93. številka.
V Trstu, v sredo 22. novembra 1893.
Tečaj XVIII.
„EDINOST"
izhaja dvnkrat im teden, v^ako sredo in soboto ob 8. uri zjutraj.
„Edinost" stane:
za vse leto f. »i.— ; izven Avstrije f. 9.— la */, leta „ 3.— ; w „ 4.50 za «/4 leta „ 1.50; „ „ „ 2.25
36 ,,Novlćar"-jem : za vse teto f. 7.—; izven Avstrije f. 10.— za »/, leta » 3.a<»; »	, 5.-
zn '/i 'Gta » 1.75; „ „ . 2.50 Posamične Številke ne dobivajo v pro-dajalnicah tobaka f Trstu po B nvč., v Gori rt in v Ajdovščini po B nvč.
po SB nvč.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
Oglasi se račune po 8 nvč. vrstica v petitu; za naslove « debelimi črkami ho plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo
navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domari oglasi itd. se račune po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poSiljajo urednittvu: Piazza Caserma it. 2. Vsako pi*mo mora biti frankovano, ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema u pravnistvo Piazza Caserma 2. Odprte reklamacije so proste po&tnine.
, r edino »H Je mme l".
Spoznanje!
Ljubljanske „Novice", bivše glasilo nepozabnega očeta Bleivveisa, priobčile so ▼ poslednji svoji Številki znamenit članek pod zaglavjem „M i n i s t e r s t v o P I e-ner imenovano Windischgratz.* Že ta naslov sam nam pravi, da so česti-vredne „Novice* pritrdile našemu menenju, da najodličnejši in najvplivnejši mož v novem ministerstva je gospod — Plener, da imnmo torej pravo aa pravo nemško-poljsko vlado pod firmo konservativnega plemeni* taftu. A omenjeni članek zdi ae nam posebno važen tudi aato, ker kaže, da so tudi pri uredništvu „Novic* jeli ceniti dosedanje „prijatelje" naše tako, kakor za-aluzijo v resnici in kakor smo jih sodili mi od nekdaj. Ta glas starega slovenskega glasila treba poštevati, kajti to ni glas mladih vročekrvnih politikov, ki no mislijo s glavo, ampak le s srcem, politikov, ki bi v tnladeniškem svojeui navdušenji hoteli prenašati gore — ampak glas mož, osivelih v borbi aa prava naroda slovenskega, konservativnih mož, ki se le neradi ločijo od starih poti in itarih zvez. Ako svare taki možje, potem mora to že nekaj pomeniti. In zato menimo, da ustrežemo našim čitateljem, ako jim povemo, kako Hodijo o našem sedanjem položaju in o naših dosedanjih zaveznikih oni trezni in razsodni možje, ki se zbirajo okolo „Novic*.
„Novice* pišejo:
„Najvažnejša oseba nove ga miniaterstva je Plene r, on jo mož, ki ima odločno označeno politično preteklost za seboj. On bode postal duša in volja ministerstvu, "VVidischgrfttz mu bodo kmalu dajal samo ime.
Kaka da bode vlada, v kateri sedi Plener, o tem mislimo, da pač ni treba dosti govoriti. Naj so ga zadnji čas nekateri poljski in konservativni listi še tako hvalili, vender on ostsne, kar je bil, nas-prostnik konservativcev in Slovanov, tako
PODLISTEK. Tri povesti brez naslova.
Hrvatski spisal Ksaverij Šandor-Gjalski. Druga povest.
(1858-1879) (Dalje),
Že tedaj me je Julikina povest bolj zanimula, kakor povesti vseh nesrečnih in zakletih kneginj. Meni kot otroku je bila njena tedanja nesreča le polovična. Dostikrat sem jo dobil jokujooo, ko so jej jo lltrinjnta solza za solzo. Bil sem sioer premlad, da bi mogel presoditi njeno otožnost — vender sem mogel spoznati, du je ljuba in dobra Julika zoI6 žalostna, in kedar sem jo videl taksno, šel sem v kot ter pričel jokati in jokati, da mi je skoraj zmanjkovalo sape.
Že tedaj je bila Julika udova. Ali, da povem rosnico: le nam otrokom so dali tako razumeti; pozneje še-le, o času prvega spomina svojega, sem izvedel, da jej jo bil mož pri življenju.
Ona je bila otrok častitih meščanskih starisev. Ooe je imel nekje v Vlaški ulici trgovino z raznim blagom, ki je napredovala dobro. Zgodaj žo zgubil jo soprogo
bode pa tudi ministerstvo, ki se je rodilo.
Rodil je je strah pred v o I i 1 n o reformo. Časopisi so največ strašili s socijalni domokracijo, da bi le prepečili razširjenje občne volilne pravice. Mi smo v svojem listu že dovolj označili, da je to le prazen strah. Mi smo tudi trdno prepričani, da^resnejii vodje pač tudi noben dan niso verjeli v ta strah. O nekaterih kimovcih pač ne bodemo rekli, da so kaj tacega verjeli, ker se jim ne ljubi ali pa ker zmožni niso, da bi dobro premislili razmere.
Povod strahu pred volilno reformo je bil ves drug. Po Taaftejevi reformi bi bili v Avstriji najbrž prišli Slovani do naravne večine v postavodajalnih aastopih. Tega so se bali nemški liberaloi in konservativci, bali so se, da pridejo časi, ko bode konec nemškemu prvenstvu v Avstriji, katero lepo ugaja Nemcem, naj si že bode te ali one stranke.
Vsi dogodki pa imajo vsaj to dobro stran, da so nam nemške k o n s e r v a t i v c e pokazali v pravi luči. Mi sicer nismo bili proti temu, da nsSi poslanci hodijo b konservativci v državnem zboru, ali svarili smo pa pred tem, da bi se jim slepo zaupalo. Večkrat smo že imeli priliko se prepričati, kako je s pravicoljubnostjo te stranke. Gotovo je še marsikomu v spominu, kako so sncdli štajerski konservativci besedo, da le niso volili Slovenca v deželni odbor. Sedaj pri volilni reformi so se pa zavezali z najhujšimi nasprotniki vere in s I o v a n s t v a, da se le odstrani nevarnost, da se nemštvo zavrne v Avstriji v naravne meje. Ko je šlo, da se prepreči Slovanom priti do večje moči in veljave, savezali no se nomški konservativci z največjimi nasprotniki verske šole.
Sedaj naj nikdo več ne hvali, kako so konservativci prijazni Slovoncom, ako kdo spregovori kako nam dobro besedo ali podpiše kako našo interpolacijo, o kateri že naprej ve, da ne bode imela no-
in Julika mater, ki je v svojih najhujših mukah in v času agonijo vedno imela na mislih svojega otroka ter se jezila na moža in služkinjo, ako ni otrok dobil veeerjice o pravem času. Oče ni bil dolgo udovec. Hiša je potrebovala gospodinje, zbok česar se je poročil v drugič. Vzol jo precej lepo mlado deklo iz vasi. Trgovina je napredovala tudi poslej — ali vsako loto so imeli v hiši krst. Slednjič, za kaoih deset let, jo trgovina komaj toliko nesla, da se je družina prehranila za silo. Vsak založaj, vsak košček kruha jo imel točno in dobro moro. —
Zategadelj se jo vsako bitjo štelo pri hišnem računu. Naravno je, da domačici niBO bili lastni otroci preštevilni, ampak le jedina Julika, ki je bila prva preveč pri tem računu. Najmanjšo stvarico jej je privoščila le neradu, kajti bala se je, da ne bi morala odtrgati sebi in lastnim otročičem. Rudi tega je morala Julika od strani mačehe trpeti vse slabo in vbo pokoro. Naj je tudi delala kot nema žival, vršila delo za dve ali za tri služabnice, vzdrževala se jedila, kolikor jej je dovoljevala narava, ter mirila lakot z vodo — vse to ni moglo ntolažiti srda mnčuhe.
