NOVI TEDNIK CELJE. 18. SEPTEMBRA 1975 — STEV. 37 — LETO XXIX — CENA DINARJA GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Današnja številka Novega tednika vas, drage bralke in bralci opozarja na pomembni gospodarski dogodek: Otvoritev 8. sejma obrti, 2. razstavo igrač in teden dni kasneje otvoritev 9. mednarodne zlatarske razstave. Mnogi med vami si bodo te gospodarske dosežke ogledali, nekateri pa tega ne boste utegnili. Vas slednje — in tudi druge — želimo o tej razstavi seznaniti, v tem času pa so organizatorji pripravili bogat program raznih prireditev, ki bodo, vsaj za kratek čas, razgibale Celje v živahno sejemsko mesto. Napočilo je jesensko obdobje in v redakciji zdaj načrtujemo ukrepanja v prihodnjem obdobju, v splošna stabilizacijska prizadevanja se želimo vključiti z napori za vsebinsko bogatejšo zasnovo časnika, čeprav nas pestijo podražitve stro. škov. Z raznimi ukrepi — varčevalnimi in organizacijsko spreminjevalnimi želimo 2 nepovečanimi stroški bralcem nuditi več: popolneje obveščati, biti pestri in č-e se da, brez podražitve itak najcenejšega časnika. Te spremembe bodo postopne ■}eseli bomo, če nam boste sproti sporočali svoje pripombe in predloge. Konec koncev gre za vaš časnik in ugotoviti moramo, da novi bralci kar pridno segajo po njem. vaš urednik — — CELJE SEJEMSKO MESTO Jutri se bodo odprla vrata trem osrednjim letoš- njim gospodarskim prireditvam v Celju. Pred nami je sejem obrti, razstava igrač in nekoliko pozneje tudi zlatarska razstava. Ne zaradi tradicije, ki jo te prireditve, morda z izjemo razstave igrač, v Celju že imajo, ampak pred- vsem zaradi njih gospodarske pomembnosti in kvali- tete razstavljenih proizvodov, smo vsi, ki nam je raz- voj in ugled mesta Celja pri srcu, ponosni in veseli, da je tudi letos uspelo prizadevnim organizatorjem pripraviti sejem in razstave pa čeprav še vedno v neprimernih prostorih. Obrtni sejem, ki je že osmi po vrsti, če ne štejemo predvojnih tovrstnih prireditev v Celju, bo ponovno primerna priložnost za izmenjavo strokovnih in poslov- nih izkušenj na tem tako pomembnem gospodarskem področju. Tej panogi našega gospodarstva je bila rav- no letos določena nadaljnja rast in razvoj, saj so vse slovenske občinske skupščine. Ljubljanska banka in drugi sklenili družbeni dogovor o kreditirajiju in na- daljnjem razvoju malega gospodarstva, to je obrti. Če bo letošnji obrtni sejem pripomogel k še večjim -uspe- hom obrti v prihodnje in če bo dal novih idej nosil- cem razvoja in s tem tej panogi pomembnejše mesto v naših srednjeročnih načrtih, ki jih pravkar priprav- ljamo in se o njih dogovarjamo, bomo vsi zadovoljni. Tudi razstava igrač bo letos že drugič razveselje- vala naše najmlajše. In ne samo to, to bo priložnost, da se bodo organizirano pomenili strokovnjak — peda- gogi, proizvajalci in prodajalci igrač ter skupno po- skušali najti novih idej za nove vrste in oblike igrač, ki bodo, ne samo igrača, temveč tudi pomembno učnovzgojno sredstvo za naše otroke. Zlatarska razstava bo letos nekoliko kasneje. Po- novno bomo lahko občudovali prelepe izdelke naših zlatarskih mojstrov, ki prav gotovo s svojim strokov- nim znanjem pri oblikovanju žlahtnih kovin dosegajo vrhunske dosežke na svetu. Ta razstava, morda naj- bolj od vseh treh in to zaradi svojega visokega med- narodnega ugleda, zavezuje Celje, da se še v naprej razvija kot sejemsko mesto "da stori vse, da se čim- prej razrešijo hudi prostorski problemi teh prireditev. Upamo, da bo teh problemov kmalu konec. Blizu smo namreč, da se uresniči velika želja vseh občanov Celja in to je dokončanje prireditvene dvorane v sklo- pu »Družbenega centra pod Golovcem«. Še nekaj me- secev trdega dela, sicer marljivih gradbenih in obrtnih delavcev ter predvsem dosledno spoštovanje in_ izpol- njevanje sprejetega samoupravnega sporazuma o financiratiju tega prepotrebnega objekta in priredit- vena dvorana bo nared. Sprejela bo lahko prve prire- ditelje in obiskovalce v začetku drugega leta. Tedaj bomo slavili delovno zmago'vseh delavcev in občanov Celja, ki smo se pred dobrim letom in pol odločili, da s skupnimi močmi in združenimi sredstvi zgradimo ta objekt kot prvega v sklopu več športno-rekreacijskih in gospodarskih objektov pod Golovcem Nova dvorana pod Golovcem bo prav gotovo pripo- mogla k nadaljnjemu razvoju in razširitvi sejemskih prireditev v Celju K sedaj že tradicionalnim vsako- letnim trem gospodarskim manifestacijam želimo v prihodnje dodati še druge Želimo, da bi v prihodnje bila ena izmed novih vsakoletnih prireditev razstava trgovske in gostinske opreme »Jutro«, ki je ravno v Celju začela svojo uspešno pot. Pozneje pa se je zaradi prostorskih problemov preselila v Ljubljano oziroma Maribor Možnosti je seveda še več, od nas Celjanov pa bo odvisno, kako se bomo, ob zagotovljenih pro- storskih možnostih, organizirali in vključili v koledar sejemskih in drugih prireditev v Sloveniji, Jugoslaviji in v svetu. Ne samo sejemskim, temveč tudi športno rekreacijskim in kulturnim ter drugim prire- ditvam bo namenjena nova dvorana pod Golovcem. Za- radi te večnamembnosti je tudi izgradnja nekoliko daljša in dražja. Menim, da je prav tako, saj bo več- namenski objekt, ki sedaj že kaže svojo konstrukcijo in obliko, v ponos mestu Celju Organizatorjem sejma in razstav ter razstavljalcem prisrčna hvala za njihovo delo in prizadevnost pri pri- pravi se jemskih' prireditev Vsem, ki bodo v teh dneh prišli v Celje, lep pozdrav in prijetno bivanje. Občani Celja bomo tudi letos dobri gostitelji in se bomo potrudili, da bo vse v najlepšem redu in dobro. MARJAN AŠIČ predsednik izvršnega sveta SOb Celje VSA POTA NA CELJSKI SEJEM OBRTI — Tudi tale posnetek je posvečen tradicionalni obrtni prire- ditvi. Sicer pa je iz obrtnega kolektiva POHIŠTVO—CELJE, iz kolektiva, ki šteje nad sto članov, med njimi več kot polovica visokokvalifioiranih in kvalificiranih mizarjev. To je kolektiv, ki prevzema vsa mizarska dela po naročilu, sicer pa je tudi tista delovna organizacija, ki se je lani in zlasti letos močno uveljavila na inozemskem tržišču, še posebej v Zvezni republiki Nemčiji in v Sovjetski zvezi. Foto: M. BOŽIČ TEDEN DOMAČEGA FILMA 75 POKROVITELJA EMO IN CINKARNA Od 8. do 16. decembra bo v Celju zopet, zdaj že tradicionalni TEDEN EK)- MACEGA FILMA 75, ki ga pripravlja uredništvo na- šega časopisa in Radia Ce- lje. V prihodnjih dneh se bo sestal organizacijski od- bor, v katerem so številni družbenopolitični delavci, kulturni delavci in film- ski ustvarjalci ter seveda novinarji. Dogovorili se bodo o predlogoi progra- ma, ki je letos še boga- tejši in je v njem mnogo novosti, saj bo samo pre- dvajanje najnovejših do- mačih filmov spremljala vrsta pomembnih priredi- tev, razstav, posvetovanj in razgovorov. ^ Raziunljivo je, da takš- ne največje slovenske kul- turne manifestacije na po- dročju filma, ne bi bilo mogoče izpeljati brez pod- pore delovnih organizacij. Izredno razumevanje sta pokazala kolektiva EMO in CINKARNE, ki sta pre- vzela pokroviteljstvo nad celotno prireditvijo. V imenu Celjanov, hva- la! POT POD NOGE — KREPIMO SRCE Kolesarjenje in plavanje za »trimčka« je končano, zdaj pa sta na vrsti ostali dve akciji — hoja in tek! Hoja bo v nedeljo, 21. in 28. septembra v Celju ter istočasno tudi v žalski ob- čini. Poti so primerne za vsakogar, za prehojeno pot pa boste potrebovali približno d^ uri hoje. Tako lahko te dneve »ho- je za trim« izkoristite tu- di za piknike v naravi, nabiranje gob ter ogledo- vanje narave, kamor zdaj, ko se vozite s kolesi aH največ hodite peš, sploh ne pridete. Podrobnosti o akcijah za hojo in tek preberite na športni stra- ni, prepričani pa smo, da se boste kljub temu obo- jega udeležili. tv 2. stran — NOVI TEDNIK St. 37 — 18. september 197$ OBISK MITJE RIBIČIČA V CELJU SZDL SREDI ŽIVLJENJA Natančen in bogat predlog skupnega programa, ki bo še v javni razpravi — Pomen političnega razpoloženja med ljudmi — Pogovori v železarni, Škofji vasi in ogled objektov posebnega družbenega pomena ičj^r 150 aktivistov SZDL se je v ponedeljek zbralo na posvetX)vanju v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, se- stanka, ki ga je pripravila OK SZDL Celje pa sta se udeležila tudi Mitja RLBICIC, predsednik RK SZDL Slove- nije in Dušan ŠINICiOJ, član lO RK SZDL. Jože VOLFAND, predsed- nik OK SZDL Celje, je v uvodnih besedah orisal pred- log skupnega programa de- j-avnosti družbeno px3litičnih organizacij in občinske skup- ščine Celje, ki opredeljuje osnovna strateška področja in tudi prednostne naloge, katerih največji del bo mo- ral biti uresničen do mar- ca 1976. Osnovna strateška področja so po predlogu pro- grama.: 1. Raz\'0j samouprav- ljanja in pospešeno uresniče- vanje ustave v občini Celje, 2. Preobrazba družbenoeko- nomskih osnov in gospodar- ska stabilizacija v celjski ob- čini, 3. Kulturno življenje, družbeni standard in social- na politika, 4. Politična- kul- tura in delovanje subjektiv- nih sil v občini in 5. Družbe- noekonomska integracija Ce- lja in povezovanje Celja v re- giji, Sloveniji, v Jugoslaviji in v tujini. Prednostnih nalog je deset: uvajanje samouprav- nih delovnih skupin v OZD, organiziranje novih TOZD, ocena dosedanjih integracij, nadaljnji integracijski pro- cesi na vseh področjih zdru- ženega dela, izvajanje kom- pleksa nalog pri gospodarski stabilizaciji, integralni trans- port, kulturna preobrazba Celja, uvajanje celodnevne šole, izgradnja družbenega centra Golovec in tehniškega centra in ocena izvajanja re- ferendumskega programa ter dogovor o podaljšanju refe- renduma na osnovi kazalcev o vse večjih potrebah obča- nov na področju otroškega varstva, šolstva, zdravstva, kulture in komunale. Ko je opredelil še najpomembnejše naloge SZDL v občini so govorili o programih dela po- sameznih svetov njihovi pred- sedniki: Franc Gazvoda, Ivan Mravlje, Ivan Kapš, Milan Seničar, Marija Štorman, Majda Trogar in Božo Jurak. Tone ROZMAN, sekretar SZDL, je podal še povzetek programov dela treh koordi- nacijskih odborov in enajstih komisij. V razpravi je sode- loval Stane SENIČAR, sekre- tar OK ZKS Celje, ki je opozoril, da rezultati v go- spodarstATj niso takšni, da bi vzbujali prevelik optirhi- zem. Za reali'zaciio delovnih izhodišč pa bo potrebno veli- ko materialnih sredstev. Mitja RIBIČIČ je govoril o nekaterih aktualnostih po- litičnega dela v Jugoslaviji in poudaril kot enega bist- venih predpogojev za uspeš- no delo politično razpoloženje med ljudmi. SZDL ne more mimo najbolj žgočih, življenj- skih problemov ljudi, saj jih le z reševanjem le-teh lahko najbolje vključuje v enotno akcijo. Tako je med drugim omenil tudi nekatera zaosta- janja v proizvodnji, zunanjo trgovino in trgovino na veli- ko, kjer so še vedno ostanki odtujenosti, kot da je ta trgo- vina sama sebi namen in ne podaljšuje roka proizvodnje. Omenil je nujnost dobro or- ganiziranega preskrbovanja mest, skrb za ozimnico v industrijskih središčih, pone- kod nemogočo politiko cen šolskih knjig, organizacijo hišnih svetov, ki bi morali znova bolj zaživeti ter med drugim opozoril, da bo letoš- nja jesen zelo težka. Na teh in številnih drugih področjih, ki jih je omenil in niso aktualna samo za Celje, bo SZDL našla svoje področje dela, se bo vključila v za- vest delovnih ljudi. Pohval- no se je izrazil o zelo bo- gatem in dobro pripravlje- nem delovnem načrtu celjske SZDL, ki je zajel poleg nalog z gospodarskega tudi naloge iz kulture itd., skratka ne- gospodarskega področja. Predsednik RK SZDL je zatem obiskal Železarno što- re, kjer se je pogovarjal s predstavniki samoupravnih organov, družbenopoliti&iih organizacij in vodstva tovar- ne ter si ogledal nekatere obrate. V popoldanskih urah se je s predstavniki političnega in gospodarskega življenja po govarjal o zunanji politiki Ju- goslavije in o posameznih vidikih njene zdajšme politič ne aktivnosti. Posebej je ori- sal obsežno aktivnost Jugo- slavije med neuvrščenimi m na konferenci v Limi, pa tudi v okviru prizadevanj za evropsko varnost na konle- renci v Helsinkih. Nato je v sproščenem razgovoru od- govarjal na več vprašanj, ki so mu jih udeleženci zasta- vili. Na pori v škofje vas s: je Ribičič ogledal še izgradnjo velike dvorane na Golovcu in gradbišče Tehniške sred- nje šole, za katera objekta je menil, da bosta zagotovila primerne pogoje za nadaljnji gospodarski in družbenopo- litični razvoj občine. V škofji vasi pa so člani vodstva krajevne konferen- ce SZDL, sveta krajevne skupnosti in delegati v ob- činski skupščini ter v skup- ščinah samoupravnih interes- nih skupnostih seznanili predsednika republiške kon- ference s samoupravno in po- litično organiziranostjo v kra- ju in z osnovnimi vprašanji bodočega razvoja in delova- nja SZDL. Predočili so mu tudi težave v uveljavljanju delegatskega sistema, ki pa je že postal nepogrešljiv de- javnik v samoupravnem od- ločanju, spK>razumevanju in dogovarjanju. Mitja Ribičič, ki je bil, kot je povedal v sklepni besedi, zadovoljen s izčrpnim in konkretnim po- govorom, je še posebej opo- zoril na vlogo frontne sociali- stične zveze. Zanjo je dejal, da jo moramo usposobiti za to, da bo delovala v samo- upravnem sistemu, v kate- rem morajo vsi delovni ljud- je in občani, ne glede na svo- je svetovnonazorsko prepri- čanje zadovoljevati vse svoje ustave pravice in življenjske interese v graditvi samo- upravnega socializma. Sicer pa, kot je dejal Mitja Ribi- čič, tako kot je ^daj speljana organizacije SZDL in samo- uprava krajevne skupnosti za tako organizacijo pa so se dogovorili ljudje, zagotav- lja temeljne pogoje za uvelja- vitev delegatskega sistema, pri čemer pa seveda ne gre vse gladko in brez prehodnih težav. Ugodno se je izrekel tudi o specifičnem načinu financiranja programov in de- ja\Tiosti krajevnih skupnosti v celjski občini, ki je še zlasti primerna za takšne krajevne skupnosti, kot je škofja vas, ki na svojem ob- močju nima večjega števila temeljnih organizacij zdru- ženega dela, njeni krajani pa so zaposleni skorajda v vseh delovnih organizacijah v občini. Ob koncu se je Mirja Ri- bičič posebej zahvalil za iz- črpno informacijo o razme- rah v kraje\Tii skupnosti in izrekel priznanje prizadeva- njem krajanov, ki so svoje delo kronali z vidnimi uspehi. MILAN SENICAR BOJAN VOLK CELJE OB SEJMU OBRTI -RAZGIBANO MESTO Tudi letošnja osmi seoean obrti m drugo razstavo igrač, prav tako pa tudi pozneje devet« zlatarsko raz- srtavo, bo spremljalo več drugih prireditev, ki bodo daiLe rtiestu pečat razgibanosti. OeJje bo te dmi v re- snici živelo svoje sejemsko žiivljenje. In kakšen je spored teh prireditev? PETEK, 19. SEPTEMBRA 9.30 — koncert godbe na piliala po mestnih ulicah in pred st-adionom AD Kladivar, 10.00 — otvoritev osmega sejma obrti na stadionu AD Kladivar, 11.30 — otvoritev drage razstave igrač v muzeju rea'olucije, 16.00 — posvet zveizne komisije za ocenjevan.ie igrač -- pionirski dom, 19.30 — satirični kabaret »Metla« v Narodnem domu. SOBOTA, 20. SEPTEMBRA 19.00 — sprejem razstovljalcev In podelitev diplom v restavraciji Kladiva.r. PONEDELJEK, 22. SEPFEMBRA 9.00 — seja izvršilnega odbora poslovnega zdniže nia Formator, 13.00 — deonoiistracije frizerskih in kozmetdčaiih orepnratov v resftavraoiji Kladivar. TOREK 23. SEPTEMBRA :.5.CX) — demonš-rracija novejše obdelave moškega in ženskega oblačila v restAvracaji Kladivar. SREDA, 24. SEPTEMBRA 9.00 — seminar za prodajalce igrač, 10.00 — skupna seja strokovnega od>x>ra za gostin- stvo in turizem pn repubidiki gospodarski zbornici in celjske tiiriistiene zvgsse. Restavrac:ja Kladivar. PETEK. 26. SEPIEMBRA 8.30 — seja izvršilnega odbora TOZD obrti repu- bliške gospodarske zbornice, 11.00 — otvoritev zlatarske razstave v lapidariju D">krajins.kega muzeja, 17.00 in 20.00 — moda, nafciit, pesem ... v veliki dvorani Narodnega doma. SOBOTA. 27. SEPTE:MBRA 17.no — sprejem rfizstavljalcev pri predsedniku ob- č nskf skunščine. NEDELJA. 28. SEFFEMBRA Nadaljevanje zlatarskih športnih iger. 14.00 — republiško ca,rtane: prvens-tvo — pl(>.ščad pri Prevozništvu, 18.00 — zaključek osmega sejma obrti in druge ra'7,stave ifjrač, 19.00 — medmestno tekmovanje učencev frizerske stroke. 20.00 — revija pričesk z glasbenim sporedom v ve- 1-ki dvorani Narod.nega doma. Sicer pa vsak dan ob 16.30 na srfadiomi AD Kladi- va.r modna revija in v celjskih gostiSčih vsak dan kulinarične specialitete. Obmoif^no šolstvo KONJICE ZA PRAZNIK v Slovenskih Konjicah so že izdeiah program pra- znovanj ob občinskem prazniku, ki bo 12. oktobra. Prva prireditev bo 4. oktobra, ko bo v Slovenskih Ko- njicah gostovala folklorna skupina iz Madžarske, dru- ga pa 7. oktobra, ko bo v konjiškem Domu kulture zabavno glasbena prireditev, na kateri bodo med pro- gramom Majde Sape podelili pokale prvouvrščenim v občinskih sindikalnih športnih igi-ah. 10. oktobra bo v Slovenskih Konjicah premiera filma Povest o dobrih ljudeh, kjer se bodo občinstvu predstavili tudi ustvar- jalci filma, 11. oktobra pa bo v konjiškem parku slav- nostna otvoritev posebne osnovne šoie in novega otro- škega vrtca. Na predvečer občinskega praznika bo v Slovenskih Ko-njicah še ena kulturna prireditev. V Etomu kulture bodo namreč gostovali člani folklorne skupine iz pobratene občine Kosjerič, s svojim pro- gramom pa bodo sodelovah tudi domači pevski zbori. Na dan občinskega praznika, 12. oktobra, bo zjutraj 9la,vno5tna seja občinske skupščine, na kateri bodo po- delili tudi občinska priznanja in nagrade zaslužnim posameznikom, organizacijam in društvom V dneh pred občinskim praznikom bodo tekla v ko- njiška občini tudi številna športna teikmovanja, pa tudi manjše kulturne prireditve. Omeniti pa velja tudi slo- vesnost v kombinatu Konus, ki bo v dneh pred prazni-- kom odprl dva nova proizvodna obrata. D. S, JAVNEGA DELAVCA ŠKODA ZARADI TOČE ; v Novem tedmku je bi- lo postavljeno vprašanje, kakšna je bila ugotovlje- na škoda v kmetijstvu, povzročena v neurju v juliju, kako potekajo oce- nitve, koliko bc davčnih odpisov in kolikšni bodo stroški dela cenilnih ko- misij? Po-poročilu kmetijskega inšpektorata, k; si je ce- lotno območje, zajeto po neurju 9. juhja 1.1. ogle dali takoj v naslednjih dneh, znaša škoda na polj- .