93. številka. V Trstu, v sredo 22. novembra 1893. Tečaj XVIII. „EDINOST" izhaja dvnkrat im teden, v^ako sredo in soboto ob 8. uri zjutraj. „Edinost" stane: za vse leto f. »i.— ; izven Avstrije f. 9.— la */, leta „ 3.— ; w „ 4.50 za «/4 leta „ 1.50; „ „ „ 2.25 36 ,,Novlćar"-jem : za vse teto f. 7.—; izven Avstrije f. 10.— za »/, leta » 3.a<»; » , 5.- zn '/i 'Gta » 1.75; „ „ . 2.50 Posamične Številke ne dobivajo v pro-dajalnicah tobaka f Trstu po B nvč., v Gori rt in v Ajdovščini po B nvč. po SB nvč. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. Oglasi se račune po 8 nvč. vrstica v petitu; za naslove « debelimi črkami ho plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domari oglasi itd. se račune po pogodbi. Vsi dopisi naj se poSiljajo urednittvu: Piazza Caserma it. 2. Vsako pi*mo mora biti frankovano, ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema u pravnistvo Piazza Caserma 2. Odprte reklamacije so proste po&tnine. , r edino »H Je mme l". Spoznanje! Ljubljanske „Novice", bivše glasilo nepozabnega očeta Bleivveisa, priobčile so ▼ poslednji svoji Številki znamenit članek pod zaglavjem „M i n i s t e r s t v o P I e-ner imenovano Windischgratz.* Že ta naslov sam nam pravi, da so česti-vredne „Novice* pritrdile našemu menenju, da najodličnejši in najvplivnejši mož v novem ministerstva je gospod — Plener, da imnmo torej pravo aa pravo nemško-poljsko vlado pod firmo konservativnega plemeni* taftu. A omenjeni članek zdi ae nam posebno važen tudi aato, ker kaže, da so tudi pri uredništvu „Novic* jeli ceniti dosedanje „prijatelje" naše tako, kakor za-aluzijo v resnici in kakor smo jih sodili mi od nekdaj. Ta glas starega slovenskega glasila treba poštevati, kajti to ni glas mladih vročekrvnih politikov, ki no mislijo s glavo, ampak le s srcem, politikov, ki bi v tnladeniškem svojeui navdušenji hoteli prenašati gore — ampak glas mož, osivelih v borbi aa prava naroda slovenskega, konservativnih mož, ki se le neradi ločijo od starih poti in itarih zvez. Ako svare taki možje, potem mora to že nekaj pomeniti. In zato menimo, da ustrežemo našim čitateljem, ako jim povemo, kako Hodijo o našem sedanjem položaju in o naših dosedanjih zaveznikih oni trezni in razsodni možje, ki se zbirajo okolo „Novic*. „Novice* pišejo: „Najvažnejša oseba nove ga miniaterstva je Plene r, on jo mož, ki ima odločno označeno politično preteklost za seboj. On bode postal duša in volja ministerstvu, "VVidischgrfttz mu bodo kmalu dajal samo ime. Kaka da bode vlada, v kateri sedi Plener, o tem mislimo, da pač ni treba dosti govoriti. Naj so ga zadnji čas nekateri poljski in konservativni listi še tako hvalili, vender on ostsne, kar je bil, nas-prostnik konservativcev in Slovanov, tako PODLISTEK. Tri povesti brez naslova. Hrvatski spisal Ksaverij Šandor-Gjalski. Druga povest. (1858-1879) (Dalje), Že tedaj me je Julikina povest bolj zanimula, kakor povesti vseh nesrečnih in zakletih kneginj. Meni kot otroku je bila njena tedanja nesreča le polovična. Dostikrat sem jo dobil jokujooo, ko so jej jo lltrinjnta solza za solzo. Bil sem sioer premlad, da bi mogel presoditi njeno otožnost — vender sem mogel spoznati, du je ljuba in dobra Julika zoI6 žalostna, in kedar sem jo videl taksno, šel sem v kot ter pričel jokati in jokati, da mi je skoraj zmanjkovalo sape. Že tedaj je bila Julika udova. Ali, da povem rosnico: le nam otrokom so dali tako razumeti; pozneje še-le, o času prvega spomina svojega, sem izvedel, da jej jo bil mož pri življenju. Ona je bila otrok častitih meščanskih starisev. Ooe je imel nekje v Vlaški