Ko je dekle dorastlo, bila je mačehi
benega vpliva. Besede so po ceni in brez hasni, in ako jim ne sledi dajanje, Taaffejeva volilna reforma bi pa bila tako dejanje, ki bi bilo Slovanom pripomoglo do večje veljave, pa so jo konservativci pomagali levičarjem pokopati.
Glavno glasilo nemških konservativcev na Dunaji opravičuje zbližanje z liberalci s tem, da tako ni bila mogoča nobena vlada, ker Mladočehi hodijo svoja pota. Radi bi torej odgovornost svalili na Mladočehe, dočim vsakdo ve, da se je koalioija osnovala le proti volilni reformi. Če je konservativcem bilo za to, da se dobi večina sposobna aa vladanje, bili bi ravno tako lahko začeli pogajanja a Mladočehi in pa protisemiti, seveda le na podlagi občne volilne pravice.
Sioer ne rečemo, da bi naši poslanoi v bodoče ne smeli hoditi ■ konservativci, ako bi razmere to zahtevale. Treba je pa, da se preveč ne vežejo, in si obdrže p o-p o 1 n o m a svobodne roke, da se zavežejo s to alt ono stranko, ako bi to obetalo koriati za nas v narodnem oairu.
Ce so se nemški konservativci združili, rekli bi, proti Slovanom, z nemškimi liberaloi, nam tudi ne more nikdo aame-riti, ako se zavežemo bodi si • to ali ono stranko proti njim, če jih kedaj pustimo na cedilu. Kdo ve, če bi že sedaj naše stanje ne bilo boljše, ko bi se bili politike učili pri Poljakih in bili podpirali sedaj to sedaj drugo stranko, katera bi bila nam več obljubila.
Mnogi zatrjujejo, da nova vlada se no bodo dolgo obdržala. Nam se to ne zdi prav verojetno. Rodil jo je strah pred Slovani in zjedinil tri najve-če stranko, in dokler bode ta strah tako silen, tako dolgo so bode vlada lahko obdržala. Tudi kako novo voliluo reformo Utegnejo gospodje spraviti pod streho, če bode le potem, da se ž njo bolj utrdi nemštvo in da ne bode naravnost škodovala Poljakom. Jedina ovira bodo ta, da
jedina želja, da čim preje odide od doma — da se omoži s komurkoli. „Slehernemu, ki se pokaže na hišnem pragu, bodisi star, gobast, slep, siromak, kakeršen koli — le da je mož ter da jo zaprosi — jo pustim iz hišo, le da gre !• — govorila je žona odkrito. Julika je tudi mislila enako. Tudi ona je nestrpno pričakovala trenotka, da se reši vseh neprijetnosti v hiši starišov. Da jej ni bilo zaradi očeta, katerega jo ljubila goreče, bila bi gotovo že zapustila rojstno hišo ter odšla kamor-koli — bodisi tudi služit.
Nekoč se jo bilo nekaj dogodilo. Tedaj jo imela kacih sedemnajst let. Mačeha jo je zmerjala in tudi začela tepsti, dasi ni imela nikacega razloga v to. Starojšu dvii otroka sta se pobesedičila in tudi stepla do živega. Mačeha je v svoji jezi skočil« na dvorišče, hoteč udrihniti po otrocih. V tem hipu je prišla na dvorišče Julika, neseč na glavi košaro otroškega perila.
Ko jo je zapazila mačeha, pustila je otroka ter pričela zmerjati Juliko, češ, zakaj da ne pazi bolje na otroka, ter pusti, da se pretepata do krvi P Jednomu je namreč kri kapljala iz no*a, drugi pu jo imel hlačnico potrgano. Julika jo odgovorila, daje morala prati perilo najmlajšega otroka
trije veliki klubi nimajo dvetretjinske večine, in da jo težko dobe. Naposled se bodo tudi sedanja sredstva obrabila, ker volilci ne bodo mogli imeti najboljših pojmov o poslancih, ki se bratijo s tistimi, katere so poprej proglašali aa največje nasprotnike. Pač si bodo morali misliti, da gospodje ali varujejo pred vsem >svoje koristi ali pa igrajo samo komedijo.
Posebno pa novo vlado označuje fo, da je njen član grof Wurmbrand, deželni glavar Štajarski. Poleg Plenerja je pač najznačilnejša oseba grof Wurmbrand, Nemec je od nog do glave. On je ob svojem času predlagal, da se nemščina proglasi za državni jezik. S tem, da se konservativci dopustili, da je tak mož poatal minister, je pač dovolj jasno, da smo jih dobro zgorej naslikali. Ko bi jim res bilo še kaj na narodni jednahopravnosti, morali bi odločno zavrniti moža, kateremu Slovani niti jrden dan ne moremo aa-upati. Imenovanje grofa Wurmbranda ministrom pač jasno kaže, po kaki poti jo bede vozilo novo ministerstvo.
Sicer so pa nemški centralisti pač nekoliko odjenjali od svojih načol, ko so dopustili, da je grof Wurmbrand postal minister. Ta mož ni centralist, on je av-tonomist, ki je večkrat žo zagovarjal av-tonomijo dežel. To jo pa grof zagovarjal le zaradi tega, ker bi posebno na Štajarakem in Koroškem bila deželna avtonomija najboljše sredstvo za ponomčevauje. Novo ministerstvo utegne torej celo sem-terrja pospešnvati tudi avtonomistične težnje, seveda le tedaj, ako bode to ugajalo n e m š t v u. Že dolgo se namreč mej Nemci razširja teženje, da su baš v interesu nemštva razširi dežel-naavtonomjia in imtnovanje grofa Wurmbranda ministrom dokazuje, da zmaguje to teženje centralizem in to baš za-rudi toga, ker je Slovanom še mnogo n e v a r n e j e.
Iz povedunega je jasno, da nova vlada
ter vsled tega ni imela časa paziti na otroku. Na to besedo iela je mačeha besno udrihati po Juliki kamorkoli je dosegla nje roka. Slednjič jo je vlačila po dvorišču za dolge laso tako, da so je žena vsa ras-galila do prsi doli. V tem svojem položaju klicala je Julika očeta na pomoč, a mesto njega pokazal se je pri vratih visok lep mladenič, kateri je nemudoma iztrgal dekle iz rok mačehe ter se postavil razježeni ženi naravnost nasproti.
— Sramujte hO — zaŽuga jej na pol šaljivo. Mačeha pa jo prestrašeno in za-č ud t'lio zrla na mladega človeka ter ni spregovorila besedioe. On pa je zarudel srama, videč pred seboj tako nespodobno razgaljeno ženo. V zadregi svoji je go-goril nekaj, da ni dobil nikogar v proda-jalnici, da potrebuje za pet novčieov žobljev.
Pri tem je pokB/al na dlani roke, kakšnih žebljev du potrebuje.
Pri vseh svojih dušnih in telesnih bolečinah bila je Julika prva, ki je tega človeka odvela v prodajalnioo. Vsa objokana tropetalu je še vodno po vsem životu ter potrebovala dokaj časa, prodno je našla pravih žebljov. On jej jo pomagal iskati žeblje, no du bi z jedno aaino besedico spomnil prejšno zgodbo na dvorišču. To
ne boJo niti centralistična, niti konser vativna, glavnu vodilo joj bode niiproitT o zoper Slovence in Cehe. To morajo tudi naši poslanci imeti pred očmi in potem vravnati svojo politiko.
DOPISI.
