan — drugič, vsi iz murskosoboške bolnišnice.
Tovarišem, ki so v nujnih primerih dali kri bolnikom, se jim posebej zahvaljuje Transfuzijska postaja Murska Sobota.
Pridelovalci sladkorne pese pozor
vključno 28. aprila 1962.
Cena sladkorne pese bo letos v Jeseni 9 din, franko nakladalna postaja ali okoli 13 din franko tovarna Osijek, za državna posestva bi zadružne ekonomije. Pridelovalci, povečajte površino sladkorne pese, dokler je še čas za setev.
TOVARNA SLADKORJA ORMOŽ v izgradnji
Komunalna banka v Gornji Radgoni razpisuje delovno mesto
POMOŽNEGA KNJIGOVODJE
Pogoji: dokončana srednja šola in tri leta prakse ali dokončana nižja srednja šola in 6 let prakse.
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe poslati do
Upravni odbor Kmetijske zadruge Črensovci razpisuje delovno mesto
računovodje
Pogoj: srednja strokovna izobrazba z večletno prakso.
Nastop službe po dogovoru. Ponudbe poslati na upravo zadruge do 10. maja 1962.
RADIJSKI PROGRAM
   RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA
Od 15. do 22. aprila
NEDELJA
8.00	Mladinska radijska igra — Brane Dolinar: Začarana nogometna žoga; 8.50 Iz albuma skladb za otroke; 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden; 9.50 Partizanski samospevi in dvospevi; 10.00 Se pomnite tovariši... — Jože Simšič: Dvakrat v »Franjo« — II. del; 10.30 Simfonija in koncert; 11.30 Nedeljska reportaža; 11.50 Želimo vam dober tek; 13.30 Za našo vas; 14.00 Pred mikrofonom je Slovenski oktet;
15.15	Četrt ure ob glasbenem avtomatu; 15.30 Pol ure Dvoržakove glasbe; 16.00 Humoreska tega tedna — Petaj Nesnakomov: To je vzrok; 16.20 Za nedeljsko popoldne; 17.05 Dva južnoslovanska plesa; 17.15 Radijska igra — Alfred Andersch: Ruska ruleta; 18.15 Uvodni stavek in Scherzo iz Suite Aleksandra Glazunova; 18.30 Športna nedelja: 19.05 Revija domačih vižarjev; 20.00 Izberite melodijo tedna; 20.45 Veliki zabavni orkester Michele Legrand; 21.00 Večer pri pianistu Joséju Iturbiju; 21,45 Za romantične plesalce; 22.15 Orkestri in solisti RTV Ljubljana; 23.05 Popevke in plesni ritmi.
PONEDELJEK
8.05	Odlomki iz zadnjega dejanja in epilog opere »Hoffmannove pripovedke«; 8.35 Zabavna orkestra Morton Gould in Andre Kostelanetz; 8.55 Za mlade radovedneže;
9.25	Dve silhueti iz slovanskega glasbenega sveta; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Mali klub ljubiteljev popevk; 11.15 Naš podlistek — Oleko Dundić I.; 11.35 Iz naše glasbene modeme; 12.05 Vaški kvintet z Božom in Miškom: 12 15 Kmetijski nasveti — ing. Jelka Hoče-
var: S katerimi sredstvi škropimo proti krompirjevi plesni; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Med rapsodijami; 14.00 Vrtimo vam ploščo za ploščo; 15.20 Frederik Chopin; Scherzo in trije valčki; 15.40 Literarni sprehod — Drago Kumer: Tri zgodbe; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05	55 minut za ljubitelje operne glasbe; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Od plebarja. Pri klavirju Gita Mally;
19.25	Jan Sibelius: Dve pesmi iz Shakeskearove komedije »Kar hočete«; 20.00—21.15 Simfonični koncert Orkestra Slovenske filharmonije dirigent Bogo Leskovic; 20 45 —21.00 Kulturna tribuna; 21.45 Lahka glasba; 22.15 Večer napolitansišča do plesišča; 18.45 Radijska univerza — Darko Debenjak; Države žuželk in človeka; 19 05 Majhen koncert violinista Pavla Škaskih pesmi; 22.40 Orkester Ray Anthony; 22.50 Literarni nokturno;