ulici trgovino z raznim blagom, ki je napredovala dobro. Zgodaj žo zgubil jo soprogo bode pa tudi ministerstvo, ki se je rodilo. Rodil je je strah pred v o I i 1 n o reformo. Časopisi so največ strašili s socijalni domokracijo, da bi le prepečili razširjenje občne volilne pravice. Mi smo v svojem listu že dovolj označili, da je to le prazen strah. Mi smo tudi trdno prepričani, da^resnejii vodje pač tudi noben dan niso verjeli v ta strah. O nekaterih kimovcih pač ne bodemo rekli, da so kaj tacega verjeli, ker se jim ne ljubi ali pa ker zmožni niso, da bi dobro premislili razmere. Povod strahu pred volilno reformo je bil ves drug. Po Taaftejevi reformi bi bili v Avstriji najbrž prišli Slovani do naravne večine v postavodajalnih aastopih. Tega so se bali nemški liberaloi in konservativci, bali so se, da pridejo časi, ko bode konec nemškemu prvenstvu v Avstriji, katero lepo ugaja Nemcem, naj si že bode te ali one stranke. Vsi dogodki pa imajo vsaj to dobro stran, da so nam nemške k o n s e r v a t i v c e pokazali v pravi luči. Mi sicer nismo bili proti temu, da nsSi poslanci hodijo b konservativci v državnem zboru, ali svarili smo pa pred tem, da bi se jim slepo zaupalo. Večkrat smo že imeli priliko se prepričati, kako je s pravicoljubnostjo te stranke. Gotovo je še marsikomu v spominu, kako so sncdli štajerski konservativci besedo, da le niso volili Slovenca v deželni odbor. Sedaj pri volilni reformi so se pa zavezali z najhujšimi nasprotniki vere in s I o v a n s t v a, da se le odstrani nevarnost, da se nemštvo zavrne v Avstriji v naravne meje. Ko je šlo, da se prepreči Slovanom priti do večje moči in veljave, savezali no se nomški konservativci z največjimi nasprotniki verske šole. Sedaj naj nikdo več ne hvali, kako so konservativci prijazni Slovoncom, ako kdo spregovori kako nam dobro besedo ali podpiše kako našo interpolacijo, o kateri že naprej ve, da ne bode imela no- in Julika mater, ki je v svojih najhujših mukah in v času agonijo vedno imela na mislih svojega otroka ter se jezila na moža in služkinjo, ako ni otrok dobil veeerjice o pravem času. Oče ni bil dolgo udovec. Hiša je potrebovala gospodinje, zbok česar se je poročil v drugič. Vzol jo precej lepo mlado deklo iz vasi. Trgovina je napredovala tudi poslej — ali vsako loto so imeli v hiši krst. Slednjič, za kaoih deset let, jo trgovina komaj toliko nesla, da se je družina prehranila za silo. Vsak založaj, vsak košček kruha jo imel točno in dobro moro. — Zategadelj se jo vsako bitjo štelo pri hišnem računu. Naravno je, da domačici niBO bili lastni otroci preštevilni, ampak le jedina Julika, ki je bila prva preveč pri tem računu. Najmanjšo stvarico jej je privoščila le neradu, kajti bala se je, da ne bi morala odtrgati sebi in lastnim otročičem. Rudi tega je morala Julika od strani mačehe trpeti vse slabo in vbo pokoro. Naj je tudi delala kot nema žival, vršila delo za dve ali za tri služabnice, vzdrževala se jedila, kolikor jej je dovoljevala narava, ter mirila lakot z vodo — vse to ni moglo ntolažiti srda mnčuhe. Ko je dekle dorastlo, bila je mačehi benega vpliva. Besede so po ceni in brez hasni, in ako jim ne sledi dajanje, Taaffejeva volilna reforma bi pa bila tako dejanje, ki bi bilo Slovanom pripomoglo do večje veljave, pa so jo konservativci pomagali levičarjem pokopati. Glavno glasilo nemških konservativcev na Dunaji opravičuje zbližanje z liberalci s tem, da tako ni bila mogoča nobena vlada, ker Mladočehi hodijo svoja pota. Radi bi torej odgovornost svalili na Mladočehe, dočim vsakdo ve, da se je koalioija osnovala