Z Vipavskega [Izv. dop.] Kaj pomenja strel topičev na Slapu in to na delavnik? povprašal je marsikdo okoličanov po Vi-paviki dolini. To prašanje se je pa kmalu reiilo, kajti bliskoma se je raznesla novica, da dobč Slapenci novo zvonove. Koga ne bi vzradostil glas, ko ni slišal nikacega glasu zvonov skozi celih osem dni, da se ti pripeljejo! Kako tiho, tužno, dolgočasno bilo jo te dni na Slapu !
Velikim veseljem pričakovali so sobote, katera jim vso to tihoto spremeni v radost. Vsak slapenski občan želel in trudil se je veseli ta dan sijajneji in častitljejevi napraviti.
Dekleta slapenska Sla so cel6 do Št. Vida, da spremijo zvonove, ki naznanjajo tolikrat veselje, tolikrat tudi prebritko žalost, do domače vasi.
Občani, praznično oblečeni, na čelu jim preč. gg. domači župnik in iz sosedne Vipave došli dušni pastir in katehet Fr. Rajčevio z domačim učiteljem pričakovali so zvonove.
V	soboto večer obesili so zvonove pred cerkev, kjer so so prvič oglasili. Vglašeni so v „Es dur". Sledeča nedelja bila je res pravi narodni praznik za Sla-pance. Ob desetih zjutraj bila jo slovesna služba božja, pri kateri ao peli slapenski pevci, da9i zelo težke skladbe, jako pre-cizuo. (Ne sme se mi šteti v zlo, ako izpovem odkrito, da bi mi bolj ugajale slovenske skladbe; i teh nam ne manjka, saj nas ljubi Bog bajć tudi po slovenski dobro razume ! Pa je menda že bolj mo-derno tako ! Prosim pa : brez zamere !)
V	nedeljo večer bil je pri „Lojzetu" res ljubezniv večer, kjer se je zbralo domačega in iz sosednih vasi toliko občinstva, da se je kar trlo. Slapenski pevci pa so nas razveseljevali z zvonkimi svojimi glasovi. Slap napreduje, čuje se od množili strani ! Temu pa je tudi res tako in sosednje občine naj bi se vzgledovale nad njim! Pred nekaj leti ustanovili so „Prvo vipavsko sadjarsko zadrugo*, ki deluje jako plodonosno, kakor je bilo razvidno na zadnjem občnem zboru iz poročila zadružnega voditelja, g. Ant. Ur-š i č a iz Št. Vida, kajti razprodalo se je leto« skoraj za 10.000 gl. sadja.
Za blagor Vipavcev vedno neutrudljivi nas rojak, dr. Andrej F e r j a n č i č,
je ugajalo Juliki, saj že tako ni vedels, kam naj bi se obrnila v svoji sramoiljivosti. Koje mladenič dobil zahtevanih žebljev ter jih plačal, vprašal jo je, „ali je bila to njuna mati" P I)a, odgovorila mu je. Pri odhodu vprašal jo je še za njeno ime. Od tega dne zahajal jo vsaki večer po kako stvar v prodajalnico po dva ali trikrat. Povedal jej jo aua, da jo kovaški pomočnik, da je elužil osein let v cesarski vojaki ter da je sedaj stalen „urlauber". line mu je bilo Marko Hrvatek. Premoženja ni imel, Upal pa jo dobiti mesto kovača pri nekem zagorskem grofu. To pripovedujoč je še dodal: To mesto bi bil že dobil, da sem poročen, kajti grofovski preglednik toče samo poročonege človeku, češ, da da sauici so potepuhi in nestalni ljudje. Kako pa naj se jaz poročim, ker sem siromašen? Vojaščina mi sicer ni na potu, kajti sam kapetan je rekel, da se lahko poročim, ker sem služil osem let. — Ali kako, ko nimam denarja ? !
— Vsaj imate zdravi roki — mojster ste — torej vas lahko vzame vsako mestno dekle; da le ne zahtevate denarja od dekleta, pa jo dobite gotovo — spregovori vmes Julikina ma<Sha.
(Dalje prih.)
spodbujat je učitelja F r. P u n č u h a, naj osnuje posojilnico. Ko se je poslednji izuril v vsestranskem posoj'lničnem uradovanji, pozval jo svoje občane in druge obče čisl ane člane in — posojilnica je bila osnovHtia.
Ko je deželno sodišče potrdilo pravila posojilnična, prič«. je takoj plodosno delovanje svoje v korist vsej Vipavski dolini. Poslovanje otvoril je tajnik zvezo slovenskih posojilnic, g. Lončar iz C e I j a, a nadaljno poslovanje vodi posojiluični načelnik Fr. Punčuh.
Po vipavskem posojevali so groše celo po 127«, posojilnica posojuje sedaj po 67», a namerava obresti še bolj znižati.
Hvalevredno je, da so pri pričelku pristopili imoviti denarni narodni zavodi na pomoč. Da tudi naša izborna družba sv. Cirila in Metoda no zaostane, razvidno je, da je načelnik tej spoštovani vredni družbi zagotovil, da bode tudi ona pri posojilnici na Slapu vlagala svoj deuar. Udov šteje posojilnici že aedaj blizu 100, a pripravljenih jih je baje še več pristopiti iu gotovo smemo mirno dušo pričakovati, da bode posojilnica v teku jeduega leta štela svojih 200 članov.
Prvi vlagatelj je Celjska posojilnica, katera je že mnogo storila v prospeh narodnosti. Jako hvalevredna je bila namera g. dr. Ferjančiča ustanovili posojilnico, in vsa vipavska dolina, zlasti pa njegovi ožji rojaki, mu bodo od srca hvaležni. Mej odličnimi člani posojilničnimi nahaja se tudi preč. dekan vipnv*'-i, ki je nadzornik posojilničnemu premoženju.
Iz gotovega vira zvedeli smo tudi, da se snuje na Slapu Čitalnica. Kar jo v sosednjih vaseh španska vas, to storć Slapenci z največo lahkoto. Tu se vidi, kaj premorejo sloga in združeno moči. Tu se ne pulijo za čast taki, ki nimajo zmožnosti, marveč tu odmerjajo delovanje po zmožoosti. Zato pa kličomo Slapenoem: le tako naprej! Ne vstrašite se znoja in truda, in gotovo si priborite spoštovanje vseh notranjskih vasi. Živite, vrli Slapenci, kajti le v »logi je moč!	Sosed.
Politični pregled.
Notranja dežela.
»Bivše Taaffejevo glasilo „Montags-revne" objavlja, da je novi ministerski n vet že določil vsobino svojih izjav o odprtju državnega zbora. Vlada pridrži vso zakonske preosnove, kakor tudi proračun. Vravnanje valute vršilo se bode tudi lin isti podlagi. Kar pa se dostaje volilne preosnove, vsprejiue vlada Me ngerjev predlog, po katerem se osnujeta dva nova volilna razreda.
Ihti list poroča tudi, da so se r a z-bile razprave slovanskih poslancev o osnovi združenega slovanskega opozicijo nalne ga kluba in to baje zbok tega, ker se niso uo'gli spornzumeti z Mladočehi. (?) Med tem jo seveda vlada pridobila somišljenikov med slovenskimi poslanci, čemur se ima naravno zahvaliti v pivi vrsti „truda-polnoanu" mamljenju grofa Hohenwarta. Grtlnki ces. namestnik Dtdoni pa je dosegal od hvoje strani, da se združijo maloru<<ki poslanci s Poljaki. — Ako ao slovenskim poolunoem Še sedaj niso odprle oči, bolje bi bilo zares, da slovenski narod niti ni zastopan v državnem zboru, kakor pa da od visi njega blagor od mišljenja takih — ueodločnežev, da že ne rečemo kaj druzegu.