ščinah od 70 do 100%. Kmetijski inšpektor je ocenil, da je bilo. po toči prizadeto več kot 3.400 ha kmetijskih obdelovalnih površin ravninskega po- dročja Celja, kar pred- stavlja .^6 % celotne kme- tijske obdelovalne površi- ne občine Celje Skupna škoda znaša po oceni in- špektorja 13,995.500 dinar- jev. Poleg tega je bila po- dana ocena tudi v tem smislu, da se bodo po- škodbe, povzročene po to 6i, poznale še v nasled- njih letih, venaai te ško- de ni mogoče sedaj oce- niti. Takoj v naslednjih dneh po toči so posebne komi- sije davčne uprave pristo- pile k ;ceiijevanju škode in so pregledale površine preko 1000 zavezancev. Po oceni teh komisij bo de- ležnih davčnih olajšav oko- li 800 zavezancev in to tistih, kjer je ugotovljena škoda 20 "/o od vsega ka- ' tastrskega dohodka, ki ga ti posestniki oziroma last- niki imajo. Ocenjuje se, da bo davčnih odpisov za približno 200.000 dinarjev. Davčne komisije, ki so si ogledale celotno ob- močje, prizadeto po neur- ju — toči, so v glavnem delale v rednem delov- nem času. Izven rednega dela je bilo opravljenih okoli 300 delovnih ur, kar približno znes« 17.000 di- narjev. Ti stroški so izred- ni, jasno pa je, da bo ve- liko stroškov na račun te- ga dela davčna uprava po- krila iz svojih rednih sred- .stev, ker bodo delavca de- lali v rednem delo\'nem času. M.\RJAN AŠIC, predsednik izvršnega sveta .skupščine občine Celje KOMUNISTI V NASLEDNJEM OBDOBJU Na zadnjem sestanku so se sekretarji >saovnih organiza- cij in svetov Zveze komuni- stov celjske občine dogovorili za nadaljnje delo v obdobju do meseca marca. Dosedanje delo je na osnovi razgovorov in poročil, ki so jih poslale osnovne or^;anizacije ZK v občini, ocenil občinski ko mite ZK. Ugotovitve nareku- jejo v naslednjem delovnem obdobju še doslednejše iz- polnjevanje sklepov X. kon- gresa ZKJ ;n VII. kongresa ZKS, predvsem pa akcijske- ga programa za dobro gospo- darjenje. To najbrž pomeni tudi to, da so bile naloge v nekaterih organizacijah dobro speljane, v nekaterih pa nedosledno. To se tudi vidi iz ocen polo- žaja na posameznih delovnih organizacijah, saj so tudi nji- hove OOZK poslale nepopol- na poročila o svojem delu. Zveza komunistov bo mo- rala biti s svojim vplivom v prihodnjih dneh predvsem v središču srednjeročnega načr- tovanja. Njena vloga ne sme zaostajati kot doslej, saj ko- munisti niso v večini delov- nih organizacij bil: prisotni pri srednjeročnem načrtova- nju, niti niso bili pozorni na srednjeročno načrtovanje v občini. Naloga je, da s svo- jimi stališči vplivajo na na- črtovanje v svoji organizaciji združenega dela in usklaju- jejo te programe s srednje- ročnim načrtom cele občine. Med najpomembnejšimi na- logami bo vsekakor dosled- no izpolnjevanje stabilizacij- skega programa. Komunisti bodo morah voditi osrednjo hrbtenico doslednega izvaja- nja stabilizacijskega progra- ma, predvsem v obliki osve ščanja vseh delovnih sredin v posameznih temeljnih or- ganizacijah združenega dela. V mesecu oktobru bomo v Celju pripravili praznovanje ob petdesetletnici časnika »Komunist« z naslovom »Te- den Komunista« Posebne priprave vodi organizacijski odbor. Petdeset let partijske besede bomo v Celju prosla- vili slovesno, predvsem pa delOTOO. Tako bodo v vseh OO ZK imenovali poverjeni- ka za spremljanje partijske- ga tiska ob bogati založniški dejavnosti »Komimista«, na- črtovali bomo v okviru mol nosti marksistično knjižni« svoj pomemben delež pa na bi k praznovanju dale tuc šole s pisanjem šolskih m log, posvečanjem zgodovii skih ur razvojnemu obdobj časopisa Komunist in drug oblike. Komimiste čaka mnog odgovornih nalog. Predvser jih bo treba sproti preverjal in ugotavljati napake, pa tv di dobre strani dela. Srec njeročno načrtovanje, stab llzacija in skrb za res akt^ no delo komunistov v zdrv ženi fronti naprednih družb< nih sil ni lahko delo. Tod ravno zaradi velike odgovo' nosti ga bo treba speljavai dosledno in zavestno. D. MEDVE' jt, 37 — 18. septembef 1975 NOVI TEDNIK — stran 9 MOZIRJE ZA OBČINSKI PRAZNIK NOVA HALA IN SOLA! Letošnji prazmik mozirske občine ni minil samo v obu- janju spominov na septembr- ske dni 1944. leta, na bitke aa osvoboditev doline ob gornjem toku Savinje in ob Dreti, marveč tudi ▼ oceni prehojene poti in novih de- lovnih zmag. Ljudje v dolini so pisali bogato zgodovino boja za osvoboditev. Vsak peti pre- bivalec Gornje Savinjske do- line je bil aktivni udeleženec v ljudski revoluciji. Življenje za svobodo je dalo 716 ljudi, blizu 500 zgradb je bilo ixvv- sem uničenih, več vasi p>ož- ganih do tal. Velik krvni da- vek! Dolina in ljudje v njej so nudili vse pogoje za orga- niziranje številnih tečajev, partizanske sanitete, tiskar- stva, šolstva in kultvire. Tu je bilo tudi letališče in tudi tu so že zgodaj rasli krajevni in drugi narodnoosvobodilni odbori kot zametki prave ljudske oblasti. Pravi raaanah pa je doži- vela pK) vojni. Rasli so novi obrati, vse več ljudi je dobilo delo ▼ industrijskih in dru- gih enotah. Danes je od 15.300 prebivalcev okoli 3.000 zaposlenih doma, blizu tisoč pa se jih vozi na delo v dru- ge občine. O tem in nalogah, ki jih čakajo, je na slavnostni seji občinske skupščine govoril predsednik izvršnega sveta Hubert Herček. Sicer pa so to zasedanje izkoristili še za to, da je predsednik skup- ščine Franjo šarb podpisal listino o pobratenju s srb- sko občino Cajetina. V Ca- jetini pa bodo to storili čez nekaj dni, ko bodo slavili svoj praznik. Udeleženci slavnostnega za- sedanja so toplo pozdravili tudi odločitev skupščine, da prejme letošnjo občinsko nagrado obmejna enota JLA v Solčavi. To je predvsem priznanje graničarjem za njir hovo povezanost 8 terenom, z ljudmi. Sledila je otvoritev proiz- vodne hale za kovinarsko de- javnost Gradbenika na Ljub- nem. Hala ima nekaj nad 2.000 kv. metrov, naložba pa je zahtevala 13 milijonov di- narjev izdatkov. V njej bo delalo okoli 160 ljudi. Proiz- vajali bodo CTarjence, sestav- ne dele za kmetijske in grad- bene stroje, pozneje pa se bodo lotili tudi lastnega prog- rama, ki naj bi sčasoma zav- zel okoli 50 odstotkov celotne proizvodnje. Največjo ljubensko prido- bitev p>o vojni je namenu ia- ročil predsednik delavskega sveta TOZD Kovinarstvo, Ci- ril Vratanar. Sobotne svečanosti na Ljub- nem so sklenili z otvoritvijo prizidka, telovadnice in ob- novljene osnovne šole. Ta de- Pranc Sarb, predsednik ob- činske skupščine v Mozirju govori pri otvoritvi nove ha- le za kovinarsko dejavnost Ijubensliega Gradbenika la so financirali s sredstvi krajevnega samoprispevka in deleži delovnih kolektivov. In rezultat? Sedem novih lidii- nic, dva prostora za varstve- no dejavnost, nova telovad- nica in obnovljena stara os- novna šola. Na vsak način pomembna pridobitev na čast občinskega praznika pa tudi 75 letnice stare osnovne šole in 170 letnice šolstva na Ljubnem. Na tej svečanosti je go- voril član predsedstva SR Slovenije Tone Bole, ki je novo šolo tudi odprl. Praznik občine pa so dan prej, v petek, p>očastili tudi v Radmirju, kjer so v občinsko teritorialno enoto sprejeli več kot sto mladincev-prostovolj- cev in vrh tega odprli moder-' nizirano cesto skozi vas. K prijetnemu in slavnostne- mu razpoloženju, ki ga ni zmotilo deževno in hladno vreme, so prispevali tudi mla- di z Ljubnega, ki so se pred- stavili z recitalom revoluci- onarnih pesmi, zatem učen- ci osnovne Šole, prav tako z recitalom, pevski oktet Grad- benika pa tudi nogometaši, ki so dobili nove garderobe in odigrali zanimivo tekmo. M. BOŽIČ Ljubno in mozirska občina sta za praznik dvanajstega septembra dobJUa tudi novo šolo. Na posnetku je prizidek, v kateron so učilnice in varstvena oddelka. Na levi pa je ob- novljena »tara šola, ki je po 75 letih dela dobila povsem novo oblt^o. Pomembna so bila dasti notrMija dela, Id so bc stare šole napravila novo poslopje. Posnetek je bU napravljen pred slavnostnun zborovanjem, kajti na svečanosti se je zbralo okoU dva tisoč Ijtidl. OBMOČNO ŠOLSTVO LENA BOLJE Čeprav je biila v šolskem Le*u 1OT4/75 sbroiiavna Oft- sedba delovnih mest ugodna, se Se vedno otoftiitt po noanjkanje uomh kadrov in 1» predvsem ne podefl^ lju in oddaljenih podružničnih šolah. SitarSi BahitBV«(K> obstoj osnovnih šol, otrok pa nd. So paHmeal, kx> obi- skuje |X)>same2ini razred pet obrdk. Serveda Je nemc^pooe, da bi biil poseben iJtredmeitnl udUte^ m to peščico. Na vsej šoli so po navadi dva aiU iriijB vffii' teljd, ki pao svojih močeh skušajo uresanidiltl i«a|) (M celotnega učnega načrta, namenijene@a » posasneeaoi raared. Ne samo, da otrok še adaieč ne dohl szuknro- lijiive isBobrazbe, titdi šolanje je preceij dira^j«, knft pB T osnovni šoli z velikim številom učencev, kjjer m> stroški razdeljeno ta pride na ene©a ubence, veafflco manjša vsota. Učno vzgojno delo je v letu IS^M/TS v vseh aaivodlh opravljalo 545 pedagoških delavcev. Od tega Jih |l 290 s srednjo izobrazbo, z viSjo 1712, visoko pa |to bua le 2^7. Z nepop>olno izobrajibo jiih Je 10 in 2 Oisnovtnp šolo 46. Ti zadnji so zaposleni v vz®ojnovarsibveni£h zavodih in opravljajo v gilavnem delo varušk. Stanje se iz leta v leto iaboljšuje. V let« m je struktura kadra iziboljšala, v osnovnih Šolah m M učiteljev z višjo in aa 2 učitelja z vtisofloo iaotBnaaiba Toda to še zdaleč nI doveflj. Kaj stordM? DkllndlCl yse podružnične šole, z malim številom obrok in postaitoeiti za prevoze le-teh v glavne osnovne šoHe? To U hH )e en način. Pa dru^? Sipodfbudlitt milade, jSh naviduSM za pedagoško delo. JiAiNlA KRANJO RADEČE! ODLIKOVANJA Pretekli teden so na izredno svečan način v Itel(lWR^h podelili odlikovanja predsednika republike ssaslužndm C* lavcem v društvih, družbenopolitičnih organiiaaaitjiaih^ sam> upravnih organih in na drugih področjih. Izmed godbenikov sindikalne godbe Papimio© so od^ likovanja prejeh: Prazen Tone, Vodenav Aniton, Vod®eH Dolfl, Medved Jože, Zupan Tone, Kozorog Mirko, Baiegajr Drago, Karčovnik Herman in Kiramžar Pnanc. Za delo v športnih in telesno va^ojnih organizacsUJah sgi, bili odlikovani: I*ufcl Bruno, MeijaS Vinko, RavMiOcar Leidit in Kožar Joža. Za delo v društvih in v tarajevnžh stouflpnostsfii oo o* hčja prejeM: Steblovndlk Rudi, dr. vet. Vahtair Barai, Srn* rak Joško, prof. Maoes Stane, Katč Stane, OScoim FMMad in Zelenjak ViMor. Odlikovano a so prejeOe tudi zasltižne dmžfbeno^lJUOne delavke: Mladovan Anica, HudoMin Vel(ja, Novak-Koren Milica, Pohar Majda, Podlesnilk Radka, Oboian Ivk«, Staaaid Giaela in Streil Zlata. Za dolgoletno delo t 2xiravstvu ata bila odiHiacovaaa š^t šteršič Franc, za dolgoletno delo t organdlh notTani)^ nldae pa Viktor Copd. S podelitvijo odlikovand se je ie poldeSo poumavanj« krajevnega praznika, kd bo letjos, ko* smo te iMirodefli, UB^ vse slovesno. Cestštkam se pridiruAuje tudi ne6e uredniAbvo. .~j PO 30. LETIH NA MENINI Toliko partizanov ni bilo ▼ Henini, odkar so pomladi leta 1945 od tod kreniU v doline, mesta in na nove po- ložaje. Bilo je pred zgodovin- sko »barako« veliko borcev Kozjanskega odreda, kozjan- skega" VDV bataljona, pa šte- vilni aktivisti, kurirji, z njimi pa občani iz vseh šestih koz- janskih občin s političnimi Predstavniki na čelu. Prireditve se je udeležilo blizu 2000 ljudi. Henina jih je zvabila tja zaradi snidenja bivših borcev in aktivistov, zaradi tega ker je ta kraj lep *h zato, ker se je obetal lep ^an. Proslavo je začel pred- sednik skupščine gostitelji- ce Rudi Grosar, ki je po- pravil navzoče, poudaril, da prireditev sodi v. proslave ^0. letnice svobode in sporo- čil javnosti sklep, po kate rem naj bi občine družno ^ Pomočjo delovnih skupno- sti uredile stavbo, kjer je bil leta 1944 ustanovljen, oziro- ••^a izvoljen prvi narodno os- vobodilni odbor na štajer- Pavle Baloh: Tudi Kozjan- skega se ,]e že dotaknil na- predek, vendar mnogih lira- jev, kakršen je tudi Henina, vse premalo .. . (Foto: J. Kr.) skem. Baraka, ki služi zdaj za osemenjevalnioo, ni nič kaj ugledna da nosi tako pKsmembno obeležje. V njej naj bi bila urejena spomin- ska soba s predmeti in do- kumenti IZ NOB. Osrednji govor je na pri- reditvi v Henini imel nekda- nji sekretar partije in OF za kozjansko okrožje Pavle Baloh, ki je orisal čase, ko je Henina bila eden od naj- bolj živahnih in pomembnih partizanskih središč. Poimen- sko je naštel na desetine hiš, ki so dale vse za osvobo- dilni boj kar so zmogle lju- di, ki so bili tolikanj predani in zanesljivi, da so lahko partizani sredi dne hodili okrog v času, ko Nemci še niso poznali besede »taktični umik«. Pavle Baloh pa je na kon- cu svojega govora opozoril še na nekaj. Res je, je pou- daril, da napredek, razvoj in lepše življenje ni mogoče za- nikati, da le-to valovi in sega marsikje tudi na Kozjansko. Toda ravno kraji, kakršen je Henina so tolikanj odmaknje- ni, da do njih veliko od tega ni prišlo. Ti kraji so še ved- no takšni, kot so bili pred desetletji In zato obljube^ dane takrat, še vedno čakajo na izpolnitev. Slovesnost v Henini Je bdla toliko večja, ker so tri po- savske občine podelile bata- Ijomi VDV domicilno listino, kar so občine Laško, Šent- jur in Šmarje storile že pred leti. Kulturna prireditev je bi- la splet prispevkov laških godbenikov, pevcev in reci- tatorjev, aa zanimivost pa so poskrbeli mladi raketarji ia Sevnice. Ves prostor okoli heninske šole je dišal po partizanskem golažu, ki so ga v dveh ve- likih kotlih skuhah kuharji enote SLO, da ga je bilo za vse, ki so si ga hoteli pri- voščiti. Tudi vreme Je »sodelo- valo«. Hotelo je malce rosi ti. p« je previselo in tako J« sončno p>opoldne obdržalo mnogo gostov, nekdanjih par- tizanov v prijetnem pogovoru, obujanju spominov. In domačini so se potem menili, češ, saj se ti nekdanji fantje niso spremenili tako zelo. Ko bi le kaj večkrat prišli in če bi Pavletove be- sede kaj zalegle. JURE KRAŠOVEG 4. stran — NOVI TEDNIK St. 37 — 18. september 197$ POLZELA PRAZNIK »LASTOVKE" Tovarna nogavic Polzela je v soboto praznovala 25-letnico samoupravljanja in 30-letnico osvoboditve. Proslave, ki je bila na tovarniškem dvorišču, se je udeležilo preko tisoč članov kolektiva, upokojen- cev in drugih sodelavcev. Med ševilnimi predstavniki družbe- no političnih organizacij je bil tudi Franc Leskošek-Lu- ka, član sveta federacije. Pozdravni govor na prosla- vi je imel Edo Šuster, pred- sednik izvršnega odbora kon- ference sindikata. Pot, dolga 25 let, ki je vodila od začet- kov samoupravljanja do da- nes, ko so takrat zastavljeni cilji uresničeni Je opisal v svojem govoni predsednik Delavskega sveta Dominik Pirnat. Da je tovarna v svo- jem razvoju pod vodstvom delavcev res mnogo dosegla, pove dejstvo, da je tovarna v letu 1961 napletla 3,5 mili- jona nogavic letos pa že 26 milijonov. Temu uspehu bot- ruje še povečano število za- poslenih, povečanje proizvod- nih površin in seveda moder- nizacija. Vse to pa je bilo mogoče doseči le z zavestnim odrekanjem delavcev, Id so računali tudi na jutri in ne le na danes. V imenu občinske skup- ščine občinskega sindikalnega sveta je govoril Veno Satler, ki se je v imenu občinske skupščine in občinskih druž- beno političnih organizacij zahvalil kolektivu tovarne no- gavic Polzela za dosežene us- pehe. Poudaril je, da je širša družbena skupnost pri njih naletela vedno na polno ra- zumevanje, ko je šlo za raz- ne družbene akcije. Sledil je pester kulturni program na katerem so sio- delovali učenci osnovne šole, pevska zbora Svobode in čla- ni kolektiva z recitacijami. Še posebno spontan je bil nastop otrok, ki so s svojim petjem in recitiranjem tako prisrčno izpovedali čustva, ki jih čutijo, ko skupaj s svojimi starši praznujejo ta- ko velik praznik. TEKST IN FOTO: T. TAVČAR KOMENTAR PRVi čeprav je pravzaprav minilo šele malo časa, ko smo na pobudo najvišjih vodstev Zveze komunistov tako v federaciji, kot v republiki, pričeli z vsesploš- no družbeno akcijo za stabilizacijo gospodarstva, že so se tam, kjer so se stvari resno lotili, pokaza- li prvi dobri \rez7iltati. To je po eni strani dokaz, da je taka akcfja resnično bila vsestransko potrebna in utemeljena, po drugi strani pa doseženi rezultati ka- žejo na to, kaj vse je moč v podjetjih doseči^ če se stimri lotimo na pravem koncu. Konkretno! V žalski občini so zlasti v večjih delovnih orga- nizacijah, kot so TT Prebold, Tovarna nogavic Polze- la. SIP Šempeter in Minerva že dosegli prve rezulta- te, ki se . kažejo v uspešnem nadomeščanju dražjih surovin s cenejšimi in nadomeščanju uvoženih repro. materialov z domačimi. Določene rezultate so doseg- li tudi že v prestrukturiranju proizvodnje. Ko govo- rimo o žalskih dosežkih velja zapisati tudi to, da