23.05	Zadnji ples pred polnočjo;
23.45	Melodije za lahko noč.
TOREK
8.05	Mladinski mešani zbor gimnazije iz Celja p. v. Egona Kuneja; 8.25 melodije na tekočem traku; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Titanic; 9.25 Pet popevk za pet pevcev; 9.40 Klarinet in flavta; 10.15 Izberite melodijo tedna; 11.00 Marjan Lipovšek: Domovina, simfonična pesnitev; 11.15 Napredujte v angleščini — 9.lekcija; 11.30 Z romunskimi pevci v popularnih operah; 12.05 Kvintet bratov Avsenik; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Nace Lovšin; Kakšne bike imamo za osemenjevanje;
12.25	Melodije ob 12.25; 13 30 Narodne pesmi jugoslovanskih naro-
dov; 13.50 Fantazije in melodije Izidorja Bajiča; 14.05 Radijska Sola za višjo stopnjo — Za en sam utrip srca; 14.35 Tri sopranske arije iz oper Carla Marie von Webra; 15.20 Tisoč piščali hammond orgel; 15.30 V torek nasvidenje;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Izbor iz Čajkovskega — 7. oddaja; 17.51 Magda Rusy igra Rahmaninova; 18 00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe —Muhasti april; 18 45 S knjižnega trga; 19.05 Prvomajske zvočne razglednice; 20.00 Poje zbor JNA iz Beograda p. v. Mladena Jagušta; 20.30 Radijska igra — Jane Kavčič: Vlak štev. 612; 21.15 Blaž Arnič: Romanca in Koncert za violino in klavir; 21.25 Priljubljene melodije in popevke;
22.15	Uvod v glasbo 20. stoletja (26); 23.05 Moderna plesna glasba;
23.45	Melodije za lahko noč.
SREDA
8.05	Matineja v ljudskem tonu; 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb; 9 25 Naš zabavni kaleidoskop; 10.00 Napoved časa in poročila: 11.00 Iz hrvatske in srbske glasbe; 11.15 Človek in zdravje; 11.25 Melodije za razvedrilo; 12.05 Beneški fantje vam igrajo in pojo: 12.15 Kmetijski nasveti — vet. Erik Špiler: Kako vzrediti zdrave piščance — I. del;
12.25	Melodije ob 12.25; 13.30 Morda je to vaša melodija: 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Titanic: 14.35 Skladatelj Pavle Merku; 15.20 Nekaj prizorov iz slovanskih komičnih oper; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Šoferjem na poti; 17 50 Pianist Eroll Garner; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu;
18.10 Dirigira Leopold Stokowski — Igor Stravinski: Petruška; 18.45 Ljudski parlament; 19.05 Prvomajske zvočne razglednice; 20.00 Uvertura in drugi odlomki iz Wagnerjeve opere »Večerni mornar«; 20.30 Štiri sto let klavirske glasbe; 21.00 Pojoči mozaik; 22.15 Po svetu jazza — »Mož z več obrazi: Artie Shaw«; 22.45 Glasbena medigra; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Nočni koncert z deli sodobnih avtorjev.
ČETRTEK
8.05	Štirje dueti iz Smareglijeve opere »Istrska svatba«; 8.35 Lahka glasba z orkestrom Vzhodnonemškega radia in Raphaele; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Za en sam utrip srca; 9.25 Kitara in orglice v ritmu; 9.40 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje; 10.15 Od tod in ondod;
11.00	Zabavni orkester RTV Zagreb; 11.15 Ruski tečaj za začetnike — 50. lekcija; 11.30 Glasba iz vladavine -Sončnega kralja«; 12.05 Z ansamblom Milana Stanteta; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Bojan Nendel: Selekcija in prodaja pomenske živinoreje; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Izpod zelenega Pohorja; 13.50 Ciganski napevi; 14.00 Pevci Marjana Deržaj, Beti Jurkovič, Jelka Cvetežar, Matija Cerar in orkester Billy Vaughn; 14.35 e.fo Pmdlgofsnimldgfsnimldgfosmn Priljubljeni napevi s pozdravi za 1. maj; 15.20 Krsto Odak: Passacaglia za godalni orkester; 15 30 Turistična oddaja; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev: 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 -Naša pesem«; 18.32 Igra pianist
György Cziffra; 18 45 Kulturna kronika; 19.05 Prvomajske zvočne razglednice; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Petnajst minut z Zagrebškim jazz kvartetom; 21.00 Literarni večer — Ameriški beatniki; 21.40 Dušan Kostič: Črnogorska suita; 22.15 Naši tonski tehniki vam predvajajo VII. oddaja; 22.45 Oktet Alexander Clair in Kvintet Art van Damme;