A v s t r o-o grški minister vna-n j i h poslov grof Kalnoky prišel je dnč 20. t. m. v Florenco, kjer namerja ostati nekoliko dnij.
Vnanje države.
O r u s k o-n e m š k i trgovinski nagodbi javlja Londonski „Standard11, da je naložila ruska vlada svojemu bero-linskemu odposlancu, da popusti v zadevi uvažanja premoga iz Nemčijo v Rusijo, da
se nagodba olajša in da požuri končanje nagodbe.
„Kolnische Ztg". prinaša vest iz Pe-terburga, da obišče rusko sredozemsko brodovje tudi Carjigrad. Gotovo vaprejme vladar vseh „pravoverniko?" prav prijazno svoje „mile" goste.
Stambul ov brzojavil je svoje so-žaljenje udovi pokoj, grofa Aleksandra Ilartenaun. Svojo sožaljnnje izrekli so brzojavno tudi cesar, razni člani cesarske hiše in Koburžan. Bolgarsko sobranje od poslalo je deputacijo k pogrebu v Gradec, da zastopa bolgarski narod; cesarja zastopal jo krilni pobočnik major Lonyay. Sobranje sestalo se je v Sredcu v posebno sejo, v kateri se je zaključilo, plačevati odslej udovi in otrokom pokojnega junaka dotacijo, katero je on dobival doslej ; potem je seja končal* v znamenje žalovanja. Koburžan odredil je v posebnem ukazu, v katerem povdarja zasluge pokojnikove zif združenje Bolgarske, desetdnevno žalovanje za vso vojsko in tridesetdnevno žalovanje za Aleksandrov polk. — Med spisi pokojnikovimi nahajajo se baje njegovi „spomini", v katerih opisuje „spletke" ruske diplomacije, katere so ga prisile na odstop.
Iz Vatikana. Dne 11. t. in. vsprejel je sv. Oče v svoji prestolni dvorani in v navzočnosti nekoliko kardinalov odposlanstvo od sto oseb, ki so došle, da mu o njegovem škofovskem jubileju isročo zlati križ, okrašen dragocenostmi.
Na pozdravno adreso je odgovoril papež :
Ta le križ priča o vašem vernem prizadevanju v ta namen, da se nain povrneta naša svoboda in naša nedvisnost. Nikar naj vas ne pla&ita število in predrznost naših neprijateljev, kajti ti ne morejo doseči ničesar proti temeljni steni, ob kateri so se skrhala žezla cesarjev in moč preganjalcev. Spominjajte se, da je oerkev zmagala z raučeništvom. Ako nismo vsi deležni mučeništva prelivanjem svoje krvi, pa bodimo mučeniki po strpljivosti, pokori, samozatajevanju in pokornosti.
Iz Brazilije že nekoliko dnji no prihaja nikakoršnih zanesljivih vestij. Govorilo se je, da so proglasili sina grofa d' Eu za o e s a r j a, ta vest pa se do danes ni potrdila. Monarhiji bi se ustavljala republika argentinska.
Iz Pariza poročajo, da je francoska vlada popolnoma osvedočena, da so vsi nevarni anarhisti pod ključem. To oave-dočenje trajalo bode lo tako dolgo, dokler se no pojavi zopet nov atentat.
Španijolska vlada odpošljo koncem meseca novembra še 10 tisoč mož v Melillo; takoj za njimi ukrca se vojni minister Lopez Dominguez in prevzame v Melilli vrhovno zapovedništvo.
V nemški državni zbornici predložilo je 25 konservativcev zakonsk načrt, po katerem ne bi so inozemski Židjo smeli naseljevati v Netučiji. Predlog je propadel, ker dve tretjini konservativcev niste hoteli podpisati načrta. Ta okolnost jako označuje streh pred židovskim kapitalom. —
Različne vesti.
Odbor pol. društva „Edinost" imel
bode prihodnjo nedeljo svojo sejo. Ker oe bode razpravljalo mej drugim tudi o tem, kaj bi bilo ukreniti v zadevi užitninske črte, povabljeni so k tej seji poleg gg. odbornikov in njih namestnikov tudi zaupni možje društva, zlasti tisti, ki so morda nabirali podatke v omenjeni zadevi. Zajedno so bodo razpravljalo tudi o ustanovitvi kmetijske družbe za tržaško okolico.
God Nj. Vel. cesarice slavil se je dnć 19. t. m. z darovanjem sv. maše po vseh krajih cesarstva.
Imenovanje. Predsednik okrožnega so dišča v Rovinju, dvorni svetnik dr. L e o F i o o h i je imenovan predsednikom tr govskega in pomorskega sodišča v Trstu
in zajedno tudi podpredsednikom deželnega sodišča. —
Imenovanja. Da* karika pristava Biondi Peter in Bratuš Josip imenovana sta preglednikoma v X. pl. razr. pri davkarskeua uradu ; vežbenika Adam Sterpin in Egidij Schreiber sta imenovana pristavoma v XI* plač. razr.
Avdijenci. Njeg. Veličanstvo vsprejelo jo v pondeljek v avdijenci n j e g o v o e k s c e I e n c o viteza R i n a 1 d i n i j a in župana tržaškega g. P i t o r i j a* Tržaški mestni svat je imel predsi-
nočnjim svojo sejo. Najprvo se je prečital zapisnik zadnje jejo in odobril. Društvo detoljubov je dalo municipiju na razpolago 260 parov čevljev in 120 oblek. Svetovaloi vstali so raz sede/o, da izrečejo s tem zahvalo mestnega zbora. Prošnja brezplučnih praktikantov za zboljšanje njih položenja izročila se je municipalni delegaciji. Odgovarjajoč na interpelacjo Spadonijevo ia zadnje seje glede utihotapl janju klavne živine pojašnjuje podžupan Dompieri, da dotična opazka ni merila na nikogar is mestnega zbora,ampak na posamične velike davkoplačevalce iz okolice in pa nekatero mestne obrtnike, koji ne izpolnjujejo živinozdravniških predpisov. Svet. Spadoni ni zadovoljen m tem odgovorom, ter izjavlja, da hoče uvesti preiskavo na lastno roko. Na inicijativni predlog g. župana — kateri se pa mudi ravnokar na Dunaju v zadevi pokritja pri-mnnkljaja — sklenili so v ii o v i 6 povišati doklade na pivo in meso, in sicer : na pivo v lokalnom kon-sumu od 100% popolnega drž. užitnin-skega davka na 300%; za govejo živino, težko nad 400 ki., od 80 na 100%; sa živino do 400 kil. od 140 na 180% ; sa teleta do 120 kil. žive težo in 100 kil. mrtve težo od 100 na 180%; za prašiča nad 35 kil. žive teže in 25 kil. mrtvo tole od 50 na 100°/o. Svetovalec Dompieri izjavlja, da je tudi finančni odsek hotel staviti enak predlog.
Na to pa je ustal vladni zastopnik, da protestujo onergično proti toj predlogi. Govor gosp. barona Conrada in sle-divšo razpravo priuo»emo prihodnjič.
Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrali na Nahrežini v veseli družbi pevcev 1 gld. 50 kr. — O priliki ženitovanja g. Jakoba Bana v Skednju nabrala je pri večerji gospodična Dragotinka Grogorič 2 gld. 70 nvč.
Za družbo sv. Cirila In Metoda za Istro nabral io odbor čitalnice v Dekanih po volilskein shodu 3 gld.