v njihovi občini nepokritih investicij ne poznajo, zato ponovno preverjajo vse investicijske projekte zlasti z vidika njihovega vpliva na prepotrebno prestruk- turiranje proizvodnje in tudi glede tega ali so posa- mezni projekti po načrtovanem obsegu dejansko od- raz resničnih potreb in to tako sedanjih kot predvide- nih bodočih. Ko bodo investicije povsod pri nas pre- verjali na tak način, potem bomo na tem področju stopili na pomembno kvalitetno pot, ki bo bistveno doprinesla k uresničevanju dolgoročno načrtovanih ci. Ijev stabilizacije in gospodairskega razvoja. Tri polna leta je TOZD »Usnjarna« v okviru ko. njiškega KONUSA poslovala z izgubo, ki so jo de- lavci solidarno pokrivali. Seveda to ni moglo iti v nedogled, čeprav se razkorak med cenami surovin in končnih izdelkov ni kazal spremeniti in se tudi ni spremenil. Dosledno izvajanje sprejetega stabilizacij- skega programa in veliki napori, ki jih delavci te te- meljne organizacije vlagajo v borbi za stabilizacijo so omogočili, da Usnjarna že tri mesece posluje po- zitivno. Kot vse ka^e. bodo do konca leta pokrili tu. di izgubo iz prvih mesecev letošnjega leta. to pa po- meni, da bodo prvič po treh letih zaključili poslov- no leto brez izgube, oziroma z ostankom dohodka. Vsekakor je to izredno velik in pomemben uspeh, ki je sad naporov vseh delovnih ljudi Konusa, še zlasti pa Usnjarne. Naj dodamo, da so v Konusu iz naslova varčevanja Se prihranili domala 3 milijone novih dinarjev in da so skupno povečali storilnost dela za 8 odstotkov, od tega pa v Usnjarni kar za 20 odstotkov. S tem je skrir>nost njihovih uspehov v celoti pojasnjena. Iz celjske občine vzemimo samo primer Zelezar. ne Store. Izračuni prihrankov, ki so jih dosegli v mesecu juliju (za avgust so izračuni ravno v teh dneh v teku) so pokazali, da so prihranili precej nad dva milijona novih dinarjev, oziroma kar 8.5 odstot- ka več kot so po programu varčevanja za ta mesec predvidevali. Kot zatrjujejo tudi za avgust dosežki ne bodo manjši, iz česar je moč upravičeno sklepa, ti, da bodo do konca leta v celoti izpolnili plan. kot so si ga zadali, oziroma ga bodo celo prekoračili. To pa pomeni, da bodo skupno prihranili nad 10 mili- jonov novih dinarjev. Nič manj razveseljivo je dej. stvo. da se je v tem kolektivu v letošnjem letu moč. no povečala inventivna dejavnost saj so delavci do- slej že predložili skupno kar 39 novih predlogov za tehnične izboljšave in racionalizacije. Prvi uspehi so torej tu! Dosegli so jih tudi že drugod in tudi o teh bomo prej ko slej zapisali. V kolektivih so akcijo za uresničevanje resolucij.'ikih ci- Ijev torej zelo resno zastavili, jo samoupravno orga- nizirali ter uveljavili tudi družbeno politično kontro- lo nad tem, kako kdo dogovorjene naloge tudi ures- ničuje. To pa je omogočilo prve uspehe, to bo pri- pomoglo k tem.u. da bomo v prihodnje priče še no- vim dosežkom, večjim in še bolj pomembnim. BERNI STRMIČNIK SEJEM OBRTI V CELJU v Od jutri pa vse do 5. okt. bo Celje živelo kot sejemsko mesto. Najprej bosta na vrsti osmi sejem obrti in druga raizstava igrač. Od 19. do 2S. septamibra, v petek, 26. sep- tembra pa bodo odprli še de- veto mednarodno zlatarsko razstavo, ki bo trajala vse do 5. oiCtobra. Začenja se torej celjska sejemska jesen. Tradicionalna in živalma. Tudi obetavna. »Priprave na osmi sejem obrti in drugo razstavo igrač so tekle povsem normalno, čeprav so se začele nekoliko pozneje kot sicer in čreprav je nastal sprememba v ča- sovni razporerditvi priredi- tev,« je dejala direktorica po. slovnega združenja Formator Majda Trogarjeva. »Glede na to, da se AD Kladivar ni mogel odpoveda- ti finalu ekipnega prvenstva Jugoslavije v atletiki, smo bili prisiljeni določiti za se. jem obrti nov datum. Ta čas pa so sprejeli tudi organi- zatorji razstave igrač. Zato letos ti prireditvi prej kot običajno.« - »Kako je s številom raz. stavljalcev na sejmu obrti?« »Vsega skupaj jih bo okoli 150, torej toliko kot doslej še nikoli. To je spodbudno in hkrati potrdilo, da se je sejem uveljavil kot pomemb na gospodarsika in komercial- na prireditev, da uživa velik ugled. Zato so tudi perspek- tive zanj lepe.« »Kaj pričakiijete od letos, njega sejma obrti?« »Predvsem to, da bodo naše obrtne organizacije in zasebni obrtniki prikazali svoje dosežke, v tej zvezi še kaže poveda:i. da bo zelo močno zastopana proizvodna obrtna dejavnost, pomemben pa bo tudi delež okoli pet deset zasebnih obrtnikov.« »Kakšna pa bi bila slika, če bi jo gledali po strokah?« »Zastopane bodo vse stro. ke!« »Kako pa bo letos z dru- gimi prireditvami?« »Tudi t^h letos ne bo manjkalo. V tem času se bodo zvršila številna stro. kovna srečanja in posve;ova- nja. Zelo zanimimvi bodo sti- ki med proizvajalci in trgov- ci. Lep delež v teh prire- ditvah bodo imeli frizerji in delavci v oblačilni stroki. Pomemben bo seminar za prodajalce igrač, saj se nam igrače pojavljajo vse bolj kot pomeunibno vzgojno sredstvo. V tem času bomo v okviru raznih posvetovanj ocenili probleme, ki zadevajo obrt pa tudi one, s katerimi se srečujejo gostinski in turis- tični delavci. Razen tega bodo vsak dan popoldne na atletskem stadionu modne revij(\ V sporedu pa so tudi revije i/olačil, nakita in pri- česk, tekmovanje učencev frizerske stroke, razne de- monstracije in še in še.« »In irpovina na sejmu?« »Tudi la dejavnost bo pri- spevala k razgibanosti, saj bodo na sejmu zastopane vse največje trgovske hiše iz Celja in Velenja, ki napove, dujejo prodajo blaga po zni- žanih cenah.« »Kak.šni so vidiki obrtnega sejma v Celju, še zlasti, ker je letošnji prav gotovo zad- nja improvizacija na atlet, skem stadionu? Prihodnji sejem bo prav gotovo že pod streho prireditvene dvo- rane v okviru družbenega centra pod Golovcem.« »Že v dosedanjih razgovo- rih smo bili enotni, da bi morali to dejavnost povečati in da bi moralo Celje dobi. ti več razstav, sejem obrti pa naj bi bila osrednja pri- redite\' v našem mestu.« M. B02IC iVTajda Trogar VELENJE KROMPIR PO 150 din Vse osnovne organizacije sindikata v velenjski občini so tudi letos stopile v akci- jo za nabavo ozhnnice za delavce. Vsi vemo, da je bi- lo letošnje leto po vremenu slabo in da zaradi tega tudi pridelki niso najboljši oziro- ma jih ni toliko, kot bi jih bilo v normalni letini. Ob- činski sindikalni svet Vele- nje se je zato povezal s tržnico »Košakl« v Velenju in dobil zagotovilo, da bodo vse osnovne organizacije sin- dikata po posameznih delov- nih organizacijah dobile — recimo — krompir ceneje. Na primer: če bo ena os- novna sindikalna organizaci- ja naročila skupaj najmanj 1000 kg krompirja (najboljše vrste!), ga bo dobila po 2,!><( dinl .Siceršnja cena krompirja pa .je 2,65 din. Na tržnici »Košaki« je možno nabaviti (udi drugo ozimnico, seveda po konkurenčnih ce- nah. Pri vsem tem ,je najbolj zanimiva cena krompirja: medtem, ko ga drug.je proda- jajo po tri, :i,5 ali celo štiri dinarje, je tukaj po 2,501 Ta si.stem nabave ozinmice je zlasti ugoden za večje kolek- tive pa tudi — ne nazadnje — za manjše. To se pravi, da .je možno dobiti krompir, ki je marsikateri družini ne- pogrešljiv artikel, tudi poce- ni, čeprav ga nekateri pro- dajajo po znatno višji ceni. V VSAK DOM NOVI TEDNIK ŠENTJUR: SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Danes so na seji zbora združenega dela občinske skupščine v Šentjurju raz- pravljali o uveljavljanju in izvajanju delegatskega sistema in delegatskih od- nosov v dosedanjem man- datnem obdobju, ocenili pa so tudi delo delegatov in delegacij v KS, TOZD, upravnih organih. Delegati zbora združe- nega dela so obravnavali še družbeni plan SR Slo- venije in osnutek družbe- nega plana občine Šent- jur za obdobje 1976—1980, seznanili pa so se tudi , z osnutkom družbenega dogovora o pospeševanju razvoja manj razvitih ob- močij v SR Sloveniji. Z. S. GRADNJA STANOVANJ Občinska samoupravna stanovanjska skupnost v Šentjurju je pričela z gradnjo 19-stanovanjske- ga bloka na Gorici pri Slivnici. To bo prva stanovanjska zgradba v tem kraju, ki jo bodo gradili z družbenim de- narjem. Istočasno pa te- ko priprave za gradnjo 12-stanovanjskega bloka na Ponikvi, kjer prav ta- ko primanjkuje družbe- nih stanovanj. Po vsej verjetnosti bodo na po- mlad pričeli z gradnjo bloka tudi v Drami j ah. NOVO PRI »ŠLANDRU« IVAN DIVJAK nas je ob obLsku (govoril je tudi o zaključnih tekmah za n^pub- liško prvenstvo v kartjnffu, ki bo v C>;lju, 3«. septembra in k,}er bo nastopilo 60 naj- boljših tekmovalcev nivše re- publike:) seznanil, da so %o tovi v.sl načrti za gradn.jo nove pralnice avtomobilov ter kabinetov za učcn,je novih šo- ferjev. Prostor je lakoUčen, zgradbo pa bodo padili v podalj.šku .stare proti bazenu na LjublJaiMiki cesti, kjer ima Avto moto društvo Šlander ie svoje pro.store. Ker vemo, da so za pran.je avtomobilov v Celju velike težave, bo nov objekt vsekakor dobrodošel. V eni url bodo lahko po naj- novejših metodah oprali oko- li 50 avtomobilov. Novi pro- "itori naj bi bili gotovi do junija prihodnjega leta. V AMD Šlander upajo, da bo- do s temi izboljšavami (že idaj ima.)o samo za letošnje leto preko 6500 članov ali dobrih 10 odst. v Sloveniji) še obogatili svo.je delo in zadovoljili vse. ki iščejo tak- šno ali drugačno pomoč. gt. 37 — 18. september 1975 NOVI TEDNIK — stran 5 ELKROJ MOZIRJE 500.000 HLAČ Elkroj v Nazarjih je otrok flovesa časa. Rodil se je 1948. jeta in zatem doživljal vse jnačilne faze razvoja. Po tak- šni iHJti so korakali mnogi ilrugi vrstniki Nič nenavad- nega. Sprva majhna obrtna ileiavnica. Trije, pet, sedem ... zaposlenih. Izključno us- lužnostna dejavnost. Šele 1955. leto Je prineslo prvo serijsko proizvodnjo, Id se je pridružila krojaškemu delu po meri. Glavni kupec je bila trgovina na veliko. Izdelovali so hlače, predpasnike, bunde, spodnje hlače in še marsikaj oziroma vse. Sicer pa brez posebnega programa. Po že- lji. Tako je šlo vse do pri- bližno 1966. oziroma 1967. le- ta. Kolektiv je tedaj štel že nad 60 članov. To je tudi obdobje, ki je prineslo kolektivu programi- rano proizvodnjo. Odločili so sp za izdelovanje hlač. Za moške in ženske vseh staro- sti. Torej specializacija. Ta proizvodna usme.ritev pa je terjala tudi nove pi"ostore. In prav tako nove stroje. Leta 1968. so se lotili grad- nje prve faze nove tovarne, na novi lokaciji. Prva dela so opravili do 1970. leta. In potem sta 1971. in 1973. prišli na vrsto še naslednji etapi v graditvi nove tovarne. Zdaj stoji v ponos vseh. V njej brnijo moderni stroji. Zato je tudi tehnologija sodobna, na evTopski ravni. Takšna proizvodnja jim je odprla pot tudi na Inozemsko tržišče. Predvsem v zvezno republiko Nemči.io in v Švico. »Hkrati s tem smo se uve- ljavili na domačem tržišču. S\\40li ga nismo podcenjevali in zanemarjali In tega ne mislimo tudi v prihodnje. Za- to nas v naslednjem obdobju čaka še »obdelava« tržišča v Južni Srbiji in Makedoniji. Tam smo doslej slabše za- Alfred Božič stopani. Čaka nas pa seveda še drugo delo. Ce sm^o dela pri gradnji proizvodnih pro- storov sklenili, so zdaj na vrsti še nekatere naloge pri skladišču in drugih prosto- rih. Na tem seznamu je tudi jedilnica. Pri skladišču ne gre za kopičenje izdelkov, marveč za njihovo boljšo, bolj pregledno razvrstitev,« je med drugim dejal direktor Alfred Božič. Elkroj ima okoli 350 zapo- slenih. Prevladujejo ženske. Največ jih je iz Mozirja, Na- zarij, Rečice pa tudi iz dru- gih krajev Gornje Savinjske in Zadrečke doline. Vse te pridne roke bodo ob pomoči modernih strojev napravile letos za okoli deset milijard starih dinarjev izdelkov. Oko- li pol milijona komadov naj- različnejših hlač! In zaslužek za to delo? V povprečju oko- li 302.000 starih dinarjev. MB ZAHVALA BORCEM KOZJANSKEGA ODREDA Občimi Krajevne skupnosti Jiu-kiošter smo ponosni na veliko pričanje, ki nam je bilo izkazano s tem, da so si borci in aktivisti Kozjanskega odreda izbrali na.šo parti- zansko vas Henino m tu med naim proslavili 30-letnico zmage nad ftišizmom. Posebno se zahvaljujemo aktivistu in našemu medvojnemu sekretarju tovarišu Petru BALOHU koc imciatorju, da je bila spominska svečanost v tem par- tizanskem kraju, kakor ttidi za njegove vzpvodbudne pred- loge nakazane v njegovem slavnostnem go\'oru glede hitrej- šega razvoja zaostalih partizanskiii krajev ter za opozorilo na še ne i2:polnjene obljube iz časov NOB. Zahvaljujemo se za obisk vsem borcem, aktivistom, mladini ter ostalim udeležencem, kakor tudi zahvala vsem, ki so na kateri koli način pripomogli k izvedbi te proslave m omogočih ude- ležencem prijetno razpoloženje KO ZB NOV m KO SZDL Turki oster TURIZEM Šmarsko turistično poletje 2e kratek sprehod po obeh šmarskih zdravili ščih, Rogaški Slatini in Podčetrtku ter hkrati edi nem žarišču turističnega gospodarstva v občini, po- ve, da bodo rezultati sezo- ne več kot zadovoljivi. Takšno površinsko spoz nanje pa potrjujejo tudi podatki, ki smo jih do- bili v obeh zdraviliščih. 2e v pr\'eni polletju so v Rogaški Slatini zabe- ležili 12 odst. več nočitev kot lani v istem času. Če primerjamo v številkah: 118.355 nočitev proti 105 tisoč. Hotel Donat je pol- no zaseden že vso sezo- no, torej lahko mirno re- čemo, da ima posebne za- sluge za to povečanje, če nadaljujemo s statistični- mi podatki, naj povemo še, da je število inozem- skih nočitev naraslo za 10 odst., domačih pa za 14 odst. Omenili smo novi hotel Donat. Le ta je zaseden že od 1. III. do konca ju- nija več kot 70 odst., tre- nutno je poln in bo naj- brž do konca oktobra. Ho- tel bo po predvidevanjih turističnih delavcev moč- no posegel v razvoj zim- skega turizma v Rogaški Slatini, ki doslej ni imel nobene močne oporne točke, saj ima na razpo- lago zimski bazen, sauno in še marsikaj, kar je že sedaj pritegnilo rekonvale- scente kot tudi turiste. V Rogaški Slatini je za enkrat največ Avstrijcev, takoj za njimi pa prevla- dujejo Italijani in Nem- ci in naj povemo še to, da je število slednjih lefos močno poraslo. Zlasti ino- zemci najraje uporabljajo športni park za hotelom Donat, kjer skorajda ne mine ura, da ne bi kdo ig- ral tenis, mali golf in po- dobno. S povečanim številom nočitev se pohvalijo tudi v Podčetrtku V Atom- skih toplicah je bilo do- slej čez 28.000 nočitev in samo v juliju nekaj nad 13.000. Višek sezone je biJ v mesecu avgustu. Zanimivo je, da so .'i.tomske toplice kot eden redkih turističnih objek- tov s 1. aprilom znatno 'nižale cene, saj je bilo to znižanje (velja za sa- mopostrežno restavracijo), pri nekaterih cenah kar 30 odst. Najbrž lahko iš- čemo vzroke za povečan obisk tudi tukaj. Dohodek toplic se je ta- ko povečal kar za 60 odst. v primerjavi z lanskim. Največ gostov je seveda domačih, kamor lahko pri- štejemo še zdomce, ki jih je neverjetno veliko. Kot so nam povedali v Atom- skih toplicah, se pri njih zelo radi ustavljajo ljud- je, ki že več let žive si- rom po svetu, tako v Ka nadi, Avstraliji in drugod. Povečalo se je tudi števi- lo Avstrijcev, Nemcev, prihajati pa so začeli tudi Italijani. Takšen porast gostov je razumljiv, saj so toplice v marsičem naredile pre- cejšen korak naprej. Or- ganizirana je stalna zdrav- niška služba, v tem mese- cu pa bodo zaposlili še fizioterapevta. Za trenutek poglejmo še v bazen, ki je skorajda vedno poln. Do konca ju- lija so našteli kar 142.000 kopalcev, največ pa jih je bilo 22. julija, ko so prodali kar 2300 kart. Do- volj močni argumenti za razmišljanje o novem ba- zenu z nekoliko večjimi dimenzijami. Tako v Atomskih topli- cah kot v Rogaški Slatini so z rezultati sezone, ki počasi pojema, zadovolj- ni. Zadovoljni tudi zaradi tega, ker oboji pripravlja- jo kup načrtov: Rogaška razmišljanja o gradnji de- pandanse, v Atomskih pa vrtajo nove vrtine in raz- mišljajo o novem hotelu, za katerega so sredstva že odobrena in naj bi se za- čel graditi že v tem me- secu. Vzrokov za zado- voljstvo več kot dovolj. MILSNKO STRAŠEK PODČETRTEK Voda in hotel Da Atomske toplice nuj- no potrebujejo nove ka- pacitete, je bilo nič- kolikokrat ugotovljeno. Vsem, ki so že bili v teh popularnih toplicah pa lahko prav te dni postre- žemo z ugodno novico: v tem mesecu bodo začeU graditi hotel B kategorije na novi lokaciji na Maro- fu. Tako so nam poveda- li v Atomskih toplicah. Hotel, za katerega so sredstva v celoti zagotov- ljena, bo imel 176 ležišč. Objekt ne bo klasični ho- tel, pač pa bo imel bolj zdravstveni značaj, torej natanko to, kar najbolj potrebujejo. četudi ob- jekt ne bo tako velik kot je rogaška terapija, ga po namenskosti vendarle lah- ko vzporejamo z njo. »Atomska« terapija bo najmoderneje opremljena in bo hkrati zasnova no- vega, v prihodnosti zgra- jenega zdraviliškega kom- pleksa, ki naj bi bil zgrajen v dvanajstih letih. V okviru tega centra bo- do zgrajeni bungalovi, si- stem odprtih in zaprtih kopališč z vsemi pripa- dajočimi rekreacijskimi objekti, sprehejalne steze in drugo, kar je za tak- šna zdravilišča običajno. Ljubljanska banka je za izgradnjo hotela odobrila 70.000.000 dinarjev, seveda z udeležbo podjetja, ki oskrbuje Atomske toplice, TTG Ljubljana. Hotel naj bi po predvidevanjih bil zgrajen do začetka 1977, torej do nove sezone. Ko že govorimo o naj- novejši pridobitvi toplic, ne moremo mimo nove vrtine, ki jo že več mese- cev vrtajo delavci Geolo- škega zavoda iz Ljubljane. Voda iz te vrtine, do nje so že prišli, bo izkorišče- na v celoti za potrebe no- vega rekreacijskega in zdraviliškega centra na Marofu, Svedri vrtalnih strojev so že izvrtali 340 metrov globoko vrtino in nalete- U na vodo s toploto 41» C, možni pretok pa je 30 lit- rov na sekundo. Vrtino trenutno usposabljajo za eksploatacijo. In še novica: toplice bo- do letos po zaslugi raz- iskav, ki jih je opravil ljubljanski klinični center v štirih letih, dokončno priznane kot naravno zdravilišče. MILENKO STRAŠEK Spomin na vikend naselje pod gradom v Podčetrtku JANA REBEVŠEK »če bi se še enkrat od- ločali za poklic, bi si znova izbrali frizersko stroko?