23.05	Lucijan Marija Škerjanc: Godalni kvintet; 23.42 Melodije za lahko noč.
PETEK
8.05	Pesem prostosti — Dve Mozartovi skladbi; 8.25 Naš zabavni kaleidoskop; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — Muhasti april; 10.15 Od tod in ondod: 11.00 Arije in monolog iz jugoslovanskih oper;
11.15	Naš podlistek — Aleksa Dundič II.; 11.35 Želimo vam dober tek; 12 05 Trio -Melodija« iz Mengša; 12,15 Kmetijski nasveti — Ing Francka Trebar: Živinoreja v novomeškem okraju; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Trije jugoslovanski skladatelji; 13.50 Zabavni intermezzo; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Štajerska pripovedka; 14.35 S pesmijo se je začelo; 15.20 Poje basist Miroslav Čangalović; 15.45 Jezikovni pogovori;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Za spomin na velike dni; 17.50 Tri pesmi Rada Simonitija; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Pariško življenje; 18 45 Iz naših kolektivov; 19.05 Prvomajske zvočne razglednice; 19.30 Radijski dnevnik; 20 00 Glasba in spomini; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Glasbena
medigra; 20.35 Spoznavajmo svet in domovino; 21.35 Ob zvokih zabavne glasbe; 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.05 Za ljubitelje modemih plesnih ritmov;
23.45	Melodije za lahko noč.
SOBOTA
8.05	Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 8.35 Veliki godalni orkestri; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Štajerska pripovedka; 9.25 Elegije in burleske; 10.15 Od tod in ondod; 11 00 Nekaj ameriških popevk; 11.30 V svetu cicibanov; 11.43 Saša Šantel: Koncertino za violino in klavir; 12.05 Kvintet Niko Štritof s Štirimi fanti; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Franc Zadravec: Kako smo krmili krave preteklo leto na posestvu Rakičan; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Sovjetska, češka in poljski zabavna glasba; 14.00 Skladbe iz romanskih dežel; 14.15 Operetni napevi: 14.35 Za praznik dela — priljubljene melodije; 15.20 Napotki za turiste; 15.25 Radi bi vas zabavali; 15.40 Mešani zbor »France Prešeren« iz Kranja p. v. Petra Liparja; 16.00 Vsak dan za vas;
17,05	Gremo v kino; 17.50 Plesni orkester Ray Antony; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Iz Mozartove »Čarobne piščali«; 18.45 Naši popotniki na tujem; 19.05 Prvomajske zvočne razglednice; 20.00 Domači zvoki pred sobotnim večerom; Radijska pred sobotnim večerom; 20.20 Radijska komedija; 21.00 Za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Želimo vam prijetno zabavo.
POMURSKI VESTNIK - List izdaja in tiska Časopisni in založniško podjetje »Pomurski tlak« v Murski Soboti - Direktor in glavni urednik JOŽE VILD - Odgovorni urednik JUŠ MAKOVEC - Urejuje uredniški odbor - List pošiljamo samo po predplačilu - Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje - Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 - Telefon 138 - Naročniški ta oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 6, tel. 215 - Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev - Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti Št. 605-11
1—365
POMURSKI VESTNIK, 19. apr. 1962
7
Iz prakse drugod
Industrijska
psihologija
V vseh industrijsko naprednih državah, posebno v ZDA izkoriščajo dandanes rezultate raziskovanj moderne psihologije. Iz splošno psihologije kot dela medicine se je v novejšem času razvila kot ekonomska nujnost še posebna veja industrijska psihologija, ki so ukvarja s specifično nalogo, humanizacijo industrije prilagoditev človeka na delo.
Nenehna tendenca za povečanje storilnosti terja mimo ostalih materialnih pogojev tudi natančno proučavanje proizvajalca kot odločilnega faktorja za dvig storilnosti. Industrija ISKRA je že pred leti zaposlila posebnega industrijskega psihologa, ki je pričel z raziskavo celotnega področja s posebnim ozirom na prilike v tovarni. Njegov študij je obsegal: vprašanja povezanosti kvalitete in kvantitete dela, storilnost pri delu, snemanje delovne krivulje, barvanje po vidikih barvne dinamike in terapevtike, vprašanje uvajanja glasbe v industrijo, študij medsebojnih odnosov, izobraževanje in končno kot najvažnejše — selekcija proizvajalcev.
Po nekaj letnem študiju več sistemov se je izkristalizirala metoda, ki jo med drugim uporabljajo pri zaposlovanju novih proizvajalcev. V ISKRI so opustili stari sistem sprejemanja delavcev po klasični metodi: na podlagi prvega vtisa, izraza obraza, simpatije ali antipatije. Če vzamemo še to slabost, da so na novem poslu vsi delavci približno enako produktivni, zato njih individualne razlike ni moč ugotavljati po standardnem zaposlitvenem postopku. V tovarno sedaj ne sprejmejo nikogar več brez testiranja pri industrijskem psihologu. Ta testira na podlagi intervjuja kandidata in ugotavlja njegove duševne lastnosti, izvežbanost, spretnost, zanimanje itd. Vsako posamezno delovno mesto zahteva kake specifične lastnosti, zato je testiranje večji del individualno, je splošni del je skupen. Da bi bili rezultati testiranja čim popolnejši test,ra industrijski psiholog po več metodah in končno primerja rezultate ter ugotovi psihološki profil. »Pravega človeka na pravo delovno mesta« — to je vodilno geslo v tovarnah ISKRA. Pravilna razporeditev proizvajalcev po njihovih zmožnostih, znanju in interesih s posebnim ozirom na invalide Je bistvena naloga industrijske psihologije v ISKRI.