Zabavni večer v „Slov. čitalnici"
minole sobote je bil le srednjo obiskan, ker je bilo vreme zelo neugodno. Gospoda V r h k a in M a o & k dokazala sta s proizvajanjem Dvorakove ouverturo „Kje dom je moj" P in Lisztove „Ogerske rapsodije" izborno šolo na glasovirju in jima je občinstvo burno izražalo svojo zahvalo. Samospev v Nedvodovem „Darilu" pel je gosp. Srečko Bartelj, katerega zvonki bariton je itak znan našemu občinstvu. I njega je odlikovalo občinstvo. Komični prizor „Nos gospoda sodnika" proizvajali so itirjo rutinirani pevci — gfi, Bartelj, Mušič, MaoAk in Grebeno — spremljal pa jih je g. Vrbka. Kor jo biio vse izvrstno — maske, kretanje iu petjo — se je občinstvo res izborno zabavalo, tako, da ni bilo smeha ni konca ue kraja. Tega večera nastopil je tudi prvikrat pevski zbor,ka-tarega so pred kratkim osnovali naši čital-ničarji. Mi pozdravljamo z veseljem ta ukrep mlajših gospodov, ker utegne dokaj pospešiti društveno življenje v naši čitalnici. Po dovršenem vspori.du bilo jo tudi nekoliko plesa.
Iz delavskih krogov se nam pišo: Dne 15. t. m. umrl je po dolgem bolehanji vodja parnega mlina „Econoino" B a 11 a-z a r W e i s, sin nadvodje g. I. P. Weiss-a. Pokojnik bil je med delavci jako priljubljen. Dasi Nemec je vendar posebno čislal slovensko delavce. V dokaz hvaležnosti
položili s o delavci na rakov štiri vence s trakovi, na katerih ho uvrstili tudi aloven-ak napin.	I. H.
Odbor „Gospodarskega društva na 6reti" nas prosi, da popravimo notico o odpretju društvene gostilne v prostorih bivše krčme „pri Ferlugi" na Greti, pri-občeno v našem zadnjem listu od dne 18. r. m., tako-le: Pevsko društvo „Adrija" ima na vsaki način prihodnjo nedeljo svojo veselico v prostorih omenjene bivše krčme „pri Ferlugi* ; ali pa „Gospodarsko društvo" do tedaj že prevzame te prostore v najem in jih odpre oficijelno pod imenom „Gostilna pri trdnjavi Kresič", je odvisno odvisno od uročitve dotičnega odluka obrtno oblasti — in to je naš slavi magistrat — kateri »i.llok pričakuje to društvo že dva tedna.
Pevsko društvo „Adr1]a* v Barkovljah vabi na veselico s plesom, katera bode v nedeljo dno 26. novembra v prostorih gostilno „Gospodarskega društva" na Greti („Pri Ferlugi") se sledečim vsporedom : 1. 8. Jenko: „Naprej l", orkester. 2. Hladnik : „Deklici", zbor se samospevom baritona. 3. *mm „Potpourri bIov. narodnih napevov", orkester. 4. Bendl: „Svoji k svojim", zbor s četverosperom. 5. C/.ibulka: „Stufanijina gavotte", orkester. 6. Mašek : „Lovska", zbor. 7. "Verdi: Potpourri iz opere „II Trovatore", orkester. 8. I. pl. Zaje : „Davorija", zbor se spremljevanjem orkestra. 9. a) Ploner: „V jasni noči" (Nella notte serena), orkester, b) „Oj banovci", orkester. 10. „Mutec", veseloigra v cd nem dejanju, poslovenil D. Bole. 11. Ples. Začetek točno ob 5. uri popoludne. Vstopnina k veselici za osebo 20 uvč. k plesu 50 nvč. Sedeži 10 nvČ.
ODBOR.
Iz Dekani se nsm piše: O volilnem shodu našega občeipoštovanega g. državnega poslanca, vrlega g. dra. L a g i ii j e, poročali ste sicer jako obširno in zanimivo. Vendei- pa si usojamo Vas naproaiti, da pripomnite še nekoliko k Vašemu opisu. Dan volilnega shoda v Dekanih je bil tako važen za uas isterske Slovane, du enakega Ae nismo doživeli v tužni Istri. In zato smo storili vso mogoče, da dostojno sprejmemo vrle naše zastopnike, ki se ne plašijo ne truda ne muke, kadar treba zagovarjati pravice naše. Zlasti so se na vso moč trudili vrli člani stare čitalnice naše. Oni so preskrbeli zastave, oni so okinčali dvorano, oni so napravili krasen slavolok pri uhodu v vas z napisom : „Srčeu pozdrav uušiui državnim in deželnim poslan-oem." Tudi godbeno društvo „Istra" pripomoglo je po svoje v proslavo tega dne. Kako »e je vršil shod, jo že znano čestitim čitateljem „Edinosti4. Pri skupnem obedu razlegala sta se petje m godba in čuti je bilo raznih napitu o. Ob tej priliki spomnil ho ju preč. gosp. dukau Koiu-paro tudi naše čitalnice. Omenjal je tužuega sedanjega stanja toga društva, katero obstoji že 20 let ter deluje v probujo narodne zavesti v okraju koperskem. Besede prečnbtitega g. dekana niso naletele na gluha ušesu iu trda srca, kajti v hipu je btlo zbruinh do 30 gld. na korist omenjenemu društvu. Dolžnost nam je torej izreči liajprisrčnejšo zahvalo najprej vuuui ouim, ki so kaj darovali, potem pa tudi preoast. gosp. dekuuu katerega rouoljubjo najde vsikdar primerno bosodo, kadar in kjer treba pomoči.
Ko smo se poslavljali od uzornih naših poslancev, ginjeai sni o bili oo srca in^po-zdravi i., vskliki naši prihajali so iz kipe-čega srca. Bog živi naui državna poslanca, koju ljubimo kot svoja — uaša 1
Iz Dekani se naru piše od druge strani: Od vseh strani naše Istre poročali ko Vam o letošnji vinski letini. Tudi tu pri nas je, hvalu B>'gu, trta tako bogato obrodila, kakor le leta 1875. ,Samo v naši fari, posebno v vasi Dekani, pridelali* se je nad 1000 hehtolitrov viua. Dobe so kmetske kleti po 50, do (50, 70, celo po 100 hektolitrov ! (N. pr Pic.gH, Grižon, Valentič, Fratovec i. t. d.
Zraven obilosti pu jo vino tudi izvan-
redno dobro, kor so kmetje marljivo žve-pljali in za časa škropili z galico, tako, da je ostalo grozdje in perje popolnomo zdravo in jo tudi tako dozorelo, kakor malokdaj poprej. Oeravno pa je vso to veselo šliiati, vendar ao kmetovalci žalostni ker ne morejo svojega dragocenega pridelka spraviti v denar. Čas je plačati davke, obresti, zima so bliža, treba obleke, novega lesh za trte — a kupcev in novcev ni! 1 — Vsi vinski kupčevalci hodijo le v Buje, ker pravijo, da dobč tam „vino" po 10 in 12 gld. hektoliter! A mi dobro vemo, kakšno je to „vino" bujske gospode t Nerodko se sliši zdihovati kupoe vina, kakšno robo se domov pripeljali, da je pivci ne marajo i. t. d. Seveda, kdo pa bo dragi denar „proč" metal za tako brlozgo !!
Pa tega so še največ krivi brezvestni vinski mešetarji ali šenšali po bližnjih laških mestih, kateri vinsko kupce odvračajo od našega kmeta, ter jih napeljujejo k laški gospddi po dolnji Istri. Vsled tega opozarjamo vineke kupčevalce, naj ne poslušajo takih brezvestnežev, temu« naj s s obrnejo brez vse skrbi do nas in ne bodo jim žal ! Pridite torej, poglejte in prepričajte se sami!
Prvo Slovensko pevsko društvo na Koroškem „Gorotan* v dmihelu nad Pli-berkom vabi k ustanovnemu zboru duć 22. novembra 1893. ob 7. uri zvočer pri Šer-carju v Šmihelu,
Tatvina. Posestniku Petru S v Skednju ukradli so nepoznani tatovi 500 gld. Redarji so zaprli dva dninarja, na katora leti sum.