« »Četudi me je vlekla še ena smer, sem se tega de- la lotila z ljubeznijo in ve- seljem. Zato bi tudi v drii. go ne pomišljala, kam in kako. . .« Tak je bil konec razgo- vora in prijetnega sreča- nja. Konec, ki je postavil piko na i in povedal še en- krat vse tisto, kar se je kot rdeča nit vleklo sko. zi ves čas kramljanja. Zav. zeta in ogreta za svoje de- lo. Deset let samostojnega dela v lastnem frizerskem salonu. Pred tem^ pa še učna doba in nekaj let po- močniškega dela. Na vsak način dovolj, da je v stro- ki doma. Kot mojster in poznavalec vseh modnih poti in zahtev, ki jih ter. ja in ubira ženska pričes- ka, kot obrtna delavka, ki se skoraj vsak dan sreču- je s problemi, ki jih tudi na tem področju ni malo. Loteva se jih pogumno, odkrito! Loteva se jih kot članica delegacije zaseb- nih obrtnikov za republiš. ko gospodarsko zbornico in za odbor združenega de- la celjske občinske skup- ščine pa tudi v stro- kovni sekciji. Torej, v vseh primerih na pravem mestu. »Sprašujete me, kaj me- nim o celjskem sejmu obr. ti. Ni težko reči, da je to pomembna obrtna priredi- tev, ki se je v Celju in šir- šem prostoru lepo uvelja- vila in ki daje pravo sliko moči in stanja obrtne de- javnosti, želim si le, da bi se sejem še bolj razmah- nil. Pogoji za to bodo.« Problemov tudi v zaseb- ni obrti ne manjka. Z nji- mi se srečuje in spoprije- ma tudi Jana Rebevškova Zdaj gre med drugim tudi Za vprašanje nagrajevanja kvalificiranih delavcev, še vedno se čuti razlika med delavcem v zasebni in družbeni obrti. Zakaj naj bi na primer imeli v za- sebni obrti vsi pomočniki, ne glede na delovna leta, izkušnje, isto startno os- novo v osebnem dohod- ku? Ali je res moč izenači, ti pomočnika ali pomočni- co, tudi v frizerski stroki, ki je pravkar zapustila va. jenske vrste in se v de- lavnici, salonu, šole prav začenja spoznavati s pra- vim delom, z delavko, ki ima za seboj že dolgolet- ne izkušnje? Drugače je to vprašanje rešeno v dru. žbenem sektorju, kjer ve- lja delo po normi. In ta. ko prihaja do razlik v osebnih dohodkih, ki udar- jajo tudi zasebnega mojst. ra. »In perspektiva mladih delavk vvaši stroki?« »Na vsak način odvisna od dekleta samega! Dela je dovolj za vse. Treba se ga je le prav lotiti. Z lju- beznijo, s pravilnim od- nosom do strank. Žal pa ugotavljam, da upada za- nimanje za ta poklic. Zla^ sti letos je bilo zelo malo prijav za vajenke.« Tako Jana Rebevškova s poklicne strani. Sicer pa je kot žena in mati enajst- letne hčerke razpeta med frizerskim salonom in do- mom. Prikrajšan je dom. Delo terja svoje. Tudi čas. M. BOŽIČ OBRAZI e. stran — NOVI TEDNIK St. 37 — 18. september 197; OBVEŠČANJE, DOGOVARJANJE. SPORAZUMEVANJE, ODLOČANJE, OBVEŠČANJE, DOGOVARJANJE, SPORAZUMEVANJE. ODLOC ŽALSKA SKUPŠČINA TUDI O KMETIJSTVU v torek, 23. septembra bo v Žalcu petnajsta seja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in driižbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Dnevni red seje obsega kar trinajst točk, med drugim pa bodo delegati razpravljali budi o predlogu resolucije o sta- nju in nadaljnjih nalogah na področju kmetijstva v občini. Znano je, da kmetijstvo, zasebno in družbeno, združeno v okviru kmetijskega kombinata Hmezad predstavlja za žalsko občino izredno pomembno pa- nogo gospodarstva, saj tvori osemindvajset odstotkov celotne akumulacije v občini, trideset odstotkov zapo- slenih m 32 odstotkov družbenega proizvoda celotnega gospodarstva. Na območju občine je pomembna pred- vsem primarna kmetijska proizvodnja, tu mislimo na hmeljarstvo in živinorejo. V Žalcu ugotavljajo, da je kmetijstvo panoga, ki je v letošnjem letu v nezavidljivi situaciji. Neurejenost področja cen, določenih solidar- nostnih in sistemskih rešitev, kakor tudi pomanjkanje investicijskih sredstev, pušča tej panogi iz leta v leto manj akumulacije, sama perspektiva kmetijstva pa je vse bolj nejasna. Na to problematiko so v Žalcu že večkrat opozarjali, zlasti pa lani ob podpisu družbene- ga dogovora SR Slovenije o nadaljnjem razvoju kme- tijstva. Z razvojem primarne kmetijske proizvodnje v Žal- cu ne dosegajo tistih gospodarskih rezultatov, kot ob- čine, ki nimajo kmetijstva. Območja občin, posebno še nekaterih krajevnih skupnosti, kjer je primarna kmetijska proizvodnja edina gospodarska dejavnost, iz leta v leto bolj nazadujejo. Poglabljajo se razlike v razvitosti med posameznimi agrarnimi _in pretežno industrijskim občinami. V Žalcu tudi menijo, kot je bilo rečeno tudi na enem izmed zasedanj izvršnega sveta konec avgusta letos, da kmetijstvo s celotno problematiko ni gospodarska panoga, ki naj jo rešu- jejo le organizacije združenega dela primarne kmetij- ske proizvodnje oziroma le občine, kjer je kmetijstvo pomembna gospodarska panoga. To je širši problem, ki zadeva tudi industrijsko razvite občine. Seveda je na področju kmetijstva še kup drugih problemov. Na zasedanju skupščine pa bodo delegati prav gotovo edini, da je treba na vse to opozoriti šir- šo slovensko javnost in pa predvsem stoipščino Soci- alistične republike Slovenije. JANEZ VEDENIK Kandtidati moa-ajo poleg jsplošnih, z zakonom določenih pogojev iz^hijevati Se naslednje posebne pogoje: 1. — izobrazbo visoke sode ekonomsko-komercialne, tu risitične aild gostinske stroke otzdroma smeri in najmanij 5 let delovnih izkušen,] v gostinski ah turistični stroki — višjo strokovno eikonomsko-komercialne, turistične ah gositinske stroke oeirorna smerd in najmanj 8 let delovnih izkušenj v gostinska ah turistični stroki — srednjo strokovno izobrazbo ekonamsko-komeroiail- ne, turifiitične ali gostinske stroke oziiroma smeri in najmanj IC let delovnih iBukušeng v gostdnslci ali turj- stdčni stroki 2. obvladanje vsaj enega svetovnega jezika 3. da so moralno in pohtično neoporečni Ne glede na navedene posebne pogoje pod L—3. se za direktorja lahko imenuje tisiti delavec, ki se s svojim delom pri opravilih žeacaniške komercialne dejavnosti posebno odhicuije al se posebno odlikuje po svojih organizacijskih in strokovnih sposobnostih, pridobljenih na podlagi izkušenj in večletnega dela v podjetju oal- roma v Železniškem gospodarstvu. Kot ekonomsko-komecrcialna izobrazba ustrezne stop- nje ee smatra pri delavcih organizacij združenih v 2e- lecaniiško gospodarstvo tudi usposobljenost v železni- ških poklicih ujstreczjne stopinje. Prijave z dokazili pKi^Ojite na naslov: ŽG — Fyxijetje za turizem, transport toi gostinstA^o Ljubljana, TOZD — Turistično gostinska enota Celje, lUtov trg 1. Prijave pošljite v roteu 15 dni po objavi razglasa. REČICA PRI LAŠKEM KDAJ VMESNI KM? Tako se sprašujejo občani v krajevni skup- nosti Rečica pri La- škem. Rečica ima pri- bližno 3 km asfaltirane ceste. Ko so letos spo- mladi preskočili 1 km ceste in nadaljevali as- faltiranje nekje na sre- dini, so postali pre- bivalci nezadovoljni. Sredstva za urejanje ceste so v veliki meri prispevali sami, delno v obliki samoprispev- ka, deklo pa s prosto- voljnimi prispevki in delom. Ob občinskem prazniku so dela tudi dokončali. Med ljudmi so se pričele širiti debate, •zakaj so izpustili tisti vmesni kilometer in i zakaj dela ne potekajo .po vTstd. Predsednik I krajevne skupnosti Oto STARC pravi, da so to naredili eato, ker je ob tistem delu ceste ikoncentriran nekakšen center Rečice. Ob ob- činskem praznovanju so se glavne slovest- nosti odvijale v Hudi :jami, do koder sega I prenovljena cesta. Za- to se jim je zdelo ! smotrno, da spel jej o ; cesto do kraja prazno- Ivanja. Navsezadnje je I vseeno, kje delajo prej, icelotn^a odseka talko niso mogli urediti na^ enkrat. »Ljudi smo pravočas- no opozorili, da ni do- ivolj denarja za popra- ivdlo celotne ceste. De- ;la so znašala skupno okrog sto milijonov di- narjev. Za ureditev vmesnega dela bi po- trebovali še okrog 70 milijonov. Trenutno sredstev nimamo, zato tudi ne moremo pred- videvati, kdaj bomo de- la lahko nadaljevali,« pravi Oto Stare. Težko je dopovedati ljudem, da je cesta v ^celoti njihova, ne le I tisti del, ki vodi do njihove hiše. Zato je vseeno, kje se vršijo dela, poglavitno je, da se dela v njihovi kra^ ievni skupnosti. Noka- : teri tega očitno nočejo raizumeti. Postavljajo se vprašanje, če bi bali tisti občani, ki že ima- jo asfalt pripravljeni I prispevati dodatna : sredstva za nadaljnja ^dela. Ljudje smo že takšni, da vsak gleda le nase. Ni prav' da želijo vsa čimprej cesto do svojega doma, potem pa jih ne briga več. Ni važno, do kje se vozi- mo, važno je, da pre- bivalci vsake krajevne skupnosti delujejo in nasrtopajo skupno. Mo- rda je ravno poteaa, za katero so se odlo- čili v Rečicd garancaja, da bodo tudi vnaprej še sodelovali vsi pre- bivalci. Na^Tsetaadnje bd morala bditi itrejena ce- sta interes vseh. Za dolkončno iireditev oe- 8*e bodo v Rečici po- trebovali Se veliko sredstev in pomoči. Zar to upravičeno računajo na pomoč vseh obča- nov, tudi tistih, M se do doma že sedaj vo- zijo po asfaltu. MARIJAN BRECELJ V CELJU DELEGATSKI ODNOSI z obiska Marijana Breclja v Celju — Razgovor v Naročitnicam, so v teh poletnih mesecih po- kazali pjrecejšnjo aktiv- nost. V juliju so se sku- paj z drugimi Osnovnimi organizacijami udeležili enodnevne delovne akcije na Kozjanskem — v Šent- vidu pri planini. Ob šent- jurskem občinsikem praz- niku so sodelovali s kul- turnim programom na os rednji proslavi v Sentjrju, poleg tega p)a so z dru- gimi OO pripravili skvipen recital na Resevni, kjer so biU mladinci prostovoljci sprejeti v partizanske enote. Zelo aktiven je tudi klub mladih košarkar- jev v okviru OO Nova vas. Mladinci so kljub vse mu polni optimizma in načrtov za vnaprej. Mno- go po2»rnosti bodo tudi t bodoče ix)svečali sodelo- vanju z drugimi Osn. org. v šentjurski občini. Ob 29. novemru bodo skupaj z OO Resevna pripravili skui>en kulturni program, ki bo posvečen predvsem 30. obletnici osvoboditve. Z literarnim večerom se bodo tu in tam spomnil »velikih mož« naše knji- ževnosti. V načrtu imajo tudi uprizoritev znane Linhartove komedije 2u panova Micka. Da bi tudi oni prispevaU k zaščiti naravnega okolja, so se namenili izdelati številne plakate, ki naj bi opozar- jali na to, kako človek z onesnaževanjem okolja dejansko uničuje samega sebe. Odločili so se tudi na svojih sestankih obrav- navati poleg redne teme tudi vse važnejše dogodke v svetu. Mladinci OO Nova vas bodo odslej skrbeli tudi za oglasno desko v sre- dišču, vasi, ki bo poslej ne le obveščala vaščane o dosežkih vrlih košarkar jev, ampak tudi seznanja- la z delom in problemi mladih, ki so se odločili aktivno delovati tudi na kulturnem področju. Mladina ima resen na men in veselje do orga nlziranega dela, zato bi bali resnična šlooda, če bi načrti ostali neuresničeni, kar se prav lahko zgodi. BUža se namreč jesen In z njo zima, zato vaški kozolec verjetno res ne bo najboljša rešitev njiho vega problema. LENKA VRABIC Žt. 37 — 18. september 1975 NOVI TEDNIK — stran 7 Likovni salon: leon Koporc Prejšnji teden je bila posvečena otvoritev prve razstave v novi sezoni v likomiem salonu. Svoja dela razstavlja Leon Koporc, akademski slikar iz Ljubljane. Po uvodni besedi voditeljice Likovnega salona Marlen Premšakove, je o umetniku in njegovem delu spregovoril umetnostni zgodovinar dr. Mirko Juteršek. Svečanost ob otvoritvi je izvrstno dopolnil odlični mladi celjski pianist Hinko Haas. Prva razstava nove likovne sezone je izredno zanimiva, saj nam Leon Koporc s svojimi razgibanimi, nadrealističnimi olji prikazuje povsem svojski svet, ki je morda najizraziteje poudarjen v sliki »Mali koncert«, ki je tudi likovno najbolj dognana. Na sliki: Dr. Mirko Juteršek med govorom. D. MEDVED ŠMARJE Olimje zdravo? Gre za pomemben kulturno zgodovinski sp>omenik v Olini. ju. Za p>osIopje, kjer pravijo, da je ena najstarejših lekam v Evropi, če ne kar najstarej- ša. Toda to zdaj ni toliko po- membno. šmarsko kulturno skupnost bolj skrbi to, ka- ko bi ohranila in ustrezno re- stavrirala nevarno poškodova. no poslopje, ki ga je že prej rahlega, še stresal usodni po- tres lanskega junija. Kako ohraniti velik kompleks so- ban, stolpa, cerkve, kar vse skupaj tvori lepo baročno ce- loto. Rešitev se kaže v tem, da bi dali prostorom živo vlo- go, da bi se v njih kaj do- gajalo, da bi imeli občani in turisti (z razvijajočimi atom- skimi toplicami, ki so v bli- žini jih bo vedno več) kakš- no duhovno korist od stare zgradbe. V tem času potekajo pogo- vori o akciji, ki jo v. sodelo- vanju s šmarsko kulturno skupnostjo snuje šmarska ob- ftinska konferenca SZDL. V odgovorih so s predstavniki tovarne zdravil KRKA iz No- vega mesta. Ta osnovna orga- nizacija združenega dela naj bi v stolpu uredila muzej zdravilstva, kar bi bilo ideal- no. V Šmarju pravijo, da so pogovori zelo resni in da lah. ko pričakujejo ugodno sode- lovanje s Krko. Ostale pro- store bi izkoristili za del et- nografskega muzeja, saj pred- metov ne bi manjkalo. S tem se že dokaj uspešno ukvarja osnovna šola v Podčetrtku. Eno sobo bi tudi namenili dokumentaciji vseh dogod- kov in posledic lanskega po- tresa s celega Kozjanskega. Morda bi del prostora kaza- lo posvetiti tudi tamkajšnje- mu župniku In prosvetitelju Johanesu Paulu Jeschenaggu, ki je imel v Olimju v pred- preteklem stoletju sodobno kmetijo in je spisal prvo knjigo za vrnino kmetovanje slovenskih kmetov. Knjiga je bila tiskana v Celju že leta | 1821. Skratka, več rešitev j« možnih, vprašanje je le uspo^ ne finančne rešitve! To pa ni v tem trenutku edina skrb šmarske kulturne skupnosti. Radi bi v SIG Ce. Ije dobili še em abonma za svoje obiskovalce, ker je za- nimanje za gledališke pred- stave iz leta v leto večje. Po- glabljajo tudi sodelovanje i mariborsko Opero, kjer bi tu- di imeli svoj abonma, saj ni zanimanje za operne predsta- ve nič manjše od gledaliških predstav. Veselijo se tudi no- vega prizidka pri gasilskem domu v Kozjem, ki je obe. nem tudi primerna prosvet- na dvorana. Prizidek bo pove- čal oder in marsikatera gle- dališka skupina bo lahko go- stovala v Kozjem, saj tako pridejo do gledališke kultu- re tudi tisti krajam, ki si- cer niso vključeni v kozjan^ ski abonma celjskega gleda- lišča. DRAGO MEDVED S POLIC KNJIŽNICE ZA ŠTUDIJ Lah T.: Narodnogospodarska politika. Maribor 1972. S. II 7058. .\hlheim K..H.: Wie sagt der Artz? Kleines Synonymworter. buch der Medizin. Mannheim (itd.) cop. 1970. S. 37456/10. \Ettinger N.: Karawanen ins Herz von A.sien. London 1975. S. 11 7069. Abbagnano N.: Philosophie des mensclilichen Konllikts. Hamburg 1957. S. 17743/43. Abendroth W.: Socialna zgo- dovina evi-opskega delavskega gibanja. V Ljubljani 1971. S. 36423. Abramoff P., R. G. Thom- son: Laboratory Outlines in BioIogy. San Friincisco and London cop. 1963. S. II 296S. Adam L.: Primitivna umet- nost. Beograd 1963. S. 25432. Adams R. G.: Politica! Ideas of the American Revolution. 3. Ed. 2. pl-int. New York 1959. S. 23813. Adler A.: Poznavanje čoveka. 2. izd. Beograd 1958. S. 18495/2. Ahlheim K.-H.: Wie gebraucht man Fremdworter richtig? Mannheim (itd.) cop 1970. S. 37456/9/9 a Alexander L. G.: Practice and Progres.s. 9. impr. London »70 S. 37644 MUZEJA V CELJU Bolje obiskana Pokrajinski muzej je letos zabeležil zelo dober obisk. Do 1. septembra so imeli namreč okrog 6000 obisko- valcev. Veliko so k temu pri- pomogli komorni koncerti pod znamenitim celjskim stropom. Višji kustos profe- sorica Milena Moškon je si- cer sama zelo navdušena nad temi koncerti, vendar je dejala, da jih, kot do sedaj, tudi v bodoče ne bodo sami organizirali, is preprostega razloga. Primanjkuje jim sto- lov za občinstvo, i>a tudi pro- stora, kjer bi lahko te stole shranjevali, nimajo. Pozimi pa to ni mogoče izvesti, ker dvorana ni ogrevana. Bo pa v septembru še eden, verjet- no poslednji koncert na ka- terem bodo nastopili znani j glasbeniki iz Maribora Učne ure za osnovne in srednje šole prav tako ne organizirajo sami, ker nima- jo kustosa pedagoga. Je pa res, da nekateri profesorji organizirajo to sami. Učna ura v muzeju je vsekakor bolj zanimiva, kot enolične ure zgodovine v šoli. Muzej revolucije privlači s svojo zanimivo temo še širši krog. Do 1. junija letos so zabeležili preko 20.000 obi- skovalcev. Povprečno 70 od- stotkov so dijaki. Večina os- novnih šol ima redne učne ure v muzeju. Srednje šole pa zaradi preobsežnega učne- ga načrta redkeje zaidejo vanj. Pri učnih urah učenci poslušajo magnetofonske po- snetke z različnimi temami iz NOV. Drugi način pa je, da te trakove posojajo tudi na šole, vključno s tehnični- mi pripomočki in fotograf- skim gradivom. Poleg tega so letos v muzeju priredili tekmovanje učence\- osnovnih šol na temo NOV. V pritlič- nih prostorih muzeja so ob- časne razstave, likovne in druge. Letos so pripravili razstavo »Delavsko prosvetna kultura v bivši Jugoslaviji.