Oddelek za industrijsko psihologijo pa sodeluje tudi pri drugih službah z nasveti in predlogi. Naj jih nekaj navedemo: utrujenost in njen vpliv na proizvodnost ter borba proti njej, študize o preprečevanju nesreč, prilagoditev orodij in stroja na človeka, fluktuacija delovne sile itd. Bolj ali manj zahtevajo sodelovanje industrijskega psihologa tudi druge panoge kot: vprašanja propagande, reklame in analize tržišča. Torišče industrijske psihologije je torej zelo široko, zato si odločnega napredka ne moremo predstavljati brez sodelovanja te znanosti, ki bo prinesla tovarnam večji napredek in povečanje storilnosti, proizvajalcu pa olajšala delo tako, da ga bo čim racionalneje izvrševal ob normalni uporabi življenjskih sil.
Pri testiranju v »Iskri«...
GOSPOD STRIP TEASE
V Parizu se Je pojavil gangster novega tipa, ki so mu dali ime »monsieur strip tease«. Lastnice trgovin nimajo mirnega sna, policijske patrole pa iščejo sled za njim. Medtem pa on »operira« in sicer na ta način, da vstopi v trgovino, kadar ni v njej ljudi in z nožem prisili lastnico, da mu da izkupiček, potem pa ji ukaže, naj se sleče. Zadnja žrtev Maria Mikel je vprašala, če se mora sleči popolnoma. Odgovoril ji je: »Seveda, drugače bi vam lahko padlo v glavo, da bi tekli za menoj na ulico.«
 VAS BREZ GOSTILNE
Mnogi pravijo, da si vojvodinske vasi ne morejo zamisliti brez kavarne. To velja zlasti za banatske vasi, kjer »Lale« ne izpustijo dneva, da se ne bi ustavili v gostilni, da se malo porazgovorijo in »ubijejo« dolgčas. A povsod so izjeme, pa tudi tukaj. Velika banatska vas Vojlovica-, ki ima čez 1000 stanovalcev, že nima niti ene gostilne. Gostje se vedno čudijo, da je tako, medtem ko domačinov to ne moti.
Nasprotno pa ima ena najmanjših vasi v Banatu — Zagajica v uljmanski občini tri gostilne. V tej vasi popijejo več alkohola kot kje drugje v občini.
PIŠČANČKA - DVOJČKA
Leopold Ullen in njegova žena iz Rankovec št. 33 sta pretekli petek bila zelo začudena, ko sta pogledala pod »kovačo«, če je že zvalila kakšnega »novorojenčka«: z enega, na oko debelejšega jajca sta namreč prilezla dva piščančka — dvojčka. Zanimiv pojav dvojčkov v kokošji družinici je vzbudil zanimanje tudi pri ostalih vaščanih.
V Ullenovi družini pa imajo po pripovedovanju gospodarja še eno zanimivost: 13-letni sinko Milan se namreč vztrajno ukvarja tudi s hobbyjem: zbira škatle od vžigalic in jih ima na zalogi že nad 500. Razen tega je Milan še vnet športnik in se s svojimi vrstniki zelo rad podi za žogo; v svojem »arhivu« ima tudi že lepo število slik svojih vzornikov, izrezanih iz raznih športnih in drugih časopisov.
S. K.
BALONČEK IZ ŠVICE
Pred kratkim je kmetovalec Anton Novak iz Grlave našel na njivi majhen balonček, ki je preko noči priletel iz Švice. To je ugotovil po listku, na katerem je bilo zapisano, da je bil balon spuščen dan prej ob sedmih zvečer iz kraja Rich-terswil v Švici, spusitl pa ga je neki Herbert Karger, učenec četrtega razreda tamkajšnje šole. Lastnik balončka je bil zelo vesel, ko je prejel čez nekaj dni sporočilo o pristanku bolnčka več sto kilometrov daleč od njegovega domačega kraja.
Drobne zanimivosti
UMRL JE MED DELOM Geometer Jovan Falatov Je stal na zelo ozkem prostoru med železniško progo in ogrado pri Pančevačkem mostu in meril. Ropot od prometa je bil zelo močan in Falatov ni slišal motornega vlaka, ki jo iznenada prihrumel in ga podrl. Pomanjkanje steze na trm mestu je povzročilo že mnogo človeških žrtev.
ŽRTVOVAL SE JE ZA DRUGE Motor letala je nehal delovali nad samim mestom Metz. Pilot bi lahko izskočil in se rešil s padalom ,letalo pa bi padlo v središče mesta. Ives Lesault ni mislil na sebe, temveč na ljudi na ulicah. Uspelo mu je še, da je privedel letalo do nenaseljenega kraja na periferiji. To ga Je stalo življenje.