V zaporu poginil od glada. V Zemunu
dal je preiskovalni sodnik Msrgetič mino-lega tedna zapreti bivftega ravnatelja kreditnega zavoda Živka Lonćareviča, ker je zavod obustavil svoja izplačevanja in je bil ravnatelj sumljiv izneverjenja. Lonča-revič ni maral v zaporu niti najmanjše stvarice užiti, oelo vode ni hotol. Dne 15. t. m. našel ga je stražnik mrtvega v zaporu.
Nesreča ali poskušan samomor ? Dne 16. t. m. čul je finančni atrainik Lahajner, da je padel raz obal Mandracchio nekdo v morje. S pomočjo policijskega stražniaa Podreke spravil je nesrečneža na suho iu oba sta ga odpeljala na pulioijsko ravnateljstvo. Tam so ga preoblekli in ga okrepčali, potem ga je zaslišal komisar. Nesrečnež govoril je tako zmedeno, da so ne ve, da-li je po nesreči padel v morje, ali je hotel končati svoje bedno življenje. Imenuje se Jakub Griiiovtc, je trgovski agent, star 31 let, sedaj že dalje časa brez službe. — Odveli so ga v bolnioo.
Samomor odličnjaka. V Budimpešti se je usmrtil ravnatelj uržavnih železnic road-jarskih, Ljudovit Iiorvath, s tem, da si je zubol nož v prsa.
O tem senzacijonelnem samomoru poročajo nastopne podrobnosti. Horvath je bil v svojih krogih iu v družbi zelo spoštovana osuba. Bolehal jo dlje časa na živcih in na udarjanju krvi v glavo. Po raznih kopeljih je iskal pomoči, ali zastonj. Slednjič pa, ko se je prepričal, da nikakor več ne ozdravi, priznal je očito, da je zgubil veselje do življenja. Te dui so mu je pa *tuuje tako shujšalo, da se je zgrudil v delavnici železnico ter se ruuil na roki. S tem se je še bolj po vokšala njegova nervoznost, zbor česar je napisal pismo do svoje žene in do Bvojih otrok, v katerem izjavlja, da hoče storiti konec svojemu življenju. PrcstraBena obitelj dala ga je povsodi iskati. Mojteui jo odišel v svoje delavuice v kamenolomu, od koder se je vrnil v spremstvu dveh uradnikov. Dospevši do hišo sta so urad-uika poslovila od njega. On pa se je podal v tretje nadstropje z namenom teleb-niti se na dvorišču. Tega pa ni mogel storiti, ker je bilo več oseb blizu. Za tem pa je odišel v podzemlje, kjer ao ga kmalu potem našli posli vsega v krvi. Nož, s katerim si je prerezal prsa, držal je krčevito v svoji roki.
Sočutje z nesrečno rodbi no je splošn ii.
50 000 goldinarjev je glavni dobitek velike inomostske 50 nvč. loterije. Opozarjamo naše Čestite čitatelje da se bodo vršilo žrebanje že G. decembra 1893.
Obžalujem, da sem dnć 9. septembra t. 1. pital gosp. Jakoba in Janeza Obersnela iz Divače z besedami „goljuf" in „tat" in da sem ju obdolžil poneverjenja na Škodo divaske občine.
Ker je moje obdolževanje popol-Doma neosnovano, preklicu j em isto.
Anton Magajna.
SVOJI K SVOJIM!
PH7nR ? l>0,h>i»ani naznanja, da je odprl ■ UfcVn • svojo krčmo v ulici Međia St. 3. „Osteria alla buona botta*. Toči izvrstna I*trska vina, ter se nadeja obilnoga obiska. Priporoča se torej slavnemu občinstvu
8-7	I. PIRI H
finotilno ^itnlru" Starosnima pod ime-U U 3II III đ „OlUhfl , „om „Belladoniia", poleg kavarne ,Knbrisu, priporoča ne Slovencem
v mostu in na deželi. Točijo so izborna vina, istotako jo kuhinja ir.vr-tnn. Prodaja tndi vino nn debolo, toku ine&čanooi. kakor na deželo. <'l.
briv<-c v _ 3 ulici Stadion št 1, priporoča so p. n. slovenskomu občinstvu za blagohotno obiskovanj«;.	Cl.
Zanesljivim osebam,
ki so zmožna pisave, ponuja se z novim
letom 1894. pri velikem, jako razširjenem zavodu dober zaslužek.
Uprašanja pošiljajo naj «e v zadrtih pismih z napisom „Zanesljivost* uredništvu tega lista.	2—a f
Josip Kocjančič,
Via Barriera vec-chia it 10, trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rlžein in raznovrstnimi domačimi in vnnnjimi pridelki. Cl.
Franca Potočnika gostilna
„Andenio do Franu* v ulici Ironoo ho priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo	Cl.
vpiaana zadruga z omejenim poroštvom v Hojami pri Trata priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato pre* skrbljeno
(v ulici Bolvedoro it. 3) pristopno zadružnikom in nezadružnikom, koji prvi so deležni lotnoga čistoga dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno od mesta, z obširnim senčnatim vrtom in dveini dvoranami, kjer se točijo izborna domaća vinca, teran, pivo v
ateklenioah itd. Točna postrežba z gorkom in mrzlimi jedili.
Novi dlani
so ho vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak vetrtok od ii—7 ure zvečer in ob nodeljnh od 9-10 ure predp.	104 — 41
Gostilna Josipa Katalana v Rojanu,
„Pri dvanajstih murvah", priporoča so slavnemu slovenskemu občinstvu za obilon obisk. — Točila »o bodo aaamo do* mača is vratna vina. 104 12
Mlekarna Frana Gržine Petra
loi Notranjskem (Via Campanille v bifti .lukoba Bmnnoria fit. 5 (l'inz/.u i'onterosso). l'o dvakrat v ih don friftno oprosno inloko po 14 kr. liter ne-donredno iz Št. Petra, svož.i (frišna) smetana.
Kavami
v ulici Ca«erma, glavni shajališči tržaftkih Slovencev vseh stanov. N<t razpolago so Časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk so priporoča A n ton Š o r 1 i, Cl	kavarnar.
V goMtilni
„AH* Antico Moro"
vi» Solitario čt. 12 prodnja podpisani izvrntn.i vina iz prvih vipavskih in prvačkih vinogradov in sicer:
Borde»nx.......po 40 nvč. liter
Modra frankioja.....32 f ,
Itialing........„82 „
Istersko (8alvore) .... ,28 „ „
Kot prfcten 81ovenec priporoča »o slavnemu občinstvu po geslu : „Svoji k svojim !M
Anton Vodopivec, 4 — 4	gostilničar.
C. kr. dvorna lekarna
Ivana Hizzana
VIA CAVANA V TRSTU.
Podpisani naznanja bI. občinstvu, da jo prevzel gori omenjeno lokamo od dedičev pok. Iienedetta Vlach-Miniussija, priporočajoč ho najtoplije in ob-ijubljujoč natančno postrežbo z umorjenimi cenami. Članom „Dolalskegit podpornega društva* pa naznanja io posebej, da mu jo odbor istega dovolil sprejemati recepte od uiili v slučaju, »ko njim takšne društvena zdravnika predpišeta. Za »lučnjne lekarnko potrebe so priporoča UJi-19	Ivan Afizsnit.
Gostilno s prenočišči
ALLA NU0VA ABBONDANZA
ulica Torrente iS, 24-4
priporoča podpisani slavnemu občinstvu. Pnstori j so odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2. i uro popoluuoči, z izvrstnimi namiznimi iu dosort-nimi vini ter izvrstno kuhinjo. Drolierjovo pivo I po nizkih cenah. Za točno in vestno postrežbo jamči ponižni	F. FAITBRO.