le proti volilni reformi. Če je konservativcem bilo za to, da se dobi večina sposobna aa vladanje, bili bi ravno tako lahko začeli pogajanja a Mladočehi in pa protisemiti, seveda le na podlagi občne volilne pravice. Sioer ne rečemo, da bi naši poslanoi v bodoče ne smeli hoditi ■ konservativci, ako bi razmere to zahtevale. Treba je pa, da se preveč ne vežejo, in si obdrže p o-p o 1 n o m a svobodne roke, da se zavežejo s to alt ono stranko, ako bi to obetalo koriati za nas v narodnem oairu. Ce so se nemški konservativci združili, rekli bi, proti Slovanom, z nemškimi liberaloi, nam tudi ne more nikdo aame-riti, ako se zavežemo bodi si • to ali ono stranko proti njim, če jih kedaj pustimo na cedilu. Kdo ve, če bi že sedaj naše stanje ne bilo boljše, ko bi se bili politike učili pri Poljakih in bili podpirali sedaj to sedaj drugo stranko, katera bi bila nam več obljubila. Mnogi zatrjujejo, da nova vlada se no bodo dolgo obdržala. Nam se to ne zdi prav verojetno. Rodil jo je strah pred Slovani in zjedinil tri najve-če stranko, in dokler bode ta strah tako silen, tako dolgo so bode vlada lahko obdržala. Tudi kako novo voliluo reformo Utegnejo gospodje spraviti pod streho, če bode le potem, da se ž njo bolj utrdi nemštvo in da ne bode naravnost škodovala Poljakom. Jedina ovira bodo ta, da jedina želja, da čim preje odide od doma — da se omoži s komurkoli. „Slehernemu, ki se pokaže na hišnem pragu, bodisi star, gobast, slep, siromak, kakeršen koli — le da je mož ter da jo zaprosi — jo pustim iz hišo, le da gre !• — govorila je žona odkrito. Julika je tudi mislila enako. Tudi ona je nestrpno pričakovala trenotka, da se reši vseh neprijetnosti v hiši starišov. Da jej ni bilo zaradi očeta, katerega jo ljubila goreče, bila bi gotovo že zapustila rojstno hišo ter odšla kamor-koli — bodisi tudi služit. Nekoč se jo bilo nekaj dogodilo. Tedaj jo imela kacih sedemnajst let. Mačeha jo je zmerjala in tudi začela tepsti, dasi ni imela nikacega razloga v to. Starojšu dvii otroka sta se pobesedičila in tudi stepla do živega. Mačeha je v svoji jezi skočil« na dvorišče, hoteč udrihniti po otrocih. V tem hipu je prišla na dvorišče Julika, neseč na glavi košaro otroškega perila. Ko jo je zapazila mačeha, pustila je otroka ter pričela zmerjati Juliko, češ, zakaj da ne pazi bolje na otroka, ter pusti, da se pretepata do krvi P Jednomu je namreč kri kapljala iz no*a, drugi pu jo imel hlačnico potrgano. Julika jo odgovorila, daje morala prati perilo najmlajšega otroka trije veliki klubi nimajo dvetretjinske večine, in da jo težko dobe. Naposled se bodo tudi sedanja sredstva obrabila, ker volilci ne bodo mogli imeti najboljših pojmov o poslancih, ki se bratijo s tistimi, katere so poprej proglašali aa največje nasprotnike. Pač si bodo morali misliti, da gospodje ali varujejo pred vsem >svoje koristi ali pa igrajo samo komedijo. Posebno pa novo vlado označuje fo, da je njen član grof Wurmbrand, deželni glavar Štajarski. Poleg Plenerja je pač najznačilnejša oseba grof Wurmbrand, Nemec je od nog do glave. On je ob svojem času predlagal, da se nemščina proglasi za državni jezik. S tem, da se konservativci dopustili, da je tak mož poatal minister, je pač dovolj jasno, da smo jih dobro zgorej naslikali. Ko bi jim res bilo še kaj na narodni jednahopravnosti, morali bi odločno zavrniti moža, kateremu Slovani niti jrden dan ne moremo aa-upati. Imenovanje grofa Wurmbranda ministrom pač jasno kaže, po kaki poti jo bede vozilo novo ministerstvo. Sicer so pa nemški centralisti pač nekoliko odjenjali od svojih načol, ko so dopustili, da