« Za mesec oktober pa imajo v načrtu razstavo o zaključ- nih bojnih operacijah na Slovenskem v letu 1945. Za drugo leto pripravljajo ob- sežno razstavo s katalogom o Celjskem in Savinjskem okrožju. Prikazan bo razvoj ilegalnega dela bivših aktivi- stov. Ravnatelj muzeja profesor Stane Mrvič je opozoril na naslednji problem, ki se po- javlja. V muzej čedalje manj zahaja delavska mladina. Z namenom, da bi obisk zbolj- šali, navezuje uprava muzeja stike z občinsko konferenco ZSM v Celju. Ta naj bi vpli- vala na mladinske aktive v posameznih podjetjih. JANA KRANJC LETO VARSTVA SPOMENIKOV .Se o drugih vrednotah členjene gmote stopnišča, eskarp in teras v gornjem delu naselja Rogatec. V naši mali rubriki smo že spregovorili o raz- ličnih spomenikih. Srečali smo se s staro fevdal- no in meščansko arhitekturo, spoznali smo neka- tere spomeniške cerkve, spomnili smo se kmečkih domov in kulturne krajine. Seveda to še daleč ni vsa problematika, s katero se srečuje spomeniška slušba pri svojem delu, saj to delo obsega vse od ugotavljanja, evidentiranja in preučevanja spome- nikov do povsem praktičnih ukrepov pri njiho- vem varstvu. Pri tako širokem razponu delovanja pa spričo večjih, pogosto neodložljivih nalog le redko najde čas, da bi se zavzela tudi za tiste drobne ambientalne vrednote, ki bi jih težko oz- načili kot spomeniške, pa vendar zaslužijo, da bi jih varovali. Vsako naselje ima takšne vrednote. Nihče ne ve natanko, kdaj so nastale, vendar so zrasle s krajem, predstavljajo delček njegove en- kratnosti, izžarevajo čar neke svojskosti in do- mačnosti, ki je ni mogoče z ničimer zamenjati. Pa vendar vse te drobne stvari, ki bi jih z malo truda in denarja, le z nekaj dobre volje in zav- zetosti, lahko spravili v red, puščamo vnemar, da propadajo. In pri tem pozabljamo, da prav te malenkosti privabljajo turiste in pomagajo, da se v našem kraju prijetno počutijo. Naša slika je bila pred meseci posneta v Rogatcu. Ne vemo, ali se je stanje od takrat kaj spremenilo. Sprašujemo se le, kaj v krajevni skupnosti rti nikogar, ki bi poskrbel, da bi bil spominski posnetek iz Rogat- ca, ki smo ga prinesli domov, prijaznejši in lep- ši? I. S. LAŠKO: PO PETNAJSTIH LETIH s pričetkom novega šolske- ga leta je pričela v Laškem delovati tudi glasbena šola. Svoj sedež ima sicer v Ra- ajmo, da bodo mladi glasbeniki vze- li svoje delo resno in šola- nje kasneje tudi nadaljevali. Laško se lahko pohvali, da je dalo že nekaj priznanih glasbenikov: Milan Ferlež, kis tarist Plesnega orkestra je Laščan; Boris Šinigoj, glas- benik T Slovenski filharmo- niji je tudi iz Laškega. Se bi jih našli. Morda bomo tudi koga od sedanjih učen- cev čez nekaj let srečali na slovenski glasbeni sceni. Si- cer pa je cilj glasebne šole, da nudi otrokom razvedrilo, da jim pomaga razvijati nji- hove glasbene sposobnosti in jim daje širšo glasbeno izo- brazbo. 8. stran — NOVI TEDNIK St. 37 — 18. september 197« MOZIRJE: OBČINSKO PRIZNANJE OBMEJNI ENOTI JNA Na slavnostni seji mozirske občinske skupščine, v petek, 13. septembra, so v počastitev praznika Gornje Savinjske doline podelili tudi občinsko nagrado. Letos je to najvišje občinsko družbeno priznanje prejela ob- mejna enota JLA v Solčavi. Nagrado je podelil pred- sednik občinske skupščine Franc šarb (na desni), sprejel i>a jo je kapetan Mile Vuksanovič. B. PARMA V POLZELI IGRAL SIMULTAN KO Velemojster Bnmo Parma je v počastitev 25 letni- ce delavskega samoupravljanja v tovarni nogavic na PotlzeH odigral z domačimi šahisti simultanko na 37 deskah. Velemojster je eno partijo izgubil (Hajnšek), štiri pa remiziral (Brišnik, Florjane, Pur in Zupane). Foto: T. TAVČAR OPEKE KO LISTJA Nenavaden prizor v Stanetovi ulici pred Modino prodajalno Vesna. Gora strešne opeke je zavzela dovr- šen del ulice. A nač hudega, kmalu se bo preselila na streho stanovanjske hiše Cankarjeve ulice, ki je tam na vogalu. Tako so nam povedali na Stanovanjskem podjetju 7 Celju, sicer pa, kdo bi sd mislil, da je po- rebno toliko opeke. Menda zato, ker če je na tleh, je bolje vidimo. Foto: D. MEDVED PIONIRJI ČESTITALI Na tako prisrčen In Izviren način so najmlajši učenci Osnovne šole Vere šlander na Polzeli čestitali kolekti- vn Tovarne nogavic Polzela oh njihovem prazniku. POTO: T. TAVČAR ŠOLSTVO V LAŠKEM PREMALO UCITEUEV Začelo se je novo šolsko leto, z njim pa so se pojavi- le tudi nove težave, ki na- stajajo vsako leto zaradi po- manjkanja pedagoških delav- cev. Vse premalo mladih se danes odloča za pedagoški poklic, p>a še tisti, ki posta- nejo učitelji, želijo ostati v mestu. V občini Laško je ta problem zelo pereč, saj jim že vrsto let primanjkuje več- je število pedagoških delav- cev. Na centralni osnovni šo- li v Laškem ne morejo do- biti učitelja za telesno vzgo- jo. Letos so končno dobili novo, sodobno telovadnico, toda za okrog 800 otrok ima- jo še vedno na voljo le enega učitelja. Naravnost kritično pa je stanje na podružničnih šolah v Brezah in na Vrhu nad Laškim. Kljub številnim raz- pisom in visokim osebnim dohodkom, ki jih nudijo, se ne prijavi nihče. Problem re- šujejo tako, da prevažajo uči- telje iz Laškega na ti dve šoli, da lahko teče norma- len pouk. To je za pedagoge iz Laškega seveda dodatna obremenitev, saj poleg red- nega dela na matični šoli poučujejo še dodatno; toda trenutno je to edina možna rešitev. Letos je pričel prvič voziti tudi posebni šolski, ki prevaža otroke iz Brez in Vr- ha v posebno osnovno šolo v Laško. To je velika prido- bitev, saj pomeni avtobus, ki sprejme tudi ostale potnike, edino zvezo teh prebivalcev z mestom. Podobne probleme imajo tudi na osnovni šoli v Rim- skih Toplicah. Tudi letos ni- so usp>eli dobiti učitelja za tehnični in glasbeni pouk. Le- tos so tikinili podružnično šo- lo v Lokavcu, saj je bilo v prvi in drugi razred vpisa- nih le 7 otrok, ki jih sedaj vozijo v Rimske Toplice. Naj- teže je na podružnični šoli na Henini, kjer je 35 otrok, trenutno pa je na voljo le ena učna nioč za prve štiri razrede. Učiteljica, ki naj bi učila ostale štiri razrede še vedno ni prišla, tako da pouk na Henini še vedno ni stekel. Trenutno si skušajo pomaga- ti tako, da bi sedmi in osmi razred prevažali v 4 km od- daljeni Jurklošter. Zato se dogovarjajo z Izletnikom, ki na tej progi prevaža delavce, da bi uskladili termine ta- ko, da bi se tudi otroci lahko vozili iz Henine v Jurklošter, vsaj dokler ne dobijo ustrez- ne učne moči. V Radečah kadrovskih te- žav nimajo, saj so učitelji povečini domačini. Se prav: da se domači učenci, ko dc študirajo radi vračajo v Rj deče, kjer jih seveda sprej mejo z odprtimi rokami. Le tos jim manjkata le učitelj za glasbeni pouk in socialni delavec. Tudi tu so v raz. pisu ponujali stanovanje, to da odziva ni bilo. So pa ^ veliki prostorski stiski. No va šola, ki bi morala biti le tos gotova, je že pod streho, sedaj pa je zmanjkalo de narja in delo so ustavili. Sta ra šola, ki premore en sam kabinet, je že zdavnaj pretes. na za 590 otrok, kolikor jih je letos vpisanih. Vseeno upa- jo, da se bodo dnigo leto nekje le našla sredstva in bodo končno tudi Radeče za Laškim in Rimskimi Toplica mi dobile novo šolo. JOŽICA SELie IVAN CENTRIH KULTURO DO OBČANOV Pred dnevi smo se o tem, kaj pripravljajo v naslednjem obdobju na po- dročju kulture, pogovarjali s sekretarjem Kulturne skupnosti Žalec in pred- sednikom žalske Svobode, Ivanom Centrihom. NT: Kaj pripravljate v na- slednjem obdobju na področ- ju kulture v žalski občini? I, Centrih: »Kulturna skup- nost 2alec pripravlja trenut- no načrt kulturnih akcij za leto 1976. Ta program vsebu- je predvsem dejavnost ko- misij, ki delujejo pri Kultur- ni skupnosti, občinske matič- ne knjižnice ter sveta zveze Svobod in kulturno prosvet- nih organizacij občine Žalec. Lahko trdimo, da so progra- mi, ki jih sprejemamo zelo konkretni in zadovoljivi in da jih bo lahko krila Kul- turna skupnost s sredstvi, ki jih ima na voljo. Na prvem mestu bo prav gotovo spet dejavnost likov- nega saloha, ki predvideva v sezoni od septembra do ju- nija kar osem razstav. Te raizjstave bomo, kot doslej, pripravljali v glavnem ob pomembnih praznikih. Vse- kakor so te razstave doživet- je za vse, ki ljubijo dobro umetniško besedo in glasbe- ho umetnost. Tudi zveza kul- turno prosvetnih organizacij se z vso vnemo pripravlja na novo sezono in rečem la- hko, da se bo letos še bolj razmahnila dramska in glas- bena dejavnost po krajevnih skupnostih. Zveza bo napela vse sile, da bo program čim bolj usp)el in dosegel svoj smoter — Kulturo delovne- mu človeku. Sredstva, ki so namenjena kulturni dejavno- sti, so brez dvoma dobro iz- koriščena saj vzpodbujajo naše občane, da se lahko udejstvuijejo na kulturnem področju.« NT: In kako je z dejavno- stjo žalske Svobode? I. Centrih:, »žalska Svobo- da, je edino društvo v obči- ni, ki nima svoje dvorane. Razumljivo je, da je temu pri- memo tudi naše delo. Kljub vsemu pa naše društvo ne počiva, ampak je začelo z novo sezono že v začetku ju- lija. Uspelo nam je, da smo ustanovili mladinsko dram- sko skupino, ki jo vodi Ivo Osolnik. Ta skupina že prid- no vadi in pripravlja igro »Tema In možiček«. Mladin- ci kažejo dovolj resnosti in zevzetosti, da bi začeli hoditi po poti, ki So jo hodili žal- ski igralci s štoklom na če- lu. Poleg te dramske skupine obstojajo mladi recitatorji, ki pripravljajo spored za Vese- li večer, ki ga bodo popiestri- li številni igralci, humoristi in glasbeniki. VeseU večer bo 20. septembra v Žalcu. Naj povem še to, da bo- mo letos ponovno ustanovili moški pevski zbor, ki ga vo- di Marjan Kozmos, in na no- vo bomo ustanovili ženski pevski zbor. Seveda je pre več, da bi našteval vse, kar bomo v prihodnjem obdobju storili pri naši Svobodi, upam pa, da bomo zastavljen program izvrševali tako kot je treba.« NT: Kako so Žalčani dov- zetni za prave umetniške pri- reditve? I. Centrih: »tTpam si trditi, ji da Žalčani do sedaj niso po- kazali ka.kšnega večjega za- nimanja za kvalitetne prire- ditve. Ne morem razumeti, da so bile dvorane v neki krajevmi skupnosti po več dni skijipaj nabite do zad- Ivan Centrih njega kotička, ko je pri njih gostovaJa oirkiusantsika češka skupina, medrt^em ko So prizadevanjih domačinov bile napol prazn*. Moram pa priznati, da je bila dvorana polna, ko je v Žalcu gostoa^al oktet Galus. Opazil ser», da so bili obi- skovalci preprosti ljudje, manj pa je bilo naših inte- lektualcev. Mislim, da bomo s primernim repertoarjem privabili tudi te zadnje. JANEZ VEDENIK SLOVENSKI ALMANAH 76 Dobre pol leta je preteklo, odkar si je skupina časni- karjev in publicistov na »De- lu« zastavila nalogo, urediti obsežen almanah, katerega moto je: ZVEDELI BOSTE VSE, CESAR SE NE VESTE, ALI PA S NIKAKOR NE Ma RETE SPOMNITI. Almanah je debela knjiga, kd vsako le- to, poleg koledarja, seznama praznikov in nebesnih poja^ vov, prinese napoved za pri- hodnje leto, kup koristnih po- datkov in nasvetov ter pred- vsem branje, veliko zanimive- ga branja. Težko bi z goto- vostjo trdili, kdaj so se i>o- javili prvi almanahi. Ohranje- ni zapiski nam ponujajo 12. stoletje, vendar pa bo bolj držalo, da so se pojavih že z začetkom astronomije. Od tedaj pa d« danes je po vsem svetu izšlo brez števila naj- različnejših almanahov. Ker je njihova vsebina prilagoje-" na in potrebna vsem struk- turam prebivalstva, so nakla. de almanahov vedno velikan- ske. Cas je torej, da končno tu- di Slovenci dobimo svoj zbor- nik. Uredništvo se je v želji, da bi čim bolj ustreglo slo- venskemu okusu, obrnilo k bralcem. Izmed radijskih nar ročnikov so po naključni me. todi izbraM 700 občanov, ki po svojih karakteristikah lah- ko dokaj natančno izrazijo slovensko javno mnenje. Iz- kazalo se j«, da je tak način sodelovanja izredno koristen, saj so bralci takorekoč sami oblikovali svoj. Slovenski al- manah. Da bo to res knjiga, kakrš- ne nismo imeli, nad pričajo imena, ki so pri njej sode- lovala; znani javni delavci. najboljši pravniki, tiskovna agencija Tanjug, najboljši novinarji »Dela«, humoristi od Fomezzija do Mikelna, kari- katuristi od Kosa do Amaliet- tija, pisatelji od Miška Kranj- ca do Zidarja, pesniki od Ka- juha do Menarta, naši in sve- tovni statistdki (World Alma- nac in Guinesova knjiga re- kordov), zgodovir^rji in geo- grafi, vremenoslovci in astro- nomi, zdravniki, matematiki itd. SLOVENSKI ALMANAH '76 obsega 320 strani velikega formata (kot telefonski ime- nik) z barvnim ovitkom in kar kipi od najrazličnejših podatkov, koristnih nasvetov, zanimivosti, zgodb in lepih ilustracij. - Kaj torej lahko pričakuje mo, nam najboljše odgovore naslovi iz vsebine: 42.600 po- datkov o vseh stvareh, ki na^ zanimajo. Običajna to neobi- čajni rekordi, Grografski le- ksikon, Življenjepis predsed. nika Tita, Zgodovina narod- noosvobodilne borbe. Kaj nam je prineslo letošnje le- to. Pregled športnih usp>ehov, Matematični priročnik, Prav- nik vas brani. Kako preberi mo zdravniški reeoeprt;, Slovat tujk, najboljše stvaritve la karikature in fotografije; Ka- ko je nastal koledar, Kateri dan imate let« 2000 rojstri dan. Sami lahko napoveduje te vreme; Domača kriminali- stična zgodba, Vohunska zgodba, Biseri slovenske po©' zije. Humor itd. Slovenski almanah bo v bo- doče postal vsakoletni sprertv Ijevalec našega bralca. Izšel bo 10. decembra, zagotovili P* si ga boste lahko v predna' ročilu. 37 — 18. september 197S NOVI TEDNIK — stran 9 OB 1QQ-LETNICI GASILSTVA V KOZJE VtUCASTEN SHOD Nedelja je bila tisočem j^^j2janskih pa tudi gasilcem ^ drugih krajev v Sloveniji sosednjim iz Hrvatske naklonjena, saj je bilo yjeine vseskozi zelo lepo. Na prostranem trgu v Kozjem gg je ob krajšem kulturnem pj-ogramu zbrala precejšnja j^nožica, ki je hkrati priso- stvovala tudi krstu novega gasilskega avtomobila in mo- torne brizgalne, ki jo je slav- Ijenec, gasilsko društvo Ko. 2je, staro natanko sto let, že JBiočno potrebovalo. Da so Koajani dotdli avto in bria- galno, gre zasluga predvsem I Zavarovalnici Sava, ki je bila tudi pokrovitelj veličastne proslave. Gasilsko društvo Kozje ima aa kraj velik pomen, saj je bilo vrsto let nosilec napred- nega življenja na Kozjan- skem, iniciator neštetih ak- cij, s tem seveda tudi varuh premnogih domačij, ki jim je Dr, Anton Sok Je bil osrednji govornik na proslavi t Koz- jem pomagalo pri težavah v og- nju. Nekako tako so izveneli tudi številni govori tako na končani seji v soboto, kot na samem vrhu praznovanja v nedeljo, na trgu. Pomembna najvišja priznanja je dobila vrsta gasilskih delavcev pa tudi društvo samo, ki je eno redkih v Sloveniji s tako častitljivo starostjo. P^-azaiovanje stoletnice ga. silskega društva Kozje se je nadaljevalo do poznih ur v prostorih gasilskega doma, ki sp ga postavili prajv tako gasilci sami, večinoma s svo- jimi sredstvi. Kot so oblju- bila v nedeljo, s tem njL hova dejavnost, kadar ne gre za reševanje občanove in nji- hovega premoženja še ni iz- črpana. V načrtu imajo še mnoge stvari, stoletnica pa, spet z njihovimi besedami, le krona dosedanjega dela. MILENKO STRASEK Gasilci na zboru, Foto: Drago Medved PREMALO STROKOVNJAKOV SZDL je v Celju odločno ustavila naloge na področju kadrovske politike, saj kljub vsem naporom in prizadeva- njem tare Celje občutno po- manjkanje strokovnih kad- rov. Tako je bilo v celjski občini zadnji dan junija za poslenih 34.405 delavk in de lavcev. Od tega je 15.253 de- lavcev ozkega profila (NK, PK), 11.254 delavcev širokega profila (KV, VK), 4.741 delav cev s srednjo strokovno izo- brazbo, 2.121 delavcev z višjo Izobrazbo, 1.023 t visoko Izobrazbo in 13 magistrov. Kar 35,2 odstotkov indi\i- dualnih poslovodnih in vod- stvenih delovnih mest je ne- ustrezno zasedenih glede na »neustrezno stopnjo izobrazbe. Zato si je OK SZDL, ozi- roma njen koordinacijski od- bor za kadrovska vpraša- |».ja zastavil za obdobje do 1-1977 vrsto nalog pomemb- "'h za sanacijo tega vpra.