TUDI DIVJE GOSI NIMAJO RADE SAMOTE Djoko Lačanin, lovec iz vasi Branjine v okraju Osijek, je pred več ko dvema mesecema na lovu preganjal divjo gos in ji prebil krilo. Ranjeno ptico je odnesel domov, jo zaprl v kokošnjak in ji redno dajal hrano in vodo. Divja gos se je počasi udomačila. Tudi ranjeno krilo ji je zaraslo. Nekega dne je odletela iz kokošnjaka v prostrane močvare. Lovci so jo večkrat videli, kako blodi sama. Medtem pa je, kaže, po desetih
dneh bilo gosi dovolj samote in se je vrnila h gospodarju. Prišla je do ograje Djokinega vrta in tu čakala. Iznenadenemu lovcu je ni bilo težko vloviti. Šel je k njej, — ni bežala—, vzel jo je v naročje in odnesel domov.
STOLETNIKU ZRASLI NOVI
ZOBJE
Za najstarejšega človeka v Bukovici smatrajo Milana Kablara iz Biobčine, vasi nedaleč od Šibenika. Ta krepek stoletnik ima sedem vnukov in deset pravnukov. Medtem pa so mu te dni začeli rasti novi zobje. Pomlad mu je prinesla štiri zobe: dva kotnika in dva sprednja zoba.
KOPRIVNICA IN NJENIH
ENAJST SOIMENJAKINJ
Razen Koprivnice, središča istoimenskega okraja, Je v naši držati še enajst vasi, ki imajo ime Koprivnica. Od teh jo samo še ena na Hrvatskem in slavonskopožeškem okraju. Ostalih deset je v Srbiji, Sloveniji, Makedoniji ter Bosni in Hercegovini.
Mnoga pisma, ki so namenjena kdo ve v katero izmed dvanajstih Koprivnic, in ki nimajo točnega naslova, pridejo po navadi v Koprivnico, središče »podravskega okraja«. Poštarji se takrat mučijo, dokler ne ugotovijo, kam naj odpošljejo tako pismo, ki je zablodilo.
MINATURNA KATEDRALA
POD DREVJEM
Otok Školj pri Preku na UgIjenu je poleti zelo živ. Turisti prebijejo vsak sončen dan v hladu borov in cipres, poleg agav in cvetja. Na sredi tega otoka — parka, poleg starega samostana, pod najnižjimi vejami borov, že leta stoji miniaturna katedrala. Neznani gradbenik jo je zgradil po zgledu katedrale v Zadru.
SE NEPOJEDENO
Ob kulinarični razstavi v Toulouseu, ki ima devizo: »Vse, kar Je živo, je lahko predelano v jed«, je napisal pariški časnik »Combat«:
»Res se v Franciji jé vse, kar je živo. Kar ni živo, pomeni, da je pojedeno. Kar živi, jé, in kdor jé, živi. V Franciji torej živi tisto, kar še ni pojedeno.«
NOVOPAZ ARSKI »DOM«
GOLOBOV
Na zapadnem delu mestnega parka v Novem Pazarju je stolp, zgrajen v 18. stoletju. Nekdaj je služil za opazovanje sovražnika. Danes ga uporabljajo kot shrambo za klopi iz parka, ko jih preko zime shranijo. Ker je notranjost stolpa razdejana, je našlo tukaj svoje stalno bivališče na stotine golobov. Pred sončnim zahodom, ko se golobi vračajo z lova, drugi pa odhajajo iz stolpa, se vsi zberejo na strehi in preživijo čas v »razposajenosti«.
STUDENEC, KI NAPOVEDUJE
DEŽ
Studenec Nikole Regvarta v vasi Pavlovac, poleg železniške proge Podravski Kloštar — Križevci, ima nevsakdanje svojstvo. Ta, okoli 30 metrov globoki studenec napoveduje dež. Dan pred dežjem, ali pred nevihto voda vzvalovi in se zapeni. Regvart in njegovi sosedje pravijo, da boljšega barometra kot je ta studenec, ne rabijo.
MALI OTOK S TREMI
IMENI
Otok OšIjak v zadarskem kanalu je znan po tem, da ima tri imena. Uradni naziv Je Ošljak. V zadarskem okraju Je znan pod imenom Lazaret. Ker prebivalo na njem samo prebivalci s priimkom Valčić, je otok dobil še tretje ime - Valčić, po katerem je znan mod otočani. Valčićev je na otoku sedaj okoli osemdeset.
SNEG NAMESTO ŽIMNICE
Snežna odeja, ki se je to leto dovolj dolgo ohranila, ni bila izkoriščena samo za kepanje, sankanje in smučanje, temveč pri telovadnih urah tudi kot žimnica. Na njej so otroci izvajali tako Imenovani leteči obroč.