je grof Wurmbrand postal minister. Ta mož ni centralist, on je av-tonomist, ki je večkrat žo zagovarjal av-tonomijo dežel. To jo pa grof zagovarjal le zaradi tega, ker bi posebno na Štajarakem in Koroškem bila deželna avtonomija najboljše sredstvo za ponomčevauje. Novo ministerstvo utegne torej celo sem-terrja pospešnvati tudi avtonomistične težnje, seveda le tedaj, ako bode to ugajalo n e m š t v u. Že dolgo se namreč mej Nemci razširja teženje, da su baš v interesu nemštva razširi dežel-naavtonomjia in imtnovanje grofa Wurmbranda ministrom dokazuje, da zmaguje to teženje centralizem in to baš za-rudi toga, ker je Slovanom še mnogo n e v a r n e j e. Iz povedunega je jasno, da nova vlada ter vsled tega ni imela časa paziti na otroku. Na to besedo iela je mačeha besno udrihati po Juliki kamorkoli je dosegla nje roka. Slednjič jo je vlačila po dvorišču za dolge laso tako, da so je žena vsa ras-galila do prsi doli. V tem svojem položaju klicala je Julika očeta na pomoč, a mesto njega pokazal se je pri vratih visok lep mladenič, kateri je nemudoma iztrgal dekle iz rok mačehe ter se postavil razježeni ženi naravnost nasproti. — Sramujte hO — zaŽuga jej na pol šaljivo. Mačeha pa jo prestrašeno in za-č ud t'lio zrla na mladega človeka ter ni spregovorila besedioe. On pa je zarudel srama, videč pred seboj tako nespodobno razgaljeno ženo. V zadregi svoji je go-goril nekaj, da ni dobil nikogar v proda-jalnici, da potrebuje za pet novčieov žobljev. Pri tem je pokB/al na dlani roke, kakšnih žebljev du potrebuje. Pri vseh svojih dušnih in telesnih bolečinah bila je Julika prva, ki je tega človeka odvela v prodajalnioo. Vsa objokana tropetalu je še vodno po vsem životu ter potrebovala dokaj časa, prodno je našla pravih žebljov. On jej jo pomagal iskati žeblje, no du bi z jedno aaino besedico spomnil prejšno zgodbo na dvorišču. To ne boJo niti centralistična, niti konser vativna, glavnu vodilo joj bode niiproitT o zoper Slovence in Cehe. To morajo tudi naši poslanci imeti pred očmi in potem vravnati svojo politiko. DOPISI. Z Vipavskega [Izv. dop.] Kaj pomenja strel topičev na Slapu in to na delavnik? povprašal je marsikdo okoličanov po Vi-paviki dolini. To prašanje se je pa kmalu reiilo, kajti bliskoma se je raznesla novica, da dobč Slapenci novo zvonove. Koga ne bi vzradostil glas, ko ni slišal nikacega glasu zvonov skozi celih osem dni, da se ti pripeljejo! Kako tiho, tužno, dolgočasno bilo jo te dni na Slapu ! Velikim veseljem pričakovali so sobote, katera jim vso to tihoto spremeni v radost. Vsak slapenski občan želel in trudil se je veseli ta dan sijajneji in častitljejevi napraviti. Dekleta slapenska Sla so cel6 do Št. Vida, da spremijo zvonove, ki naznanjajo tolikrat veselje, tolikrat tudi prebritko žalost, do domače vasi. Občani, praznično oblečeni, na čelu jim preč. gg. domači župnik in iz sosedne Vipave došli dušni pastir in katehet Fr. Rajčevio z domačim učiteljem pričakovali so zvonove. V soboto večer obesili so zvonove pred cerkev, kjer so so prvič oglasili. Vglašeni so v „Es dur". Sledeča nedelja bila je res pravi narodni praznik za Sla-pance. Ob desetih zjutraj bila jo slovesna služba božja, pri kateri ao peli slapenski pevci, da9i zelo težke skladbe, jako pre-cizuo. (Ne sme se mi šteti v zlo, ako izpovem odkrito, da bi mi bolj ugajale slovenske skladbe; i teh nam ne manjka, saj nas ljubi Bog bajć tudi po slovenski dobro razume ! Pa je menda že bolj mo-derno tako ! Prosim pa : brez zamere !) V nedeljo večer bil je pri „Lojzetu" res ljubezniv večer, kjer se je zbralo domačega in iz