ša- nja. . ____________._______.... »TEHNIKA« NA TERENU Gradbeno podjetje Teh- nika iz Ljubljane z moč- ^0 delovno ekipo izvaja sanacijo škode po potre- su. Gradbena dela izvaja "^a -področju KS Šentjur, ^lagoTOa in Slivnica. Po- pravili so že vrsto hiš, ^ so bile uvrščene v tret- jo kategorijo, opravili pa ^ tudi že tri novograd- nje, do zime pa bodo Še dve. ______ TV NADALJEVANKA O IPAVCIH RTV Ljubljana bo v tem tednu pričela v Šentjurju s snemanjem filmske nadaljevanke v petih delih z naslovom »Ipavci«. Na skupščini občine in na KS so se oglasili organizatorji od RTV ter se pomenili o vsem potrebnem. Vsa snemanja bodo v gornjem trgu, kjer so se rodili, živeli in delaU skladatelji.. Rodni Šentjur se je na pobudo pokojnega predsed- nika Acija Svetine leta 1972. pričel dostojno oddolževati velikim skladateljem domačinom. Ob res veličastnih, masovnih pevskih manifestacijah najkvalitetnejših slo- venskih zborov na jesen 1972. so bili odkriti v gornjem trgu doprsni kipi vseh treh skladateljev (kipi so bili zadnja mojstrovina kiparja Dolinarja). O skladateljih so se zvrstile glasbene oddaje v radiu, posneta je bi- la plošča s samospevi dr. Gustava Ipavca, ljubljanski operni solisti so priredili koncert samospevov vseh treh skladateljev itd. Naš znani režiser F. Žižek je napisal scenarij o skla- dateljih, ki ga bo tudi režiral. Za zunanje filmske pri- kaze bo del gornjega trga bistveno spremenjen. Scena bo prikazala gornji trg takšen, kakršen je bil neka- ko pred 100 leti. Videli bomo požarno brambo, ki jo je leta 1874. ustanovil dr. Gustav — seveda v takratnih uniformah in s takratno ročno brizgalno. Nadalje trgov- ce, gostilničarje, učitelje, orožnike in še vso ostalo trško »purgarijo« v takratnem okolju in takratnih nošah. Trška gospoda se bo vozila v kočijah in kolesljih, pe- stro oblečena »pleh muzika« boigralastareviže. Sklada- telji in njih družine bodo prikazani kot narodno najbolj zaveden element, ki se je uspešno zoperstavljal poizku- som ponemčevanja šentjurskega življa. Glavne vloge skladateljev in njihovih svojcev bodo odigrali naši najboljši gledališki igralci med njimi Zu- pan, Župančičeva, šugmanova itd. Vloge statistov bo- do prevzeli naši domačini, ki jih bodo pri snemanju rabili kar okoli 100. Avdicije ali poizkusni nastopi statistov bodo že v četrtek 18. ob 18. uri v kulturnem domu. 35 članska snemalna ekipa RTV Ljubljana bo pričela s snemanjem v soboto 20. septembra, glavno snemanje pa bo v nedeljo 21. septembra. Statisti bodo za sodelovanje plačani po običajnih tarifah RTV Ljub- ljana. Nekaj posnetkov bodo opravili tudi pri kovaču Modiou v PrimoHU, leikami v Olimju in na Planini, teir v Rogaški! Slatini. E. RBCNTK CELJE SOLA NAPREDUJE Nova tehničina šola v Celjiu, Ici jo gradi gradbeno podjet- je Ingrad, je največji objekt, ki ga trenutno gradimo v Ce- lju, saj je kar trikrat večji od rekreacijskega centra na Golovcu in meri po površini 17.000 m2. Doslej potekajo dela v glavnem po načrtu, pa tudi izvajalec del se drži ro- kov gradnje. Si-edstva so do- tekala vse do danes redno, tako da je gradnja potekala nemoteno. Predračun stroškov za Tehnični šolski center zaia- Sa 6,9 stare milijarde, sem pa so vključene že tudi more- bitne podražitve v višini 300 starih milijonov. Večino sred- stev, to je 61 Vo, bo prispevala iz svojih skladov celjska ob- čina, 10,4 % bodo skupaj ptri- spevale občine Zailec, Slovenr ske Konjiioe, Lašiko in Moczir- je, 28,6 % pa Republiška izo- braževalna skupnost. Trenut- no dela Tehnična šola v zelo težkih pogojih. Pravijo, da imajo za razliko od drugih šol dovolj kadra, da pa so v hudi prostorski stiski. Ven- dar je ob začetku letošnjega šolskega leta pokazal ves ka- der veliko solidarnost in spre- jel v prvi letnik tudi tiste učence, ki so bili prvotno že odklonjeni. V prostorih Teh- niške šole pa bo letos pričela s predavanji tudi Višja tehni- ška šola iz Maribora z oddel- kom za strojništvo in grad- beništvo, ki bo imela pred- vidoma 100 slušateljev. Seve- da pa so na šoli tudi številni oddelki za šolanje odraslUh, Že dejstvo, da poteka poulk v treh stavbah nas opozarja na to, kako zelo nam je po- treben ta novi šolski objekt. Po načrtih naj bi bila prva faza gradnje končana maja prihodnje leto. Zadostila bo vsem trenutnim potrebam na tem področju šolstva. Če pa šolski center ne bo dokončan do začetka naslednjega šol- skega leta, se bojijo, da bodo morali močno zmanjšati vpds v prve letnike, kar pa ob trenutni potrebi tehniškega kadra nedvomno ne bo raz- veseljivo. TEKST: NADA PETROVEC FOTO: DRAGO MEDVED STRANICE HRAM UČENOSTI Pretekla sobota je bila za prebivalce Stranic velik praz- nik. Po 119 letih so namreč dobili novo šolo, v katero so vložili veliko truda in sred- stev. Na slavnostni otvoritvi je najprej spregovoril pred- sednik Krajevne skupnosti Stranice MAKS BREČKO, ki je na kratko orisal zgodovi- no straniškega šolstva, nato p>a povedal, da je bila nova šola zgrajena iz sredstev sa- moprispevka konjiške občine ter iz sredstev, ki so jih zbra- li občani s prostovoljnimi pri- spevki in s prodajo stare šol- ske stavbe, šola je bila zgra- jena v rekordnem roku šti- rih mesecev. Otvoril jo je sela-etar občinskega komiteja ZK v Slovenskih Konjicah FRANC BAN. Nova šola se imenuje po narodnem heroju Veljku Vlahoviču. S kultur- nim sporedom so sodelovali pionirji osnovne šole Strani- ce, pionirji centralne osnov- ne šole v Konjicah, taborniki in mladinska folklorna sku- pina. Po končanem programu je sledil ogled nove šole. Ta ima štiri učilnice, moderno šol- sko kuhinjo, prostor za druž- benopolitične organizacije, vzgojno>-varstveno ustanovo in je opremljena z najmo- dernejšimi učndmi pripomoiS- ki. Stranišika šola je ena iz- med prvih v konjiški občini, kjer bodo uvedli oelodineivni pK>uk. Straničani pa niso pokazali prizadevnosti in sloge samo ob izgradnji nove šole, ampak so ob tej piriložnosti asfaitira- U tudi cesto, ki vodi iz glav- ne ceste proti Vitanju. Tudi zanjo so precejšen del sred- stev prispevali sami. Vaščani Stranic so na no- vo šolo zelo ponosni, saj so vanjo vložili veliko sredstev in truda za lepši jutrišnji dan svojih otrok. NADA PETROVEG., 10. stran — NOVI TEDNIK St. 37 — 18. september 19; CESTE V OBMOČJU ŠE v OBLAKIH (PRAHU) Ko smo zadnjič pisali o gradnji hitre ceste od Hoč pri Mariboru do Arje vasi, smo T veseljem ugotavljali, kak- šna pridobitev bo to za naš promet in splošen nadaljnji razvoj. To je res, vendar je tudi res, da samo ta, nekaj več kot 50 kilometrov dolg odsek, ne bo rešil vseh proh- lemov v Sloveniji; Promet je vsak dan večji in preob- remenjene niso samo glav- ne, magistralne ceste, tem- več tudi regionalne in ostale. Tu ne gre samo za probleme sredi turistične sezone, am- pak praktično za probleme skozi vse leto. Vsi zelo radi ugotavljamo, kaj bi bilo tre- ba narediti, iščemo variante, primerjamo urejenost našega prometa z ono v drugih drža- vah in tako dalje. Sprememb pa praktično ni, ali zelo malo. Slovenija leži na tistem mestu, kjer se križajo šte- vilne pomembne poti Evrope. Medtem, ko so drugje ceste več ali manj prilagojene so- dobnemu prometu, pa je pri nas razen redkih izjem, dru- gače. Nastajajo kolone, sla- ba volja, nervoza voznikov in nesreče. V Sloveniji ima- mo vseh republiških cest v dolžini 4781 km, od tega 944 km magistralnih in 3837 regionalnih. Od tega je maka- damskih regionalnih cest kar 1716 km ali 45 odstotkov, za- radi česar so najbolj pri- zadete prav medkrajevne in medregionalne povezave. To velja zlasti za manj razvi- te občine, kjer se tudi zaradi neurejenih cest ,, ne mor& ostalo tako razvijati, kot bi se lahko. Promet na sloven- skih cestah je okarakteri- ziran s tremi prometnimi značilnostmi: # Visoka stopnja promet- ne obremenitve na sloven- skme cestnem križu (tudi Celje—Ljubljana), kjer seda- nje obremenitve znašajo že približno 8000 motornih vozil na dan in se tesno približu- jejo kapaciteti teh cest. # Zatrpanost v mestih in primestnih področjih, zlasti Ljubljana, Maribor in Celje ter # počasen razvoj na slabih makadamskih cestah. Samo 26 odstotkov regionalnih cest ustreza težjemu prometu, kar 74 odstotkov pa ne! V osnutku srednjeročnega programa vzdrževanja, rekon- strukcij, modernizacij in gra- denj magistralnih in regio- nalnih cest v SR Sloveniji za obdobje 1976—80, je seveda zajeta tudi celjska regija in to z dvanajstimi objekti. Gre za osem modernizacij že ob- stoječih cest, eno rekonstnik- cijo mostu in tri splošne re- konstrukcije. Gre za nasled- nje objekte: 1. Modernizacija ceste Rad- mirje—Črnivec, dolžina 15 km. sredstva 30.000, občina Mozirje. 2. Modernizacija ceste Rim- ske Toplice—Dežno, dolžina 15 km, sredstva 18.000, občina Laško. 3. Modernizacija ceste Pla- nina, dolžina 5 km, sredstva 16.000, občina Šentjur. 4. Modernizacija ceste Ži- ce—Polj čane, dolžina 2 km, sredstva 7000, občma Sloven- ske Konjice. 5. Modernizacija ceste na Prelasko, dolžina 5 km, sred- stva 30.000, občina Šmarje. 6. Modernizacija ceste Do- brna—crnova, dolžina 3 km, občina Celje. 7. Rekonstrukcija mostu v Radmirju, sredstva 7000, obči- na Mozirje. 8. Rekonstrukcija ceste Ve- lenje—Huda luknja, dolžina 3 km, sredstva 12.000, občina Velenje. 9. Modernizacija ceste Pol- zela—Velenje, dolžina 8 km, sredstva 10.000, občina Žalec. 10. Modernizacija ceste Do- lič—Stranice, dolžina 6 km, sredstva 8000, občina Sloven- ske Konjice. 11. Rekonstrukcija ceste Laško—Tremarje, dolžina 1 km, sredstva 11.000, občina Laško in 12. Rekonstrukcija cestnega omrežja v Celju-mesto, sred- stva 140.000. Torej predlog je podan za skupno dolžino 63 km cest v celjski regiji, ki bi jih bilo treba glede na njihov širši pomen, modernizirati ali vsaj opraviti rekonstrukcijo. Po- vedati je treba, da so skoraj vse regionalne ceste v celjski regiji urejene, razen redkih izjem, poseben problem pa seveda predstavljajo ceste nižje kategorije, s katerimi pa Se bodo morali tako kot večidel doslej, ukvarjati v ob- činah in krajevnih skupno- stih. Srednjeročni program predvideva, da bi v tem ob- dobju vse slovenske občine, ki tega še nimajo, dobile vsaj minimalno 50 odstotkov mo- derniziranih regionalnih cest, med njimi sta tudi občini Laško in Slovenske Konji- ce ter treba je uskladiti pro- gram z občino Celje zaradi sklenitve družbenega dogovo- ra financiranja 10-letnih pro- gramov v tej občini. Ker vseh teh programov, tako v celjski regiji, kot v ostalih slovenskih, ne bo mo- goče izpeljati z rednimi sred- stvi, že razmišljajo o razpi- su družbenega posojila, ki naj bi začel veljati 1. januar- ja 1976. S tem družbenim posojilom, za katerega je okvirni predlog že priprav- ljen, naj bi pomagali pri rea- lizaciji zastavljenih progra- mov. Seveda pa je vse sku- paj še v fazi pogovorov, kaj bi s tem razpisom resnično pridobili. Dejstvo je, da je treba zbrati vse moči in akci- jo čimprej izpeljati, kajti drugače bodo naše ceste še v večji slepi ulici, kot so že. Potrebni so hitri in kon kretni ter temeljiti dogovori vseh zainteresiranih, nato pa akcija, kajti od besed ni bila še nobena cesta zgrajena. TONE VRABL Foto: DRAGO MEDVED CELJE SAMOUPRA VA V KOMUNALI v torek, 23. t. m. se bodo prvič po poletnih počitnicah sestali delegati vseh treh zbo- rov celjske občinske skupšči- ne. Predlog dnevnega reda je odsev zdajšnjeg-a časa, zla- sti p>a pA&a-devanja za uresni- čevanje resolucije o družbe- noekonomskem razvoju obči- ne v^lj^ošnjem letu in stabi- lizacijske akcije. Zato ni na- ključje, če se bodo delegati že n± z&četldi dela srečali s to aktualno problematiko. Sicer pa jih čaka tudi: raz- prava o osnutku srednjeroč- nega programa razvoja ob- čine do leta 1980. Zanimiva so tudi izhodišča za samr;uipravno organizira- nost komunalnih dejavnosti v občini. Zanimiva toliko bolj, ker se ob vprašanju organizi- ranosti samoupravnih interes- nih skupnosti za to področ- je kažejo številni nerešeni celjski komunalni problemr. To pa so pitna voda, preskr- ba mesta s plinom, kanaliza- cija, energetska oskrba, ce- ste, njihovo vzdrževanje, či- stoča in še kaj. Predlog se zavzema, da naj bi v občmi dobili pet samoupravnih inte- resnih skupnosti za komu.nal- no področje in to za vodovod- ne in kanalske dejavno.sti, za ceste in cestni promet, za uporabo in opremljanje me- stnega zemljišča, za vzdrže- vanje komunalne dejavnosti in v tej zvezi tudi za usluž^ nostne dejavnosti in nazad- nje še interesno skupnost za komunalno energetsko oskr- bo. Vseh teh pet komunalnih interesnih skupnosti pa naj bi povezovala občinska zveza samoupravnih interesnih ko- munalnih skupnosti. Aktualna bo tudi razprava o republiškem družbenem do- govoru o solidarnosti v narav- ni nesreči. Gre namreč za dogovor o določanju vrste na- ravnih nesreč, za katere se lahko uporabijo solidarnost- na sredstva v republiki ter način upravljanja s temi sredstvi. Dogovor predvideva, da se za naravne nesreče, za katere se uporabljajo solidar- nostna sredstva štejejo: pot- res, poplava, toča, vihar, snež- ni in zemeljski plazovi ter snežni zameti, velik požar, epidemija nalezljivih bolez- ni, radioaktivno žarčenje in druge naravne nesreče, za katere se dogovorijo podpis- niki do!;ovora. Pomembno iz- hodišče je še to, da se sred- stva solidarnostnega sklada lahko uporabljajo le tedaj, če škoda presega 3 odstotke družbenega proizvoda celot- nega gospodarstva posamez- ne prizadete občine, doseže- nega v preteklem letu ozi- roma 1,5 odstotkov, če Je škoda nastala na območju gospodarsko manj razvite ob- čine. MB RADEČE: 33 EKIP Tudi tu varna dokumen- tarnega in kartnega pa- pirja Radeče bo v teh dneh organizator delav- skih športnih iger jugo- slovanskih papirničarjev. Za tekmoMinje v strelja- nju z zračno puško, kot poroča Janez ing. BoKa. se je prijavilo 19 moških in 14 ženskih ekip iz to- varn celuloze in papirja iz vse Jugoslavije. Srečanje se bo začelo v soboto. 20. se|)lembra z otvoritvijo ob 8. uri na osrednjem trgu v Radečah. Moški bodo tekmovali v Domu partizana v Rade- čah, ženske pa v Domu Svobode v Zidanem mo- stu. Celotno tekmovanje je tudi vključeno v pra- znovanje krajevnega pra- znika Radeče. Nastopilo bo okoli 160 tekmovalcev. Vsekakor je to prireditev, ki si jo je vredno ogle- dati. V vsak dom NOVI TEDNIK KOMENTAR STANOVANJ ZA ZDRA VNIKE NI! Nezadovoljstvo splošnih zdravnikov, ki so z delom preobremenjeni, specializacije, ki so temu sledite, pa ukrep komiteja za zdravstvo iii socialno varstvo, ki je prenehal izdajati soglasja za specializacijo — to so vroče teme v našem zdravstvu. V Sloveniji manjka približno 400 splošnih zdravnikov^ kadrovska stiska pa bo še večja, ker na medicinski fakulteti v Ljubljani zavestno študentje odlagajo po- laganje diplom. Kaj našega splošnega zdravnika odvrača od njihove, ga osnovnega poklica? Več utemeljitev navajajo, med njimi pa na prvem mestu preveliko administracijo. Po podatkih, dobljenih iz neke regijske ambulante, se novi recepti pišejo 40 minut dalj. Medtem pa bi lahko zdravnik pregledal šest pacientov. Za primer smo navedli samo eno ugotovitev. Lahko pa postreže, no še z drugimi, konkretnejšimi podatki. Ne bomo jih šli iskat daleč, ker jih lahko najdemo v Celju. Za stanovanja zdravnikov gre, splošnih zdravnikov, ki so prišli v Celje v zadnjem času. V splošnih ambu- lantah v Celju ordinira šest zdravnikov, v Vojnikn eden, na Dobrni eden. Od vseh naštetih zdravnikov imajo urejena stanovanja samo trije, manjka torej pet stanovanj. Ce bi dodatno hoteli zaposliti še tri zdrav- nike v Celju in enega v Vojniku (toliko pa sistmatizaci mest predvideva) bi morali tudi novim zdravnikom poskrbeti streho nad glavo. Kako? Lastnih sredstev se nabere premalo, da bi lahko vsaj delno zamašili v-rzeli na tem področju. Na nova delovna mesta prihajajo predvsem mladi zdravniki, ki nimajo še dovolj prihran- kov. da bi si kupili stanovanja, čeprav kot vemo, do. hodki zdravnikov, niso majhni. Vsi tudi niso priprav. Ijeni plačevati oderuške najemnine. Pri tem mislimo na najemnino, ki jo plačuje zakonski zdravniški par v Celju in znaša 250.000 starih dinarjev. Ce po spletu akutnih zadržkov, ki tarejo splošne zdravnike, ki pri- hajajo v regije in občine, prištejemo še neprilike take narave, potem je njihovo nezadovoljstvo razumljivo, če ni celo opravičljivo. Boje se strokovne stagnacije, birokratskega dela v ambulantah in občutka obrtni- štva«, ki se jih loteva, ko v naglici in po tekočem traku pregledujejo paciente. Tudi 80 na dan ali celo več. Deloime zdravstvene organizacije trdih orehov, fci so se nabrali v peharju zdravstva, ne bodo mogle same streti. Pomagalo tudi ne bo nezadovoljstvo občanov, ki se poraja v javnosti, ampak le odločna beseda vseh zdravstvenih zavarovancev, ki bodo z delegatsko pravi- co uveljavljali zahtevek po boljših delovnih pogojih zdravstvenih delavcev. Med nje pa spadajo tudi stana, vanjske razmere splošnih zdravnikov v Celju, ki sta- nujejo po hotelih, domovih ali privatnih stanovanj'th.. ZDENKA STOPAR 40-LETNICA MEŠČANSKE ŠOLE v ŽALCU Letos mineva 40 let, odkar je bila na pobudo zavednih Slovencev iz Žalca pK>novno odprta državna meščanska šola, kjer so se šolali otroci delavcev in kmetov. šolska kronika omenjene šole pa pripoveduje, da za- metki meščanske šole v Žal- cu segajo v leta 1900, ker v bivši Avstriji na Spodnjem Štajerskem ni bilo nobene slovenske meščanske šole. Šele leta 1914 je deželni šol- ski svet v Gradcu ustregel želji prebivalstva in imeno- val za prvega ravnatelja stro- kovnega učitelja Beno Seraj- nika. Svetovna vojna pa je spet prekrižala načrte in šola je bila ukinjena. Na novo so jo odprli leta 1918 v poslopjoi osnovne šole. Vpis učencev je bil izredno velik in šola je bila kmalu pretesna. Ker denarja za razširitev ni bilo je bila šola leta 1926 ukinje- na. Nova doba 2godovine slo- venske meščanske šole v Žal- cu se pričenja z letom 1934. Pobudi za obnovitev je tak- rat botroval podjetni župan RudoU Lorber in prvi vji se je pričel z letom 1935. S la je zajemala dijake Iz Spd nje Savinjske in Zgornje S vinjske doline. Kot zanini vost lahko povemo, da je in* la ta šola takrat izredno i pesno šolsko ambulanto, kj' je bilo v letu 1936—1937 pre ledanih 152 dijakov. Imela: tudi dobro razvito kuhinji kjer so se revnim dijako* dehla kosila zastonj. ; Z okupacijo je bila So| ukinjena, ker je okupator * koj po prihodu aretiral sk' raj vse profesorje. Na šoli je poučeval izredno * veden učiteljski kader, m? katerimi je bilo celo 50 stotkov članov KPJ. Med pa* tizane je odšlo tudi veli^! dijakov, ki so se na tej M kalili in usmerjali. J V zvezi z jubilejem 40 1^ niče ustanovitve meščans" šole v Žalcu vabi pripravlj' ni odbor vse bivše dija^ meščanske šole na oste^ proslavo, ki bo 26.9. ob j uri v prostorih osnovne ^ T Žalcu. Na srečanje so va' lijeni tudi nekdanji profesoR in učitelji. , ZUPANC LUDVI' 37 — 18. september 1975 NOVI TEDNIK — stran 11 i30 LET ŠTORSKE ŽELEZARNE HITER RAZVOJ gtorske železarje čaka v prihodnjih p>etih letih vrsta ^glo zahtevnih nalog za še ^jo speciali"zacijo in finali- r^ijo v proizvodnji, kot so I ji začrtali v srednjeročnem [programu razvoja. I v povojnem obdobju se je proizvotiuja do letos dvignila jjftr za petkrat, vrednost pa ga šest in polkrat. Ti rezulta- (i pa bodo do 1980. leta še Binogo večji, je povedal na gvečani seji delavskega sve- ta, njegov predsednik Ivan gTEFANCIC. V soboto so v železarni praznovali štiri po- membne jubileje: 130-letnico obstoja tovarne, 25-letnico sa- moupravljanja, 30-letnico svo- bode in 40-letnico štrajka v samotami. Investicije v proizvodnjo jn standard delovnih ljudi, modernizacija in mehanizaci- ja proizvodnje, povečanje pro- izvodnih kapacitet z izgrad- njo in adaptacijo pomemb- nih industrijskih objektov ter uvedba najsodobnejših teh- nologij v metalurgiji, so za- gotovila pomembno mesto štoram v slovenskem in ju- goslovanskem železarstvu, od- ločno pa so posegli tudi v mednarodno delitev dela. Da- nes sodobna elektro jeklar- na z drugimi obrati predstav- lja zaokrožen proizvodno eko- nomski kompleks, ki daje preko 100.000 valjanih izdel- kov. S tretjo etapo izgradnje želijo doseči usklajeno in ekonomsko celoto Železarne, ki se kaže v postopnem pre- miku v kvahteti in speciali- zaciji proi-zvodnje z jeklarsko zmogljivostjo preko 210.000 ton surovega jekla in 50.000 .tOJCL raaii^nikJJdUtJtov.,.