To prirodno »žimnico« so izkoristili učitelji tistih šol, ki nimajo telovadnice in dovolj orodja. Tako je tudi učitelj telovadbe na osnovni šoli »Njegoš« tz Požarevca izkoristil zadnji sneg, da nauči otroke leteči obroč.
NENAVADNE FRESKE
Gornja Toplica je polna zgodovinskih znamenitosti in starin Ena izmed teh je stara cerkev v Stavi pod Kopaonikom. Na več mestih te cerkve piše, da jo je obnovil peki patriarh Pajsije. Kdo jo cerkev zgradil in kdaj tega ne ve nihče. Ob priliki njene rekonstrukcije v 14. stoletju so pod staro malto odkrili freske, na katerih so prikazane razne nage žene. To je dalo povod za sumnjo, da je cerkev bila prezidana iz stare rudarske gostilne, ko so po turških napadih izginili rudarji iz tega drugače znanega srednjeveškega rudarskega bazena.
ZGODOVINSKA MURVA
V sredini Smedereva se dviga čez 200 let stara murva, ki jo je zob časa precej načel. To drevo je zgodovinski spomenik. Pod njo je 8. novembra 1.	1805 smederevski
poveljnik trdnjave Muharem Guša predal ključe smederevskega gradu Karadjordju ob priliki osvoboditve mesteca pred Turki.
Ta prastara murva jo obenem eno najstarejših dreves na območju smederevskega okraja. Domači in tuji turisti jo radi gledajo in slikajo. Da bi se obiskovalci lahko takoj seznanili z njeno preteklostjo, jo je ljudski odbor smederevske občine ogradil in na plošči vklesal njeno zgodovino.
NOVA IGRA LOTO - IZ PREJŠNJEGA STOLETJA
V državnem arhivu v Somboru hranijo dva dokumenta iz leta 1828, s katerima »cesarsko-kraljevske komorne uprave za loto igre« v Budimu in Dunaju obveščajo somborski magistrat, da se je pri Somborčanu Jovanu Atanackoviću, zastopniku tedanje državne loterije pojavil primanjkljaj v blagajni in da sumijo, da on na svoj račun organizira neko vrsto loterije in da s tem škoduje državi. Ti podatki so spodbudili novinarje, da so v Somboru povprašali v državnem arhivu za poreklo loto igre, ki so jo v času avstroogrske monarhije igrali tudi stari Somborčani.
Kaže, da je loto nastal v Genovi, kjer je bil običaj, da se vsako leto menja pet članov senata. Da bi bile volitve novih senatorjev popolnoma nepristranske, so imena devetdesetih najuglednejših prebivalcev Genove izpisali in dali v neko posodo, iz katere naj bi se potegnilo vsega 5 listkov. Sčasoma so prebivalci tega italijanskega mesta začeli staviti, katero ime bo izvlečeno. Ko se je to zelo razširilo, je senat 1.	1620
odločil, da naj se namesto listkov z imeni uporabijo številke.
Kmalu se je ta stava prenesla v druge dežele, med drugim tudi v Avstrijo in Madžarsko. Od tam pa je bil do Sobmora samo — korak. Po podatkih, s katerimi razpolaga somborski arhiv, je bila loto igra uradno ukinjena na Madžarskem leta 1897, namesto nje pa je bil uveden »holandski sistem«, namreč srečke, ki so se ohranile še do današnjega dne. Vendar je loto pustil sledove tudi v somborskem samostanu, v dveh dokumentih iz 1. 1828, v katerih piše, da so obstajale v tem času na Dunaju in v Budimu »cesar-sko-kraljevske komorne uprave za loto igre.« Na osnovi nekaterih podatkov je Somborčan Jovan Atanacković organiziral — čeravno predstavnik -uprave za loto igre« neka žrebanja na svojo roko, in denar dajal v svoj žep. Nagrade so bile, v kolikor je še znano, zlati prstani in drugi dragi predmeti.
Po podatkih je sodišče na temelju tožbe iz Dunaja in Bud ima kaznovalo Atanacković z visoko denarno kaznijo, nadomestiti pa je moral tudi vso škodo, ki jo je povzročil s svojo ilegalno loterijo avstro-ogrski državi.
ŽENA - DOM - DRUŽINA
Gobe za kopanje moramo kdaj pa kdaj temeljito očistiti. Najprej jih dobro izperemo v mlačni slani vodi, potem pa jih za 24 ur položimo v polnomastno mleko. Nato jih speremo v čisti vodi in posušimo na zraku.
Z notranjo stranjo pomarančnih lupin lepo očistimo torbice iz govejega usnja. Najprej zdrgnimo torbico z lupino, potem pa še s suho mehko krpo. Uspeh bo presenetljiv.
Krompir solimo šele potem, ko je kuhan. Tako se bo namreč mnogo hitreje skuhal.