sosednih vasi toliko občinstva, da se je kar trlo. Slapenski pevci pa so nas razveseljevali z zvonkimi svojimi glasovi. Slap napreduje, čuje se od množili strani ! Temu pa je tudi res tako in sosednje občine naj bi se vzgledovale nad njim! Pred nekaj leti ustanovili so „Prvo vipavsko sadjarsko zadrugo*, ki deluje jako plodonosno, kakor je bilo razvidno na zadnjem občnem zboru iz poročila zadružnega voditelja, g. Ant. Ur-š i č a iz Št. Vida, kajti razprodalo se je leto« skoraj za 10.000 gl. sadja. Za blagor Vipavcev vedno neutrudljivi nas rojak, dr. Andrej F e r j a n č i č, je ugajalo Juliki, saj že tako ni vedels, kam naj bi se obrnila v svoji sramoiljivosti. Koje mladenič dobil zahtevanih žebljev ter jih plačal, vprašal jo je, „ali je bila to njuna mati" P I)a, odgovorila mu je. Pri odhodu vprašal jo je še za njeno ime. Od tega dne zahajal jo vsaki večer po kako stvar v prodajalnico po dva ali trikrat. Povedal jej jo aua, da jo kovaški pomočnik, da je elužil osein let v cesarski vojaki ter da je sedaj stalen „urlauber". line mu je bilo Marko Hrvatek. Premoženja ni imel, Upal pa jo dobiti mesto kovača pri nekem zagorskem grofu. To pripovedujoč je še dodal: To mesto bi bil že dobil, da sem poročen, kajti grofovski preglednik toče samo poročonege človeku, češ, da da sauici so potepuhi in nestalni ljudje. Kako pa naj se jaz poročim, ker sem siromašen? Vojaščina mi sicer ni na potu, kajti sam kapetan je rekel, da se lahko poročim, ker sem služil osem let. — Ali kako, ko nimam denarja ? ! — Vsaj imate zdravi roki — mojster ste — torej vas lahko vzame vsako mestno dekle; da le ne zahtevate denarja od dekleta, pa jo dobite gotovo — spregovori vmes Julikina ma'gu, trta tako bogato obrodila, kakor le leta 1875. ,Samo v naši fari, posebno v vasi Dekani, pridelali* se je nad 1000 hehtolitrov viua. Dobe so kmetske kleti po 50, do (50, 70, celo po 100 hektolitrov ! (N. pr Pic.gH, Grižon, Valentič, Fratovec i. t. d. Zraven obilosti pu jo vino tudi izvan- redno dobro, kor so kmetje marljivo žve-pljali in za časa škropili z galico, tako, da je ostalo grozdje in perje popolnomo zdravo in jo tudi tako dozorelo, kakor malokdaj poprej. Oeravno pa je vso to veselo šliiati, vendar ao kmetovalci žalostni ker ne morejo svojega dragocenega pridelka spraviti v denar. Čas je plačati davke, obresti, zima so bliža, treba obleke, novega lesh za trte — a kupcev in novcev ni! 1 — Vsi vinski kupčevalci hodijo le v Buje, ker pravijo, da dobč tam „vino" po 10 in 12 gld. hektoliter! A mi dobro vemo, kakšno je to „vino" bujske gospode t Nerodko se sliši zdihovati kupoe vina, kakšno robo se domov pripeljali, da je pivci ne marajo i. t. d. Seveda, kdo pa bo dragi denar „proč" metal za tako brlozgo !! Pa tega so še največ krivi brezvestni vinski mešetarji ali šenšali po bližnjih laških mestih, kateri vinsko kupce odvračajo od našega kmeta, ter jih napeljujejo k laški gospddi po dolnji Istri. Vsled tega opozarjamo vineke kupčevalce, naj ne poslušajo takih brezvestnežev, temu« naj s s obrnejo brez vse skrbi do nas in ne bodo jim žal ! Pridite torej, poglejte in prepričajte se sami! Prvo Slovensko pevsko društvo na Koroškem „Gorotan* v dmihelu nad Pli-berkom vabi k ustanovnemu zboru duć 22. novembra 1893. ob 7. uri zvočer pri Šer-carju v Šmihelu, Tatvina. Posestniku Petru S v Skednju ukradli so nepoznani tatovi 500 gld. Redarji so zaprli dva dninarja, na katora leti sum. V zaporu poginil od glada. V Zemunu dal je preiskovalni sodnik Msrgetič mino-lega tedna zapreti bivftega ravnatelja kreditnega zavoda Živka Lonćareviča, ker je