______ Na področju družbenega standarda pa je bilo izgraje- nih 620 stanovanj in dodelje- no 440 kreditov članom ko- lektiva za individualno sta- novanjsko izgradnjo. Sodobna kuhinja, štiri jedilnice, domo- vi na Svetini, Teharju in Ra- bu, z vsem tem razpolaga danes štorski .3000-članski ko- lektiv. K visokemu jubileju jim je čestital tudi Jože MAROLT, predsednik občinske skupšči- ne Celje, ter poudaril vlogo železarne v celjski občini. Gregor KLANCNK., glavni direktor Slovenskih železarn, je ob čestitkah izrekel zah- valo tudi Tugomerju VOGI, za uspešno delo. Praznovanje so železarji za- ključili na Teharjih s prosla- vo pred Domom železarjev. M. SENICAR, K raawoju žeflezarne sodi tudi kulturni razvoj kraja. Na sliki Je godba na pihate Železarne štor«. Foto: D. Medved JUBILEJ VESELA VSAKEGA DELA Ljudmila Semrova ali Gračnerjeva Milica z Vrha nad Laškim je te dni pra. znovala lepo zaokrožen ju- bilej. Navadno ženske ni- so navdušene, če njihove življenjske jubileje »kra- sijo« tudi številke. No. Milica Semrovova si zate- gadelj ne dela skrbi. Vese- la je vsakega dneva, ki ga živi, če je lahko med svo- jimi najdražjimi, če jo zdravje kolikor se da slu- ži. Vesela je vsakega dne zato, ker velikokrat ni ve. liko manjaklo, pa bi je ne bilo več. Najtežje čase je preživ- ljala kot mlado dekle med vojno. Potem ko so ji leta 1H2 ustrelili brata, so f^jo, starše in obe sestri internirali. Iz taborišča sta se vrnili samo orm in ena sestra, vsi ostali so zgoreli v krematorijih. hta usoda bi gotovo čaka- la tudi njo, potem ko so lo Nemci prestavili iz mla- dinskega taborišča Fro- henleiten v drugega in se očitno prepričali, da bi iz Odraslega dekleta, ki so ji Pomorili starše, brata in sestro, težko naredili ja- ^ičarko. Posledice trpljenja so Ostale. Tudi okoli opera- ^iske mize jo je zaleSova- n^p-rjjazvo starka, v^s^ dar njena čvrsta narava je zmagala. Sicer pa pravi, da kadar jo ne muči bolezen, živi srečno. Družina ji pomeni vse in vesela je, da vrvijo okoli nje sinovi, hči, zet, snaha in seveda, kdo bi ji zameril, če je na prvem mestu vnuk. Ah, ja, saj res. Tudi njenega življenj skega tovariša ne smemo izpustiti iz tega kroga. In na koncu je treba vendarle povedati. Petde- setletnico je praznovala in .na. mnoga. J^a! LIKOVNI SALON JUTRI RAZGOVOR iN FILMI Jutri, T petek bo v celj- skem Likovnem salonu za- nimiv kulturni dogodek. Ker je izobraževanje in vzgoja ob stalni razstavni dejavnosti Likovnega salona najvažnej- ša delovna zadolžitev, bo v petek ob 18. uri v prostorih salona razgovor z akadem- skim slikarjem in ilustrator- jem Leonom Kop>orcem, ki prav te dni tudi razstavlja svoja olja v salonu. Ta pogo- vor sodi v program pogovo- rov z umetniki in likovnimi teoretika. Ti razgovori so na- menjeni vsem, ki jih privla- či likovna kultura, še po&e- bej so namenjeni likovnim amaterjem, organizatorjem kulturnega življenja v teme- ljnih organizacijah združene- ga dela, prosvetnim delav- cem, vzgojiteljem ter šolski in izvenšolski mladini. Jutri se bomo torej sre- čali z akademskim slikarjem Leonom Koporcem in dob- rim poznavalcem njegovega dela umetnostnim zgodovi- narjem in kritikom dr. Mir- kom Juterškom. Ob tej pri- ložnosti bomo videli tudi ne- kaj krajših Koporčevih fil- mov, saj je znan tudi kot filmski ustvarjalec. „ VERONIKA " V VOJNIKU v nedeljo zvečer so gledahščniki AG »Železar« Celje- Štore uprizocriU Župančičevo »Veroniko Deseniško«, v pro- storu pred novo šolo. Čudovit prostor na odprtem je še- le v nedeljo pokazal, kaj lahko pomeni za šolo, predvsem pa za celoten kraj. Z domiselno oblikovano arhitektonsko funkcionalno in estetsko izpeljavo, daje možnost za naj- različnejše nastope, za gledališke predstave. Res lep pro- stor, ki bo, upajmo, privabljal ne samo občinstvo, ampak tudi domiselne organizatorje kulturnega življenja v Voj- ,niku, da. ga,bodo izkoristili tudi. v, času, ko ni pouka v šo- li, predvsem pa v poletnih mesecih za poletne igre. D. M. OZIMNICA LETOS Ker je letošnji pride- lek zimskih jabolk za okoli 46 odstotkov manj- ši od lanskega, bodo po trebno sadje za ozimni- co uvozili iz Vojvodine, Srbije in Makedonije. V lanskem letu podpisani samoupravni sporazum o sodelovanju v proiz- vodnji in prometu s sadjem omogoča v letoš- njem letu organiziran odkup in maloprodajne cene ozimnice. Trgovske organizacije se bodo v prvem mesecu prodaje jabolk odrekle pripada- joči marži, zato bodo v letošnjem letu cene ozi- mnice (jabolk in druge- ga sadja) v času od 15. septembra do 15. okto- bra naslednje: za jabol- ka plantažne proizvod- nje I. kvalitete bomo plačevali do 7,50 din za kilogrTočjil občdnskilh koardinacijsfciih odborov, Id Jih je skupščinska raaprava na zadriji seji reipubliSkega ko- ordinacijskega odbora za odpravo i>otresa ugodno ocenila, pa je bila zlasti poudarjena misel, da je prepočasen doboik solidarnostnih sredstev iz slovenskih občdn. Sredstva koordinaoijsikih občinskih odborov so po- večini že porabljena, samoupravni sporazum, Id naj bi združeval stainovaixJska sredstva v letu 19^75 in 1976 pa tudi še nd podpisan. Za premostitev težav je repisbliški koordi- nacajiski odbor na odpravo potresa dM Ljubljanski banfld zagotovilo za piremostlitveae kredite, da bo kreditirantje po občinah normaihno steklo. Mimo ugotovitve, da je sredstev za sanacijo potresnSh območij premalo, ne nKffemo iti. Po enem letai pa so za- čele prijavljata škodo še občine Žalec, Laško, Brežice, Ko- njice pa so zaprosile za dodatno pomofi. Torej, poleg real- no ocenjene škode v šesntijursilci in šmarski občini, prijav- Ijaijo škodo tudi druge občane O tem perečema problemu 9o že spregovariTe budi t»- publlSloe družbenopolitične organizacije, M bodo s konfcre(t- aimd rešiitvami skušale reševati nastaflo sMjuacijo. Že danes Je namreč jasno, da bo močno sanacdjo območja apeljartti le z dodabrkimi viri, Id bodo reailno ijačrtani. Predvsem pa je potrebno hiitro, zelo hitro podpisaitl samoupravni apo- raasum o solidamostinem združevanju stanovanjsklih sred- stev. Z. S. CELJE ŽAREK ZA PRIZADETE Skrbstveni organi v Celju so že dalj časa načrtova- li delavnice pod posebnimi pogoji,« ki naj bi Jih obiskovali sredn,ie prizadeti otroci. Skromna načrtovanja pa so letos obrodila prvi rezultat. V sklopu zavoda za rehabilitacijo v Celju bo 22. septembra otvoritev prvega oddelka dela^Tiic pod posebnimi pogoji, kjer naj bi sčasoma zaposlili 60 otrok. Letošnji prvi oddelek pa bo sprejel na delo 12 otrok v starosti od 17 do 25 let. Na delo v Ipavčevo ulico bodo prlha,iali v spremstvu staršev. Potreba po takih delavnicali se čuti v celotni celjski regiji, zato bi morali razmišljati tudi ▼ tej smeri. Seveda pa pobuda skrbstvenih organov v Celju, ki jim je uspelo letos organizirati prvi odelek delavnice pod posebnimi pogoji, na svoji teži nič ne izgubi. Socializacija otrok, ki bodo delali pod vodstvom pedagoga, defektologa. je za začetek lažje izvedljiva v Celju. Nadaljnja načrtovanja pa peljejo v smer nadaljnje razširitve z več oddelki in v smer tesnega sodelovanja z delovnimi organizacijami, ki so pripravljene mentalno prizadetim otrokom pomagati. Z. S. 12. stran — NOVI TEDNIK §t. 37 — 18. september 197] OB LETU VARSTVA SPOMENIKOV KAKO PRAZNUJEMO? čeprav naslov sili bolj v komentatorsko vsebino, nam tole pisanje razgrinja pogovor z ANKO AŠKERC, ki je uradno vršilka dolžnosti direk- torja Zavoda za spomeniško varstvo v Celju. Letos je mednarodno leto varstva spomenikov, v Jugoslaviji pa proslavljamo tudi tridesetletnico or- ganizirane spomeniško varstvene službe. Lansko leto je minilo deset let od ustanovitve zavoda v Celju. Lepe številke, lepi jubileji. Kaj se je zgo- dilo v tem času aij bolje, kaj bi se moralo zgoditi, kaj vemo o tej službi in njeni vlogi, kaj smo storili zanjo in kaj je storila sama za svoj na- rod . . . ? Povsem logična vprašanja, toda odgovori žal niso povsem lo- gični, čeprav bi na vse omenjene jubileje morali biti. Za*w>d za spomeniško var- stvo — že ime pove, s čem se uikvarja. Varstvo spome- nikov! Kakšni so? Jih sploh paznamo? So to samo tisti, ki nas navdajajo s spoštova- njem zaradi svoje starosti ali imamo spomenike, potreb- ne varovanja tudi zdaj med nami, ki so nastali včeraj. Kako delitje zsavod? 2e čisto po tradiciji vemo, da ni živel nikoli v razkošju — mislim na denar in kadrovsko zased- bo. Ob jubileju naj odgovori povedo svoje: Kako je prišlo do ustano- vitve Zavoda za spomeniško varstvo v Celju? — Ustanovljen je bil v skla- dia z zakonom o varstvu kul- turne dediščine. Takoj po vojni je bdi mtainovljen re- putolišOd zavod, pred enajsti- mi leti pa še nekateri regio- nalni. Tako tudi nas v Celju, ki naj bi deloval na območju enajstih občin, ki so tudi naše ustanoviteljice: Celje, Šentjur, Šmarje, Sevnica, Mozirje, Ža- lec, Velenje, Laško, Hras*:nik, Trbovlje in Slov. Konjice. Rekli ste: naj bi deloval... — Da, ker ne deluje. To je nemogoče. Nas je na zavodu samo šest. Dva umetnostna 2^odovinaTja, od tega eden opravlja delo direktorja, ima- mo enega arhitekta, enega gradbeaiega tehnika, a nam bo odšel, če ne bo dobil sta- novanja, enega fotografa, ki je ob«iem dokuimentarist, ter računovodkinja, ki opravlja tudi tajniška dela, kar je po- vsem nemogoče. Po izračunih republiškega zavoda nas bi za naše območje moralo biti dvajset. V času kar sem na zavodu, smo že imeli tri ar- hitekte, a so od.šli, ker ima- mo majhne plače, nemogoče delovne pogoje in prema!:) družibene podpore. Kakšna naj bi bila druž- bena podpora zavodu, glede na njegovo vlogo, ki je že po imenu sodeč zelo odgo- vorna? —. Saj bi se zavod ne brigal samo za kulturno zgo- dovinske spomenike, ki so izročilo neke umetnosti. Kaj pa kiuiltuma krajina, urbani- stični spomeniki. Nismo rav- nodušni do tega, .a ne .mo- remo uspešno delovati, ker nas je enostavno premalo. Nihiče od nas ni lovec na de-, nar, ker če bi ba, ne bi biS na nJB^em zavodu: Toda ljudje nam odhajajo ravno zaradi slabih plač. Nimamo urejene pravne sluKbe. Kolikokrat se moramo boriti na sodišču 23a strokovno utemeljene stvari.- A se zgodi, da smo tjožbo z^^jbdJi zaradi pravnih poma- njtoljivostd, ne i>a zaradi vse- bine primera! Na 6em torej največkrat slonijo vaše strokovne otilo- čltve? — Na dokiumientaciji. Ta je osnoVa za naše strokovno de- i lo, za odločitve. Ce nimamo 1 dobre dokumentacije lahko naredimo usodno napako. Kdo bo prevzel odgovornost? Manjka nam predvsem teh- nična dokumentacija, toda ta je najdražja, zahteva največ časa za nastanek. Zato si zdaj prizadevamo, da bi do- bili enega umetnostnega zgo- dovinarja za dokumentacijo. To bi bila vsaj majhna reši- tev, ker drugače se lahko resno vprašamo o vmesnosti našega strokovnega delovanja na tako velikem območju kot je enajst občin. Najbrž ni dokumentacija važna samo zaradi vaših stro- kovnih odfočitev? — Nikakor ne. Kaj če pri- de do vojne ali do elemen- tarne nesreče. Premalo ima- mo gradiva, po katerem bi lahko določene zelo važne objekte ponovno avtentično postavljali, kot je to primer v Varšavi ali Niimbergu. Ce nimaš dokumenta, pa če po- tres podre določeno področje, niti ne veš, kaj ti je podrl, kaj, da bi šele tisto obnav- ljali. Priprava takega gradiva I>a veliko stane in mi ga sko- raj nimamo. Saj komaj re- šujemo tekoče naloge, pa jav- na dela. Naša dokumentacija je zdaj urejena bolj amatersko. To- da če jutri do česa pride, nas nihče ne -bo vprašal, v kakš- nih pogojih smo .morali de- lati. Vsak bo gledal samo re- zultate. Toda naš fotograf je tudi dokumentarist, kar je nezdružljivo. Imamo 13.000 neoativgv — to ni malo! Kakšna je prioriteta dela na območju teh ena.jstih ob- čin in kakšni so kriteriji !za določene redne posege ali večje akcije za vzdrževanje ali obnovo spomenikov? — Največ delamo pač tam, kjer je to že nekakšna tra- dicija. V šrrmrski občini. Ne- rodno je, ker so nekatere občine skregane med seboj. Tam kjer je. Trbovlje, ni Zagorja, kjer je Sevnica, ni Krškega. Zato imamo primer, da spada Krško pod ljubljan- ski zavod, Sevnica pa pod našega, Trbovlje tudi, Zagor- je pa v Ljubljano. Veliko sodelujemo z Velenjem, ker tam veliko gradijo in je treba sodelovati. Tudi vse akcije niso anake. Zeoije imamo dva osnovna Icriterija: ogrože- nost. In kvaliteta dela. Na objektu lahko popravimo sa- mo streho, če je denar, ga obdelamo t celoti. Ga pri- bližamo njegovi avtentičnosti oto nastanku. Tak je primer s taborno cerkvijo na Svetini, kjer nismo popravili samo strelio, ampak smo šli do temeljev in zbrisali vso pot- vorjeno slikarijo s sten. Na gradu Lemberg 1» že nekaj let aamo streho .krpamo, k^ za kaj več ni denairja. Na Svetini je bil tudi velik lo- kalni interes, da se dela do konca zaključijo. Kako je s kulturno krajino, spomeniki NOV? — Kulturna krajina propa- da. Zaradi neurejenih urbani- stičnih načrtov, veliko je kra- jev, ki jih sploh nimajo. Ni- kjer ni toliko črnih gradenj kot pri nas. Toda to ni samo stvar našega zavoda. Res bi se morali bolj posvečati tudi spomenikom NOV, a ob taki kadrovski zasedbi komaj evi- dentiTamo tiste, ki so nastali pred stoletji in jim grozi pro- pad. Kakšno podobo pa kažejo naša stara mestna ali trška jedra, ozii*oma, kaj bi lahko še pomenila ob tem, da so arhitektonski spomeniki? — Vsekakor bi laihko po- menila določen odstotek sta- novanjskega fonda. Toda mi to kot dnižba ne izkoriščamo, ali nočemo ali ne znamo, vse- kakor pa nismo tako bogati, da bi si z mimo vestjo pri- voščili to, kar zdaj počnemo. Vsi poznamo samo novograd- nje. Toda če bi obnovili stare hiše, bi s funkcijo tudi lažje ohranjevali njihov kulturno zgodovinski pomen. Na celjskem območju je veliko gradov . .. — ki so domala vsi pod SLP. To je zloglasna beseda in pomeni splošno ljudsko premoženje. Po vojni so bila v njih slabša stanovanja, ljudje so vse odnesli, kar se je odnesti dalo in danes je največje premoženje gradov prepih. Ce bi jih hoteli ob- navljati, bi potrebovali og- romna sredstva in še bi bil njihov nadaljni obstoj nego- tov. Zato se lotevamo samo takšnih, ki vsaj zgodovinsko, arhitektonsko kaj več pome- nijo in v prihodnosti mislijo sprejeti F>od svojo staro stre- ho kakšno življenje in dejav- nost. Kako bi torej rekli ob le- tošnjih jubilejih na vse, kaj vas še jiaka? — Najprej t», da smo naj- slabše kadrovsko zaseben za- vod v Sloveniji. Letno bi mo- rali imeti svaj eno novo na- mestitev. Da smo ravno v letošnjem letu, ki ima med- narodni pomen na slabšem, kot vsa leta prej. Nismo ime- li niti ene nove namestitve, grozi nam še ena. Tarnanja imamo že dovolj. Sami sku- šamo racionalizirati naše delo na najboljši način. Toda družbene verifikacije naše delo še nima. Zlato takšne težave, tudi takšni rezultati, ki resnici na ljubo tudi niso tako majhni, ker največ pa velja volja in zagrizenost lju- di, ki delamo na našem zar vodu, naš odnos do dela, ki smo se ga lotili. DRAGO MEDVED PRED 40 LETI V ŠTORAH V LONCU JE PREKIPELO! Letos februarja je poteklo 40 let, kar so se tudi samotarji v štorah zatekli k radikalnemu ukrepu. Izkoriščanje deloda- jalca je bilo prehudo, posredovanje re. publiškega odbora Zveze kovinarskih de- lavcev Jugoslavije in republiške delavske zbornice niso zalegla. Preostalo je torej le še zadnje sredstvo — stavka. Samotama je začela obratovati leta I880, proizvodnja pa je bila le malenkostna, dro- bljenje surove gline ter majhna peč za žganje gline. Po I. svetovni vojni je prvi lastnik Pertinač dal izboljšati drobUne naprave, toda leta 1924 je propadel in tovarno je kupil industrijalec Peter Maj- dič, ki je dal obrat elektrificirati in po. staviti sušibie peči. Podjetje je izročil pozneje svoji hčerki, poročeni Kunej, ta pa je okoli leta 1932 izročila tovarno v upravljanje nekemu Cerkasovu, prebegle- mu Rusu. Po njegovem prihodu pa so se razmere hudo poslabšale. Iz meseca v mesec so delavcem zbijali zaslužke, po enem letu so jih znižali za 30 do 35 "/0. Tako se ni dalo več shajati, preživljanje družine je bilo do skrajnosti ogroženo, do o delovnih pogojih sploh ne govorimo. Nezdravo okolje, vročina, prah, prepih in slaba prehrana so rahljale zdravje zapo- slenih. V