Ko otroke kopamo v veliki kopalni kadi, jim v njej zelo rado drči. Položimo na dno kadi večjo frotirko, pa bomo nevšečnost preprečili.
TURSKA KAVA
Turško kavo lahko izboljšate z dodatkom čokolade, in sicer primešajte k običajni turški kavi žlico mlete čokolade in servirajte. Žlica čokolade zadostuje za štiri skodelice turške kave.
V majhno kozico damo toliko sladkorja, kolikor ga potrebujemo za črno kavo. Sladkor v kozici mešamo tako dolgo, da lepo zarjavi. Dolijemo mu potrebno
količino vode in ko ta zavre, zakuhamo kavo. Kava dobi boljši okus.
Dobro je tudi, da takrat, ko kavo pražimo, dodamo žlico sladkorja, ki ga skupaj s kavo še malo popražimo. 2llco sladkorja dodamo k četrt kg kave.
Za spremembo priporočamo ta-
kole pripravljeno kavo: dve jedilni žlici kave v prahu, jedilno žlico vode penasto vmešamo naj-bolje z mešalcem). Nato dodamo pet jedilnih žlic sladkorja, 1 8 1 sladko smetane, kavno žlico kakaa, jajce, četrt litra mleka in malo ruma. Vse skrpaj ponovno dobro vmešamo in serviramo.
 Mala Kronika

KOLESARKA ZAVOZILA
V TOVORNJAK
Dne 14. tega meseca ob 13.20 uri se je pripetila prometna nesreča na Lendavski ulici pred prodajalno Drogerija v Murski Soboti.
Kolesarka Justina Kuzmič iz Murske Sobote se je s kolesom pripeljala po Grajski ulici na križišče na Lendavski ulici. Zaradi neprevidnosti se je s kolesom zaletela v tovornjak, last Tovarne mlečnega prahu v Murski Soboti, katerega je vozil Anton Pavlinjek. Tovornjak je prav tako pripeljal iz Grajske ulice na križišče.
Pri trčenju je kolesarka padla po cesti in dobila težje telesne poškodbe. Ponesrečenki je bila takoj nudena prva pomoč v soboški bolnišnici. Dobila je pretres možganov in zlom leve roke. Na kolesu je nastalo za okrog 7 tisoč dinarjev materialne škode.
POŽAR V SELU Dne 13. t. m. je izbruhnil požar na kopici slame, last Janeza Grabarja iz Sela. Slama, katere Je bilo okrog 3500 kg, je popolnoma zgorela. Materialna škoda znaša okrog 42 tisoč dinarjev. Vzrok požara do sedaj še ni znan.
Rex Stout
ZGODBA O PSU
(Nadaljevanje)
»Povedal sem vam.«
»Povejte še enkrat.«
»Hotel sem, da bi lovil Chaffeejeve telefonske pogovore.
»To je protizakonito,« sem rekel strogo«
»Naj bo. Saj nisem delal.«
Zalistal sem po beležnici. »Vrnite se nekoliko. Koliko Chaffeejevih prijateljev in znancev ste spoznali v tem tednu, če izvzamem druga dva najemnika?«
»Samo dva, kakor sem povedal. Neko mlado žensko, model, v njegovem ateljeju — ne spominjam se njenega imena — in nekega moškega, o katerem je rekel Chaffee, da kupuje njegove slike. Pisal se je Braunstein.«
»Izpustiti ste Philpa Kampfa.«
Meegan se je nagnil naprej in spustil pest na mizo. »Da, in tudi vnaprej ga bom izpuščal, če bi radi kaj vedeli. Nikdar ga nisem ne videl ne slišal zanj.«
»Kaj bi rekli k temu, če bi omenil, da so vas videli z njim?«
»Rekel bi, da ste umazan lažnivec!« Rdeče oči so se zazdele še bolj krvave. »Kakor da ne bi imel dovolj težav, ste se zdaj še vi spravili nadme z umorom nekega človeka, ki ga nisem videl svoj živi dan. Vodite mi psa sem in govorite, naj ga potrepljam.«
Prikimal sem. »To je vaša smola, gospod Meegan. Niste prvi človek, ki je imel umor za družbo, ne da bi ga bil povabil.«
Zaprl sem beležnico in jo spravil v žep. »Ne hodite predaleč, prosim. Nemara vas bomo spet potrebovali.«
Rad bi dobil še kake podrobnosti o njegovem napredovanju, mogoče tudi o nazadovanju z Rossom Chaffeejem, kakor tudi o njegovem stiku z drugima dvema najemnikoma,
vendar se mi je zdelo bolj pomembno, da spregovorim kako besedo s Chaffeejem samim, preden me bo kdo zmotil, Ko sem stopal po stopnicah v tretje nadstropje, je bilo na moji uri osemindvajset minut čez deseto.