zavod obustavil svoja izplačevanja in je bil ravnatelj sumljiv izneverjenja. Lonča-revič ni maral v zaporu niti najmanjše stvarice užiti, oelo vode ni hotol. Dne 15. t. m. našel ga je stražnik mrtvega v zaporu. Nesreča ali poskušan samomor ? Dne 16. t. m. čul je finančni atrainik Lahajner, da je padel raz obal Mandracchio nekdo v morje. S pomočjo policijskega stražniaa Podreke spravil je nesrečneža na suho iu oba sta ga odpeljala na pulioijsko ravnateljstvo. Tam so ga preoblekli in ga okrepčali, potem ga je zaslišal komisar. Nesrečnež govoril je tako zmedeno, da so ne ve, da-li je po nesreči padel v morje, ali je hotel končati svoje bedno življenje. Imenuje se Jakub Griiiovtc, je trgovski agent, star 31 let, sedaj že dalje časa brez službe. — Odveli so ga v bolnioo. Samomor odličnjaka. V Budimpešti se je usmrtil ravnatelj uržavnih železnic road-jarskih, Ljudovit Iiorvath, s tem, da si je zubol nož v prsa. O tem senzacijonelnem samomoru poročajo nastopne podrobnosti. Horvath je bil v svojih krogih iu v družbi zelo spoštovana osuba. Bolehal jo dlje časa na živcih in na udarjanju krvi v glavo. Po raznih kopeljih je iskal pomoči, ali zastonj. Slednjič pa, ko se je prepričal, da nikakor več ne ozdravi, priznal je očito, da je zgubil veselje do življenja. Te dui so mu je pa *tuuje tako shujšalo, da se je zgrudil v delavnici železnico ter se ruuil na roki. S tem se je še bolj po vokšala njegova nervoznost, zbor česar je napisal pismo do svoje žene in do Bvojih otrok, v katerem izjavlja, da hoče storiti konec svojemu življenju. PrcstraBena obitelj dala ga je povsodi iskati. Mojteui jo odišel v svoje delavuice v kamenolomu, od koder se je vrnil v spremstvu dveh uradnikov. Dospevši do hišo sta so urad-uika poslovila od njega. On pa se je podal v tretje nadstropje z namenom teleb-niti se na dvorišču. Tega pa ni mogel storiti, ker je bilo več oseb blizu. Za tem pa je odišel v podzemlje, kjer ao ga kmalu potem našli posli vsega v krvi. Nož, s katerim si je prerezal prsa, držal je krčevito v svoji roki. Sočutje z nesrečno rodbi no je splošn ii. 50 000 goldinarjev je glavni dobitek velike inomostske 50 nvč. loterije. Opozarjamo naše Čestite čitatelje da se bodo vršilo žrebanje že G. decembra 1893. Obžalujem, da sem dnć 9. septembra t. 1. pital gosp. Jakoba in Janeza Obersnela iz Divače z besedami „goljuf" in „tat" in da sem ju obdolžil poneverjenja na Škodo divaske občine. Ker je moje obdolževanje popol-Doma neosnovano, preklicu j em isto. Anton Magajna. SVOJI K SVOJIM! PH7nR ? l>0,h>i»ani naznanja, da je odprl ■ UfcVn • svojo krčmo v ulici Međia St. 3. „Osteria alla buona botta*. Toči izvrstna I*trska vina, ter se nadeja obilnoga obiska. Priporoča se torej slavnemu občinstvu 8-7 I. PIRI H finotilno ^itnlru" Starosnima pod ime-U U 3II III đ „OlUhfl , „om „Belladoniia", poleg kavarne ,Knbrisu, priporoča ne Slovencem v mostu in na deželi. Točijo so izborna vina, istotako jo kuhinja ir.vr-tnn. Prodaja tndi vino nn debolo, toku ine&čanooi. kakor na deželo. <'l. briv<-c v _ 3 ulici Stadion št 1, priporoča so p. n. slovenskomu občinstvu za blagohotno obiskovanj«;. Cl. Zanesljivim osebam, ki so zmožna pisave, ponuja se z novim letom 1894. pri velikem, jako razširjenem zavodu dober zaslužek. Uprašanja pošiljajo naj «e v zadrtih pismih z napisom „Zanesljivost* uredništvu tega lista. 