Teodor Slabanja
srebar V GORICI (Gtfrz) ulica Morelli 17
ao priporoma preč. d u h o v A č i n i sa napravo cerkvenih posod in orodij iz čistoča srebra, alpaka in medenine, kot: mon-
štranc, keliliov, itd. itd. po najnižji coni
v najnovejših in lepih oblikah. Staro refii popravim ter jih v ognju poarebrim in pozlatim.
Da ai za morajo tudi uienj preme/,ne orkve umisliti razne crkvene stvari, so hudo po želji prečustitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili.
Tlustrovani cenik franko. Pošilja vsako blngo dobro spravljeno in poštnino franko t	22—24
,Tržaška Hranilnica'
(Cassa di ltisparmio Tritstina)
Sprejemne denarne uloge v bankovcih od .'»O iič. do vsacogu zneska vsak dan v todiiu razun praznikov, in to od JI—12. uro opoludno. Ob nedeljah pa od 10 12. uro opoludno. Obresti na
knjižice...........8'Yo
Plačuje vsak dan »d D —12. ure opoludno. Zno»ko do 100 gld. precej, preko 100 do 100 i mora se odpovedati U dni iu zneske proko lOoO gld pa A dni. Kskomptuje menjice domioilirane ua
tržaškem trgu po.......5°/,
PoSiljllje i>r drž. papirje avstro-ogorske
do 10 '0 gld po.......S«/,"/,
Višjo »noske od loOO do 5 00 gld po o'/,, Daje denar proti vknjiženju na posesti v Trstu. Obrosti po dog tvoru	24 — 22
Trst, dne 5. oktobra 1893.
Antnn PnčUai na vog,u u,ice Gll,>Ra
Mlllull ruhlvdj, in Cecilla,toči izvrstno domače žganje ; v tabnkarni svoji — ista hiša -pa prodaja vse nuvudno potrebne nemškc-slovenske poštne tiskanice.	Cl
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torrento st. H0) toči izvrstna viua in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
Martin IfHta	8- Gioranni ftt. 1, lili l\l iiU(i trgovino z mnogovrstnim l«s4Dim, žolezuitn iu	lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd.	Gi.
.NHr.minjuni si. občinstvu, da
fuzur. 0,1prl yia Lizzaretto vecoblo št, 12 prodajalnioo sadja in zelenjave. 1'rodajani tudi vino "v ateklenioah, mleko, smetano i. t. d. Obetam dobru postrežb«!, ker imam veliko zalogo blago I. vrste. Priporočam ■« si. občiiintvu 2* obilen obisk. Z velupošto\anj-m
52—16	Matevž Furlan.
RAZSTAVA
meblev in tapecarij
Via Torrente it. 32, I. nadstropje.
Velika i/ber finih in navadnih tnoblev. Različna uprava za kompletne sobe. Mm»žic,i cvetličja in priprav zn tapoci-raiije. Krasne kredenco, mine in stoli. Velika zaloga družili mčblov. Množina kupčij priča o kakovosti in o conah.
Kdor nakupi za IOO gld., dobi jeden umetnostni predmet v 12-7	darilo.
Odprta od 7. zjut. do (i. ure z več.
Zu deželo naboji brezplačno.
B. Modic in Grebene,
in Via Nuova, opozarjata zasebniko, krčmarjo in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, ste klenega, lončenega in žel^snega blaga, podob in kipov v okrašeuje grobnih »pouiuiiikov, Cl.
Zobozdravnik
Dr. Fran Schaffler
bivši asistent zoboz<ir. dr. Motnitz», do centa ni Dunajskem vseučilišču, a-8
ordinuje od 9—12 predp. in od 1—4 pop.
Via Torrente št. 24., II. nast.
ALGOFON
je jedino sredstvo proti zobobolu, migreni itd. itd. tu se dobiva v steklenicah z napotkom vred po 20 nvč, jedino le v odlikovani	93
lekarni Praxmarer
(ai due Mori), Veliki tr£ v Trstu.
Curuti ne ponarejanj.
Telefon St. 270-
FILIJA^KA
c. ti pri?, avstr.
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za	vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na
4-dnevni odkaz 3V4°/0	30-dnevni odkaz 2%
8-	.	3°/,	3-mesečni „
. - 9V*7o e- , • '/,•/.
Vplačevanja avstr. vrednostnim papirjem, kateri se nahajajo v okrogli, pripozna se nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 17 in 21. odnosno 12. jnnija.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 2°/0 na vsako svoto.
V	napoleonlh brez obresti
Nakaznice
za Dunaj, Prago, PeAto, Urno, Lvov, Tropavo, Reko kakor za Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Gradec. Hermanstadt. Inomost, Celovec, Ljubljana, Line, Olomuc, Reiehenberg, Saaz in 3olnograd, — brez troJkov.
Kupnja in prodaja
vrednostij, divis, kakor tudi vnovčenje kuponov 24-22 pri odbitku 1*/* provizije.
Predujmi.
Sprejemajo se vsakovrstna vplačila pod
ugodnimi pogoji. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. 1 odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vradaaatl obresti po pogodbi.
Vložki v pohrano.
3 p rej u majo s* v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke
italijanske v itulijunskih frankih, ali pa po daevnem cursu.
Trat. 10. oktobra 1893.
22 - 24
r
KDOR NE VERUJE
naj pridu pogledat, da se prepriča o resnici.
Cene so
znatno znižane In nejaolidnejle blago,
n. pr.: blago za rao&ke obleke, maje, veliki in mali ogrtači z a zimo, bar-bant (frstajn) raznih vrst, platno, ko« tonina, muaolin in razni drugi manu-fakturnki izdelki pri
T. Vidrichu,
Corao, 19. 104—18
Lekarna Trnk6czy-ja
zraven rotovža v Ljubljani prodaja in vsak dan 8 prvo pošto razpošilja
Marijacefjske kapljice
za želodec
/davno preverjeno in znano zdravilo s ćvr-stilnim in kropilniin vplivom pri motenem probavljanju, pri krču v želodcu in zaba-Sanju. — 1 steklen. »elju 20 kr , V» tucati I gld , l tu ca t 2 gld saiuo 8 gld.
a t u c u t o v
3 do 4000
amerikanskih trt prve vrste ima na prodaj Martin Košuita v s Križu h. S t v. 20. 7-8
Vsled odprave trž. proste luke
so carine proste
za Istro, Kranjsko, Koroško, Hrvatsko, Dalmacijo in Bosno-Hercegovino
nepremočljive plahte
Alojzija Znculin v Trstu
Tcvarna nepremočljivih Delih in črnih plaht za vozove, vagone, za robo na obrežjih, ladij e. parnike in polja ; pogrinjal za konje in dežnih plaščev.
ZALOGA
tkanin za jadra, sedlarje in tapetarje, dvojnikov (tralioci), jute za žakljo in omote, opasnikov, vrvi in špage.
Zastop in glavna zaloga ast-faltskih lepenk
za hišne strehe, strežnike, klanico, hleve itd.
Izolatorji za temelje
in kock«* iz asfaltu.
Izdelovalnica in prodajalnica zastav.