»Vem, da bi bilo vsako pritoževanje zaman,« je rekel Ross Chaffee. »Je že tako zakleto, da me mora zmerom kdo motiti pri delu. Posebno v teh okoliščina.« Bil pa je zelo dobrohoten glede tega.
Najvišje nadstropje je bilo precej drugačno od spodnjih. Ne vem, kakšni so bili njegovi stanovanjski prostori, toda atele, ki je bi zadaj, je bil velik in visok in vse prej ko cenen. Po prostoru so bili razstavljeni kipi, na naslonilih in slikarskih stojalih so bila razpeta platna vseh velikosti. Na stenah so se gubale tapete. Na dveh stojalih je imel razpeti dve nedokončani podobi. Povsod okrog so bili razpostavljeni stolčki in dva oblazinjena stola; razen tega je bil v ateljeju še zelo velik divan.
Potisnil me je na enega od oblazinjenih stolov, Chaffee, ki je bil še zmerom v delovni halji, pa si. je primaknil navaden stolček, tako da sva si sedela nasproti.
»Ampak nikar ne razvlecite preveč,« me je poprosil.
Rekel sem, da ne bom. »Nekaj točk bova pretresla,« sem rekel, »nekaj takih, o katerih malce premišljujemo. Seveda je lahko samo naključje, da je Richard Meegan prišel v mesto iskat svojo ženo, pri tem pa obiskal vas in najel tu stanovanje devet dni, preden je bil Kampf umorjen, ampak naključje take narave mora tudi vzdržati, da ga nekoliko pretipljemo. Odkrito povedano, gospod Chaffee, so ljudje — in po naključju spadam mednje —, ki se jim zdi čudno, da si ne bi mogli zapomniti imena pomembnega modela za eno od svojih velikih podob.«
Chaffee še je smehljal. »Torej si morate misliti, da lažem.«
»Tega nisem rekel.«
»Ampak namigujete na to.« Skomignil je. »Čemu?« Kakšen globok namen skrivam?«
»Ne bi znal reči. Rekli ste, da želite pomagati Meeganu, da bo našel ženo.«
»Ne, nisem rekel, da želim pomagati. Bil sem pripravljen kaj storiti. Strašno je nadležen.«
»Vredno bi bilo kaj storiti, da bi se ga iznebili. Ste to poskusili?«
»Razloži sem že, kaj sem storil. V podpisani izjavi. Ničesar nimam pristaviti. Poskušal sem osvežiti sporna. Eden od vaših kolegov je svetoval, da bi lahko šel v Pittsburgh in si ogledal podobo. Mislim, da se je samo šalil.«
Poblisk jeze v njegovih temnih očeh me je opomnil, da pričakuje od mene, da sem prebral njegovo izjavo.
Resno sem ga pogledal. Poglejte, gospod Chaffee. Tale zadeva je zoprna za vse prizadete. Stvar bo prej hujša kakor boljša, dokler ne ugotovimo, kdo je ubil Kampfa. Vi moški v tej hiši morate vedeti razne reči drug o drugem, mogoče tudi kaj takega, kar je v zvezi s Kampfom, česar ne poveste. Od moža, kakršni ste vi, ne pričakujem, ka bo kar za zabavo obešal umazano perilo, a vsa umazanija, ki je v zvezi s tem umorom, bo prej ali slej prišla na dan, in če kakroli zadržujete za sebe, ste bolj neumni, kot bi vam prisodil.«
Kar majhen govor ste pripravili.« Zopet se je smehljal.
»Hvala lepa. Zdaj ga dajte še vi.«
»Jaz nisem tako zgovoren kakor vi.« Odkimal je. »Ne. Ne verjamem, da bi lahko kakorkoli pomagal. Ne bi mogel reči, da mi je umazanija španska vas — to bi bilo filistrsko; ampak ne tisto, za čimer ženete vi. Moje mnenje o Kampfu vam je znano. Poznal sem ga prav dobro. V nekaterih pogledih je bil vse časti vreden, a seveda mu ni manjkalo napak. Približno isto bi rekel o Talentu. Alanda poznam samo bežno. O Meeganu ne vem nič več kakor vi. Niti najmanj se mi ne sanja, zakaj naj bi katerikoli utegnil želeti, da bi ubil Philipa Kampfa. Če pričakujete ...«
Zazvonil je telefon. Chaffee je stopi k mizi na koncu divana. Nekajkrat je odgovoril z »Da«, potem pa: »Ampak eden od vaših je zdaj tukaj... ne vem, kako mu je ime; nisem ga vprašal... lahko da; ne vem... Prav. Okrožno sodišče. . Da, lahko se odpravim v nekaj minutah.«
(Nadaljevanje prihodnjič)
8
POMURSKI VESTNIK, 19. apr. 1962