2—a f Josip Kocjančič, Via Barriera vec-chia it 10, trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rlžein in raznovrstnimi domačimi in vnnnjimi pridelki. Cl. Franca Potočnika gostilna „Andenio do Franu* v ulici Ironoo ho priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo Cl. vpiaana zadruga z omejenim poroštvom v Hojami pri Trata priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato pre* skrbljeno (v ulici Bolvedoro it. 3) pristopno zadružnikom in nezadružnikom, koji prvi so deležni lotnoga čistoga dobička. Priporoča tudi svojo društveno krčmo v Rojanu (poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno od mesta, z obširnim senčnatim vrtom in dveini dvoranami, kjer se točijo izborna domaća vinca, teran, pivo v ateklenioah itd. Točna postrežba z gorkom in mrzlimi jedili. Novi dlani so ho vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak vetrtok od ii—7 ure zvečer in ob nodeljnh od 9-10 ure predp. 104 — 41 Gostilna Josipa Katalana v Rojanu, „Pri dvanajstih murvah", priporoča so slavnemu slovenskemu občinstvu za obilon obisk. — Točila »o bodo aaamo do* mača is vratna vina. 104 12 Mlekarna Frana Gržine Petra loi Notranjskem (Via Campanille v bifti .lukoba Bmnnoria fit. 5 (l'inz/.u i'onterosso). l'o dvakrat v ih don friftno oprosno inloko po 14 kr. liter ne-donredno iz Št. Petra, svož.i (frišna) smetana. Kavami v ulici Ca«erma, glavni shajališči tržaftkih Slovencev vseh stanov. Nr drž. papirje avstro-ogorske do 10 '0 gld po.......S«/,"/, Višjo »noske od loOO do 5 00 gld po o'/,, Daje denar proti vknjiženju na posesti v Trstu. Obrosti po dog tvoru 24 — 22 Trst, dne 5. oktobra 1893. Antnn PnčUai na vog,u u,ice Gll,>Ra Mlllull ruhlvdj, in Cecilla,toči izvrstno domače žganje ; v tabnkarni svoji — ista hiša -pa prodaja vse nuvudno potrebne nemškc-slovenske poštne tiskanice. Cl Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torrento st. H0) toči izvrstna viua in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. Martin IfHta 8- Gioranni ftt. 1, lili l\l iiU(i trgovino z mnogovrstnim l«s4Dim, žolezuitn iu lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. Gi. .NHr.minjuni si. občinstvu, da fuzur. 0,1prl yia Lizzaretto vecoblo št, 12 prodajalnioo sadja in zelenjave. 1'rodajani tudi vino "v ateklenioah, mleko, smetano i. t. d. Obetam dobru postrežb«!, ker imam veliko zalogo blago I. vrste. Priporočam ■« si. občiiintvu 2* obilen obisk. Z velupošto\anj-m 52—16 Matevž Furlan. RAZSTAVA meblev in tapecarij Via Torrente it. 32, I. nadstropje. Velika i/ber finih in navadnih tnoblev. Različna uprava za kompletne sobe. Mm»žic,i cvetličja in priprav zn tapoci-raiije. Krasne kredenco, mine in stoli. Velika zaloga družili mčblov. Množina kupčij priča o kakovosti in o conah. Kdor nakupi za IOO gld., dobi jeden umetnostni predmet v 12-7 darilo. Odprta od 7. zjut. do (i. ure z več. Zu deželo naboji brezplačno. B. Modic in Grebene, in Via Nuova, opozarjata zasebniko, krčmarjo in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, ste klenega, lončenega in žel^snega blaga, podob in kipov v okrašeuje grobnih »pouiuiiikov, Cl. Zobozdravnik Dr. Fran Schaffler bivši asistent zoboz in 40 kr Pii kupovanja treba biti previdnim in je vsprejeti le take steklenice kot pristne, ki so previđene z „sidrom" kot varstveno znamko. Osrednja razpošiljalnica: Richter s Apotheke z. Goldenen Lowen. Prag, 35 44 I., Slngerstrasse ± 15, Dunaj. I lekarna ,Zun» goldenen Reiclisapfel". Kričistilne krogljice, prej imenovane univerzalne krogljice zaslužijo to ime po vsej pravici, kajti v resnici jo mnogo boleznij, pri katerih so t" krogljice pokazale Bvoj izvrsten učinek Že več desetletij so te krogljice povsod razširjene in malo družin utegne se najti, v katerih bi pogrešali malo zalog.i tega izvrstnega domačega sredstva Vsi zdravniki so priporočali in priporočajo to krogljice kot domnče sredstvo, posebno pa proti boleznim po slabi prebavi in znbaNanJii. Te krogljice stanejo: t ikatljlca z IS kroKljjlcnmi 21 nč., jedon zavitek O ikntljio 1 t» nč., pri nofrnnkonini posiljatvi A. Jtf Id. IO — Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in sUllo : > zavitek krogljic 1 gld. 25 nč., 2 zavitka 2 gld. 30 nč.. 3 zavitki 3 gld. 35 nč . 