12—6
Luigi Zuculin
v Trstu
—e- via Ghega 2, hiša Bmnner
| Dominik Lušing;
v Kopru
priporoča svojo veliko zalogo rnzno-vrstne lesenine, kakor :
# trame, žagance, morale, dile, pa Jfr tudi opeko, apno, pesek itd.
'tS! Naročila izvršujejo se točno in po naj-
nižji crni.	104—10 ^
IJ i P§
Gostilna „Alla Citti di Vienna"
(»raven Tiskarne Dolenc) prodaja najboljša kraška in isterska vina I. kakovosti in graško pivo. Izborna kuhinja sprejeralje naroČila tudi za kosila in večerjo. Imenovana vina morejo dobiti tudi ' družine nu dom, in sicer ne izpod 28 litrov, po nastopni ceni: Teran iz Aubera po 42 nč in najboljša ister«ka vina po 28 nč. — Za obila naročita se priporoča Ant. lirovedani. 10I-2H
DROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
TRST
Car30, Piazza delle. Legna 1. Odlikovana tovarna čoplftev.
Velika zaloga oljnatih jb'-.rv, lastni izdelek. Lak za kočije r. Angleškega, iz Francije. Nemčijo itd. Volika zaloga finih barv (in tabetti) za slikarje, po ugodnih conah. — Lesk za parkote in pode.
Mineralne vode
iz najbi lj znanih vrelcev
kakor tudi romanj sko žveplo za žve-pljanje trt. 104-27

ESENCE
za bezodvlačno i nepngricšivo pro-izvadjanje svakojakih žestokih pića, lihih stolnih likera te specia-liteta razpošiljam izvrstnih vrnti.
Uz to nudjum octenu e sencu, 80"/o. kemički čistu, za proizvn-djanje ugodno ^	moćnog vinskog
octa te obi&nog octa. Prepise i plakate prilažem badava. — Jamči so za najbolji uspjeh.
Cienik šalje franko :
Carl Philipp Pollak,
tvornica speclaliteta esence
Traži se česlite zastupnike.
nrar, Corao štv. 39. m —101
Prodaja lit popravlja uro.
Prodajalnic ^
jedilnih stvari po j a k o nizki ceni. Pro laja Joief Cerne Piazza della Caserma it. 1 (uhod Via Ghega).	C!.
Tinct. capsici compos.
(PA1N-EXPELLEK) se prireja v Hichterjevi lekarni v Pragi
(v zalogi odlikovane lekarne Pr»xmarer v Trstu, P. Orande) obče poznano bolečine ublažil joče drgajanje, dobiva s« po večini lekarn v steklenicah po gld. 1.20. 7 > in 40 kr Pii kupovanja treba biti previdnim in je vsprejeti le take steklenice kot pristne, ki so
previđene z „sidrom" kot varstveno znamko. Osrednja razpošiljalnica:
Richter s Apotheke z. Goldenen Lowen.
Prag,	35
44
I., Slngerstrasse ± 15, Dunaj.
I
lekarna ,Zun» goldenen Reiclisapfel".
Kričistilne krogljice, prej imenovane univerzalne krogljice
zaslužijo to ime po vsej pravici, kajti v resnici jo mnogo boleznij, pri katerih so t" krogljice pokazale Bvoj izvrsten učinek
Že več desetletij so te krogljice povsod razširjene in malo družin utegne se najti, v katerih bi pogrešali malo zalog.i tega izvrstnega domačega sredstva
Vsi zdravniki so priporočali in priporočajo to krogljice kot domnče sredstvo, posebno pa proti boleznim po slabi prebavi in znbaNanJii.
Te krogljice stanejo: t ikatljlca z IS kroKljjlcnmi 21 nč., jedon zavitek O ikntljio 1	t» nč., pri nofrnnkonini posiljatvi A.
Jtf Id. IO	— Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in sUllo : > zavitek
krogljic 1 gld. 25 nč., 2 zavitka 2 gld. 30 nč.. 3 zavitki 3 gld. 35 nč . 4 zavitki 4 gld. *0 nč., 5 zavitkov 5 gld. 20 nč.. 10 zavitkov 9 gld. 20 nč. (Manj kot jeden zavitek se ne pošilja).
Prosimo, da se Izre&no zahteva .1. Pserhoferjeve kričistilne krogljice"
in paziti je, da ima pokrov »muke škatlji'-e isti podpis »T. Paerliofer v rudečlh pismenih, ka'er^ga j«' videti na navodilu za porabo.
Balzam za ozebline i;	1 p°»-
nine 65 nč.
dica 40 116., prosto pošt-
1 steklenica 50 nč.
osodlca 1
Angleški balzam, t steklenica 50 n«. Fijakerski prsni prašek, Jffiffif SKfe
00 nč.
Tanokininska pomada SJSrtSrStf^
škatljica 2 Rld.
Univerzalni plašter
75 nč.
Univerzalna čistilna sol^JSta
proti posledicam slabu prebav«, 1 zavitek 1 gld.
Razven imenovnih izdelkov dobivajo ^e še drugo tu- in inozemske farmaceutične specijalitete, ki so bile po vsih avstrijskih časopisih oznanjene ; in »e na zahtevanje točno in v ceno preskrbljajo tudi predmeti, kojih ui v zalogi. — Hazpoiilianja po poiti vrše se točno, a treba je denar poprej doposlati ; večja naročila tudi po poštnem povzetju.
Pri (lonoitljutvl denarja po poitni nakaznici atane porto doHti manj kakor po povzetju.
Trpotčev sok,
Amerik, mazilo za trganje, % nvć Prah proti potenju nog, Balzam za goltanec, IT^ Zhr1' Življenska esenca (Praške kapljice)
1 stekleačica 22 nč.
12—U
B
JJichterjeve sidro-omarice s kamenčki za gradnjo hišic
so slej ko pr«*j nedoseženo ter so iiajpriljuiiljciit*jH» božično darilo otrokom, ki so čez tri lota stari Tudi so cenejše, nego vsuko dru^o darilo, kajti one trpijo mnogo let in jih je moči culo po daljKein času popol-niti in povečati. Pristno
sidro-omarice s kamenčki za gradnjo hišic i. t. d.
roprezentujejo jedino igro, ki je v vseli deželah žela nepristransko polivalo, in katero vsak, ki jo pozna, iz prepričanja dalj« priporoča. Kdor se hh ni soana-iil s tem sredstvom, da so otrok igraje prijetno zilmvn. kateri igri skoro ni nnjti primero, naj si nnroči čim hitreje od podpirano lirm« novo bogato ilnstrovani cenik in natj čitu v njem natisnjena mnjenja, ki so izredno laskava. — Pri kupovanji blagovoli naj se iz-eČMo n-litevati: Itichterjeve sidro-omarice s kamenčki za gradnjo liiSic (Richter's Anki>r-S'einbnukasten) in nnj s« odločno odkloni vnuku mnarica hrez tovarniške znamke sidra; kdor to ue st»ri, dobi lahko pounetek, ki je menj vredon. Pristne sidro-omarice s kamenčki za gradnjo liisic ho dobe za ceno 35, 70, 80 kr. do 5 gld. in višu n so v vseh finejiih trgovinah z igračami. Novol Rirhterjeve strpljivostne igro: Jajce Knlnmbovo, strelovod, teSitelj v jezi, preganjalec muli ali trm, Pythagoraz itd. Novi zvezki »održujejo tudi velezanimivo zadače za dvojne igre. Cena igri 35 kr. Pristno samo s sUrom !
F. Ad. Richter & Cie,,
I. avstro-og(?rska c in kr. priv. tovarna sidro-omario h kamenčki za grajenje hiAic, Dunaj, I., Nibelungongua-«o 4. Rudolstadt, Norlmberg, Olten, ltotteidam. London E- C., New-York.	a-13
zalogi
Pred z a d n j i teden!
Pred zadnji teden!
INOMOSTSKE SREČKE a 50 NVC.
Pred zadnji teden!
glavni dobitak	goldinarjev.
1	Srećke k SO ne. priporočajo:
Gius. BoSaffio, Alessandro Levi, Mandel & C, Daniele Levi & C., Girol. Morpurgo, Ig. Neumann, M. Nigris

TukaruH Oolenr v Jratu