4 zavitki 4 gld. *0 nč., 5 zavitkov 5 gld. 20 nč.. 10 zavitkov 9 gld. 20 nč. (Manj kot jeden zavitek se ne pošilja). Prosimo, da se Izre&no zahteva .1. Pserhoferjeve kričistilne krogljice" in paziti je, da ima pokrov »muke škatlji'-e isti podpis »T. Paerliofer v rudečlh pismenih, ka'er^ga j«' videti na navodilu za porabo. Balzam za ozebline i; 1 p°»- nine 65 nč. dica 40 116., prosto pošt- 1 steklenica 50 nč. osodlca 1 Angleški balzam, t steklenica 50 n«. Fijakerski prsni prašek, Jffiffif SKfe 00 nč. Tanokininska pomada SJSrtSrStf^ škatljica 2 Rld. Univerzalni plašter 75 nč. Univerzalna čistilna sol^JSta proti posledicam slabu prebav«, 1 zavitek 1 gld. Razven imenovnih izdelkov dobivajo ^e še drugo tu- in inozemske farmaceutične specijalitete, ki so bile po vsih avstrijskih časopisih oznanjene ; in »e na zahtevanje točno in v ceno preskrbljajo tudi predmeti, kojih ui v zalogi. — Hazpoiilianja po poiti vrše se točno, a treba je denar poprej doposlati ; večja naročila tudi po poštnem povzetju. Pri (lonoitljutvl denarja po poitni nakaznici atane porto doHti manj kakor po povzetju. Trpotčev sok, Amerik, mazilo za trganje, % nvć Prah proti potenju nog, Balzam za goltanec, IT^ Zhr1' Življenska esenca (Praške kapljice) 1 stekleačica 22 nč. 12—U B JJichterjeve sidro-omarice s kamenčki za gradnjo hišic so slej ko pr«*j nedoseženo ter so iiajpriljuiiljciit*jH» božično darilo otrokom, ki so čez tri lota stari Tudi so cenejše, nego vsuko dru^o darilo, kajti one trpijo mnogo let in jih je moči culo po daljKein času popol-niti in povečati. Pristno sidro-omarice s kamenčki za gradnjo hišic i. t. d. roprezentujejo jedino igro, ki je v vseli deželah žela nepristransko polivalo, in katero vsak, ki jo pozna, iz prepričanja dalj« priporoča. Kdor se hh ni soana-iil s tem sredstvom, da so otrok igraje prijetno zilmvn. kateri igri skoro ni nnjti primero, naj si nnroči čim hitreje od podpirano lirm« novo bogato ilnstrovani cenik in natj čitu v njem natisnjena mnjenja, ki so izredno laskava. — Pri kupovanji blagovoli naj se iz-eČMo n-litevati: Itichterjeve sidro-omarice s kamenčki za gradnjo liiSic (Richter's Anki>r-S'einbnukasten) in nnj s« odločno odkloni vnuku mnarica hrez tovarniške znamke sidra; kdor to ue st»ri, dobi lahko pounetek, ki je menj vredon. Pristne sidro-omarice s kamenčki za gradnjo liisic ho dobe za ceno 35, 70, 80 kr. do 5 gld. in višu n so v vseh finejiih trgovinah z igračami. Novol Rirhterjeve strpljivostne igro: Jajce Knlnmbovo, strelovod, teSitelj v jezi, preganjalec muli ali trm, Pythagoraz itd. Novi zvezki »održujejo tudi velezanimivo zadače za dvojne igre. Cena igri 35 kr. Pristno samo s sUrom ! F. Ad. Richter & Cie,, I. avstro-og(?rska c in kr. priv. tovarna sidro-omario h kamenčki za grajenje hiAic, Dunaj, I., Nibelungongua-«o 4. Rudolstadt, Norlmberg, Olten, ltotteidam. London E- C., New-York. a-13 zalogi Pred z a d n j i teden! Pred zadnji teden! INOMOSTSKE SREČKE a 50 NVC. Pred zadnji teden! glavni dobitak goldinarjev. 1 Srećke k SO ne. priporočajo: Gius. BoSaffio, Alessandro Levi, Mandel & C, Daniele Levi & C., Girol. Morpurgo, Ig. Neumann, M. Nigris TukaruH Oolenr v Jratu