delavcih je vse bolj raslo ne. zadovoljstvo in odpor proti krutemu iz koriščanju. Pričeli so se pritovževati, toda proti mezadovoljnežem in predrzne, žem« je upravitelj Cerkasov drakonsko postopal, postavil jih je »na cesto«, da bi ustrahoval še ostale, v takih pogojih so pričeli delavci misliti na zaščito od zunaj. Pri železarni je obstojala organiza- cija Zveze kovinarjev Jugoslavije. Delav. ski zaupniki so razmišljali, kako bi orga- nizirali tudi samotarske delavce. Delavska zaupnika Ivan Flis in Stojan Anton sta se odpeljala v Ljubljano k sekretarju repu. bliske organizacije Francu Leskošku in po njegovih napotkih so sklicali občni zbor, na katerem so osnovali sindikalno podružnico. Za predsednika so izvolili modelnega mizarja Ivana Flisa v odbor pa najpogumnejše d-elavce, med njimi Antona Stojana, Jurija Završka, Rudolfa Povaleja in druge, še istega dne so za htevali sklenitev kolektivne pogodbe, po kateri naj bi bile delavske mezde povr. njene na višino pred prehodom upravite- lja čerkasova, obenem pa je treba upo- števati določila zakona o zaščiti delavcev, o letnem dopustu, vrnitvi stroškov pogre. ba v primeru smrti delavca in druge. Upravitelj čerkasov je na pogoje pristal. To pa je trajalo kaki dve leti. V začetku leta 1935 je sekretar republiškega odbora ZKDJ Franc Leskošek obvestil sindikalni odbor v samotami, da je direkcija šamo- tame brez poprejšnjega posvetovanja s predstavniki sindikata odstopila od kolek- tivne pogodbe. Delavci so sklicali sestanek in zahtevali obnovo kolektivne pogodbe, čemur pa se je Čerkašov uprl. Ker tudi po- sredovanje republiškega odbora ZKDJ in republiške delavske zbornice nista zale. gli. je pričelo 12. februarja 1935 delavstvo šamotarne s stavko. V stavkovnem odbo- ru so bili: predsednik Tajhmajster Stan. ko, člana pa Hojas Viktor in Angela Ulaga. Pri sreskem načelništvu v Celju je Posredoval župan teharske občine, čerka- sov je poslal tja svojega zastopnika, od. vetnika dr. Kalana, ki pa ni imel takih pooblastil, da bi lahko pristal na zahteve delavskih zaupnikov, čerkasov je zavla- čeval postopek. Pred okrajnim glavar st. vom so delavci zaman čakali na ugoden potek pogajanj. Zato so sklicali sestanek v pisasarni nad gostilno Adrinek v štorah, kjer je govoril predsedmk Delavske zbor- nice iz Ljubljane, tov. Kopač, Sekretar republiškega odbora ZKDJ tov, Leskošek,. predsednik sinidikata šamotarne tov. Flis in bodrili delavce naj vztrajajo pri svojih zahtevah. Na prigovarjanje de. lavcem. pristava okrajnega glavarstva Reja, naj pokažejo, da niso prekocuhi ampak zavedni delavci in se začasno vrnejo na delo — so delavci prenehali s stavko. Ker pa po petih dneh pogajanja z upraviteljem čerkasovom niso uspela, so delavci šamotarne zopet stavkali Tedaj pa je pristav Reja zopet poklical čerka- sova in ga zasliševal, kako to, da nima posluha za upravičene zahteve 110 delav- cev in njihove družine, čerkasov ga je ozmerjal s »komunistom«, nakar ga je pristav Reja poslal domov s pozivom, naj se čez pet dni zopet vrne. čerkasova ni bilo, toda iz Ljubljane je tov. Kopač sporočil začudenemu pristavu Reji, da je čerkasov pri njemu in da pristaja na zahteve samotarjev. V štore je prispel tov. Leskošek in v pisarni nad Adrine- kom so podpisali pogodbo, s katero so zavedni in vztrajni delavci dosegli za 10''o zvišane mezde, pravico do letnega dopusta, dopusta ob poroki in druge pravice po za. konu o zaščiti delavcev. Tako je bila stavka 5. marca 1935 končana, zmagala je delavska zavest. V letu 1940 so samotarji še en- krat stavkali. Ko pa je našo deželo leta 1941 preplavila nacistična soldateska, so mnogi od njih, zlasti delavski zaupniki prisluhnili pozivu OF, pomagali partiza. nom in njihovim kurirjem ter obvešče- valcem, zato pa so kmalu okusili grozote okupatorskih zaporov in taborišč, iz ka- terih se niso vsi vrnili. RUDOLF URŠIČ MLADINA V CELJU 2IVUENJE KLUBA Mladinski klfuib v Celju de- luje kot organizacija mladih, kjer le-ti preživljajo svoj pro- sti čas v najrazličnejših obli- kah aktivnosti. Klub združuje delavsko, kmečko, šolsko in študentsko mladino. Je budi zbirališče in prostor za mla- dino, ki deluje v drugih spe- cializiranih organizacijah: OZN, mladi literati, mladinci in pionirji Planinske šole, študentski servis in druge. Iz- razili pa so tudi željo, da bi se jim približala mladinska turistična poslovalnica Popot- nik. Klubska dejavnost se odvi- ja preko štirih komisij: ko- misije za družbeno politično aktivnost, za vzgojo in izo- braževanje, kultuinoe komisiije in komisije za šport in rek- reacijo. Tako je mladinski klub us- tanovil letos tudi svoj aktiv ZK. Pri tem jim pomagajo tudi družbeno-politične orga- nizacije v mestu. Kultuirna-zaibavna skupina je prav tako zelo delavna. Tako je letos poleg proslav organizirala tudi več glasbe- nih in literarnih večerov. So- delovali so tudi na recitalu za Našo besedo. Klub mladih literatov pa izdaja tudi svoje glasilo Kladerat. Klub privablja tudi mlade, ki se navdušujejo za šport. Tako lahko obiskovalci igrajo namizni tenis ali šah, sodelu- jejo pa tudi na raznih šport- nih tekmovanjih. Najivečji uspeib lued uiila- dimi pa zanje s svojimi mM dinskimi disoo plesi, ki j* prirejajo ob sobotah in r\e^ Ijah. S svojim potujočim com pa so obiskali tudi bf gadirje na Kozjanskem in pJ' redili dva plesa, ki sta odli' no uspela. Na teh plesih 9 mladinci mislili prav na vs< saj vrtijo glasbo za vse ok^ se — od narodne pa do pi* gresivne. Priavijo i>a, da ml^ trenutno najraje posluša? tako imenovano »črno« gl*' bo. Njihova diskoteka je bogata. Z jesenjo prihaja o* dobje, ko bo za mlade vs*, manj zabave. Zato mladtns^ klub vabi vse, ki si žeUJ' razvedrila, naj jih obiščejj Mladincd obljubljajo, da A bo nihče razočaran. I MAPA mi:mm §t. 37 — 18. september 1975 NOVI TEDNIK — stran 13 V CELJU IN ŽALCU DVOJE VELIKIH SREČANJ! v zadnjih letih se rekre- aciji delavca posveča vse večjo p>ozomost, kar je tudi prav. Delovni pogoji so vse bolj napeti in pro- stega časa je vedno manj. In prav v tistem prostem času, ki je skromno od- merjen, naj bi naš človek dobil možaiosti za rekre- acijo in šport, oboje pa naj bi ga usposobilo za še večje delovne dosežke. V Celju in Žalcu smo sa- mo v letošnjem letu bili prisotni števUnim republi- škim in zveznim sreča- njem športnikov delavcev, kar je nov dokaz, da je ta veja pri nas izredno razgibana in že do dobra uveljavljena. Zdaj Imamo v mislih zadnja dva sve- ža primera: V Celju VII. zvezne športne igre gradbincev Jugoslavije (iz vseh repu- blik in avtomobilih pokra- jin) ter v Žalcu I. športne Igre sestavljene organizacije združenega dela ITC. Pri obeh srečanjih je tako kot že mnogokrat prej prišlo do izraza pred- vsem dvoje: — da so takšna srečanja potrebna iz večth razlo- gov (spoznavanje, utrjeva- nje tovarištva in izboljše- vanje telesne pripravlje nosti) ter — da so organizatorji obe srečanji izpeljali z vso resnostjo in brez na- pak. Potrudili so se tako kot da bi šlo za priredi lev največjega športnega pomena. Najprej nekaj besed o športnem srečanju, ki sta ga pripravila Ingrad In Obnova. Nastopilo je več kot 500 športnikov iz vse Jugoslavije, ki so po kon- čanem tekmovanju z naj- lepšimi vtisi zapuščali (3elje. Zakaj je sploh do- bil organizacijo celjski Ingrad? To je kolektiv, kjer že dolgo vrsto let na- črtno razvijajo in gojijo Športno rekreacijo, med pobudniki za to pa sta bila Venčesiav Jeras in Franc Vitanc. Njihova za- misel o gradbenih igrah je prerasla ozke občinske okvire v republiške in na- dalje v .OTCzne. Torej lah- ko z vsem ponosom pove- mo, da je zibelka za igre gradbincev stekla v me- stu ob Savinji. Poleg te- ga so Ingradovi delavci in delavke -/sako leto med najboljšimi, če že ne naj- boljši, v svoji stroki v Sloveniji. To dokazujejo tudi zadnji podatki s r,ekmovanj v Celju, kjer so v republiški ekipi na- stopile ^ri moške in ena ženska Ingradova ekipa kot republiški prvak. Tu- di tokrat niso zatajili. Zmagali sta obe moški ekipi (šah: Zvone Strel- cher, Franc Brinovec, To- mo Studnička. Milan Oj- strež, Franc Gazvoda, Vin ko Harinski, Ivan Cijan in Ivan Borovšek ter ke gljanje: Edi šunko, Boris. Kompan, Dušan Vanov- šek, Jože Lipovšek, Ivar Ahtik, Ivan Cizej, Jernej Kumer, Milan Lip>ovšek, Stane Turščak in Maks Lipovšček)\ ženska pa Je bila tretja (namizni tenis: Ljuba Podbrežnik, Irena Jager in Metka Motoh). Tem uspehom pa so pri- dali še enega — drugfo mesto v proizvodnem tek- movanju panoga »odrar« v postavi Janez Križnik ter Anton Župančič. Ekipa Slovenije je bila najbolj- ša in je zbrala 49 točk, od tega so Celjani prispevali nekaj manj kot polovico ali točno 22! Ob tem jim lahko samo čestitamo! Kako je bilo tekmova- nje organizirano? Pr.ess center je deloval tako, kot si lahko želimo samo še, da bi tudi na večjih športnih tekmovanjih. Po- skrbeli so za vse podrob- nosti, kar gre nemalo za- slug Viliju šustru z nje govimi sodelavci in (seve da) tudi sodelavkami. Za- stave, urejeno okolje, od- lična otvoritev in vse osta- lo je dalo prireditvi res- nično slavnosten pečat. To niso besede prazne kur- tuasjije, ampak resnično spoštovanje, da se je ne- kaj takšnega pripravilo. Seveda so odlično delo- vale tudi vse službe, saj drugače tekmovanje oziro- ma srečanje jugoslovan- skih gradbincev ne bi mo- glo tako uspeti, kot je. Ingrad in Obnova sta do- kazala, da sta tudi na tem področju resnična mojstra. Nič slabše, čeprav v manjšem obsegu, ni bilo v Žalcu, kjer je TOZD Ferralit v SOZD ITC pri- pravila I. športne igre z udeležbo Kovinotehne, Li- bele, Klime, Elektrosigna la, KIG 'z Ljubljane in seveda domačinov. Sreča- nje je obsegalo pet rpo-. ških in 'ri ženske disci- pline. Po otvoritvi, kjer so v kultuinem programu nastopili godba na pihala in folklorna skupina os novne šole ter govoril ge- neralni direktor SOZD ITC Bernard Krivec, so se razvile zanimive, pred- vsem pa prisrčne športne borbe, ki jih tako pogre- šamo na ')pravih« tekmah. Sicer pa omenimo naj- boljše, ženske — odboj- ka: Kovinotehna, Ferralit Libela in Klima. Keglja- nje: Kovinotehna, Libela, Ferralit in Klima, med posameznicami Ključar (161 kegljev), Močenik, Pikic (vse Kovinotehna). Streljanje: Kovinotehna, Libela in Ferralit, med po- sameznicami želj (170 krogov), šarlah, Vnmc (vse Kovinotehna). Kon- čni vrstni led: Kovinoteh- na 13 točk, Libela 14, Fer- ralit 13 in Klima 6 točk. Moški: rokomet: KIG, Ko- vinotehna in Libela, od- bojka: Ferralit, Klima in Kovinotehna, mali nogo- met: Kovinotehna, Klima ter Libela, šah: Klima, Kovinotehna in Ferralit. Kegljanje: Kovinotehna, Ferralit in Libela, posa- mezniki: Grešak (438 keg- ljev), Ramšak (oba Ferra- lit) in Seničar (Kovino tehna). Streljanje. Libela, Kovinotelina rn Ferralit, posamezniki: Jager (177 krogov), Udovč (oba Libe- la) in Stopar (KIG). Ekip- no: 1. Kovinotehna 31 točk, 2. Klima 24, 3. Li- bela 24, 4. Ferralit 23, 5. KIG 13 in 6. Elektrosignal 7 točk. Prihodnji organi- zator iger, ki bodo FK)stale tradicionalne, bo TOZD Kovinotehna. Namesto zaključka: obe prireditvi sta resnično us- peli in še enkrat (poleg vseh ostalih že izpeljanih) dokazali, kako je takšna oblika sodelovanja med kolektivi in posamezniki prijetna m dobrodošla ter nenazadnje — koristna. Te- mu pa bi morah slediti tudi ostali kolektivi, kar pa verjetno v Celju in Žal- cu ne bo težko, saj sta v obeh občinah prav sindi- kalne .športne igre najbolj razvite in dobro organizi- rane. TONE VRABiL Z otvoritve na Trgu V. kongresa v Celju Foto: D. Medved Tekmovanje zidarjev Jugoslavije Na I. športnih igrah SOZD ITC je vseekipni zmago- valec postala TOZD Kovinotehna. Generalni direktor [TC liernard Krivec izroča na zaključni slovesnosti lep pokal kapetanu Kovinotelme, nekdanjemu znane- mu celjskemu nogometašu Francu Klanjšku, Id se še danes rad ukvar.ia s športom. Foto: Tone Tavčar 14. stran — NOVI TEDNIK St. 37 — 18. september 197 NEKAJ BESED ZA PREMISLEK NIKAR SE NE PODCENJUJTE Morda hi večkrat morali tam, kjer se zbirajo kmetje, zapisati in izreči ta stavek. Poleg resnično neljubega položaja v katerem se nahaja kmetij- stvo v Evropi, pa tudi pri nas, najbolj pesti našega kmečkega človeka njegova lastna naravnanost v tej družbi, ko se podcen juje. Dva primera sta me spodbudila, da to zapišem. Prvo je bilo pismo iz Ponikve prt Šentjurju. Občanka, ki se ni podpisala, je navajala razloge, zakaj da je proti uvedbi celodnevne šole. prvič je treba poudariti, da celodnevne šole ne ra- zume in zato najbrž ni sama kriva če ne ve, da ne bo trajala resnično ves dan. Tega ji pač ni nihče prepričljivo razložil. Bolj zbodejo druge besede, kot tista, češ, otroci so naša last (kot kra ve, kokoši, svinje) in če bodo vsi otroci v šoli odlični, kam naj gredo po osnovni šoli? Ta je pa lepa! Vsi otroci v šoli naj ne bi imeli dobre ocene, ker drugače ne bo nihče ostal za kmetijo.. Ko da je temeljni pogoj za kmeta, da se manj dobro uči kot vsi drugi, ki bodo šli v tovarne, v srednje in višje šole? Ta. kemu prepričevanju, da mora brihten kmečki otrok biti duhoven, zdravnik, profesor, učitelj, da pa za kmetijo ob- velja tudi malo manj brihten, je slo. vensko kmetijstvo, je slovensko pode- želje plačalo že prehud davek. Ravno izjeme v tem smislu, primeri, ko po- sestva prevzemajo tudi razgledani, predvsem pa nekoliko bolj pogumni in vedeželjni mladi gospodarji, potrjujejo kako zmotno so nekoč starši sklepali: tale se težko uči, ta bo imel doma! že danes je težko kmetovati brez modernih strojev, brez zaščitnih sred- stev, škropiv, herbicidov, sodobnih na- prav ... Jutri bo že težje premagovati konkurenčnost tržišča in kmet vsega brez ekonomije matematike, fizike in kemije ne bo zmogel. Kmet je poklic, ne socialni položaj. Kot vsak poklic terja znanje, ne pa prenašanje okoste nelih opravil iz rodu v rod. In če bo otrok v šoli naredil nalogo, bodo vsaj starši rešeni skrbi za pomoč, ki je zvečine tako in tako ne morejo nu. diti. In drug tak primer je Sladka gora. Odmislimo očitke, ki jih krajani imajo na informiranost, na postopek šolskih oblasti in služb v okviru občine. Toda trmasto vztrajati s šolo, četudi le ta ni več kos zadovoljivo opraviti svojega poslanstva, da bi otroci dobili enako- vredno znanje, kot otroci v središčih, je nespametno. No, takšnih krajev, kjer se ljudje krčevito oklepajo vaške šole. ki komaj še zasluži ime šola (če en učitelj poučuje vseh osem razredov je še dosti. In resnični vzgibi niso tako plemeniti, kot na prvi pogled izgleda. Ni tu tistega, šole ne damo, ker noče- mo imeti nepismenih otrok. Pač pa je za temi parolami druga misel. Otrok naj bo čimprej doma in krepko za- grabi za delo, uči pa naj se, če mu bo še ostalo kaj časa in volje. In ni res, da bo otrok raje ostal na kmetiji, če bo veliko delal doma! če pretiravamo, bo odnesel pete v mesto v trenutku, ko bo dovolj star in si bo našel zaposlitev. Razlika je le, da tak neizučen kmečki sin potem skoraj vse- lej ostane nekvalificiran, priučen dela- vec, težak. J. KRAŠOVEC ŽALEC: NOVI AKTIVI MLADIH ZADRUŽNIKOV Prejšnji četrteli je bila v Tmavi razširjena seja konference mladih v kme- tijstvu pri Občmski kon- ferenci Zveze socia,listične mladine v Žalcu Seje so se udeležili tudi vsi pred- sedniki aktivov mladih za- družnikov v občini. Mladi so si najprej za- dali plan dela za nasled- nje obdobje, k: je zelo bogat, vendar zatrjujejo, da ga bodo v celoti reali- zirali. Tako bodo do kon- ca leta ustanovili aktive še v tistih krajevnih skup- nostih, kjer jih sedaj še nI, pripravili bodo sreča- nje mladih zadružnikov celjske regije, tudi letos pa ne bodo pozabili na organiziranje problemskih konferenc o kmetijstvu. Prva naj bi bila že sredi decembra. V program de- la pa so si zadali tudi na- logo, da vzpostavijo stike s sorodnimi aktivi kje v zamejstvu. Na seji so tudi predlagali naj bi bil pred- sednik konference mladih v kmetijstvu Zlatka Cen- cen iz Vranskega, sekre- tar pa Franc Gajšek ia Drešinje vasi. Dosedanji predsednik konference Janko Randl je dal zaradi prezaposlenosti namreč ostavko. J. V. ŠMARJE PRI JELŠAH NE LE BESEDE Zavarovalnica Sava je pred nedavnim sprejela sklep, da bo kreditirala kmetijsko pro- izvodnjo na fKjtresnem ob- močju v višini 12,757.000 di- narjev za dobo enega leta. Tako sta občini Šmarje in Šentjur prišli do izredno ugodnih kreditov. Kmetijstvo na območju šmarske občine predstavlja za občino osnovno gospodar- sko dejavnost. To ugotavlja srednjeročni program za leta 1971—75. Govori tudi, da raz- voj te dejavnosti ni potekal skladno z razvojem ostalih gospodarskih panog. Tudi iz programa za naslednja štiri leta, je še vedno razvidno, da je za šmarsko občino znači- len visok odstotek aktivnega prebivalstva v kmetijstvu, kar Po mnenju občine neugodno vpliva na celoten gospodarski razvoj občine. Razviti kmetij- stvo do takšne mere, da bo v njem zaposlenih čim manj ljudi, hkrati pa poskrbeti za visoko rentabilno proizvod- njo, zlasti v sadjarstvu, tak- šna je osnovna orientacija teh dokumentov. »Predvsem bo nujno pot- rebno posvetiti več pozornosti krepitvi kooperacijskih odno- sov, družbenemu položaju kmetijskega proizvajalca ter specifičnim pogojem razvoja kmetijstva v občini,« je do- besedno rečeno v enem teh dokumentov, ki tudi poudar- ja, da bo treba zagotoviti povečanje proizvodnje hrane in surovin ter omogočiti eko- nomsko racionalen izvoz pri- delkov. Naravnanost ljudi, ki se uk- varjajo z razvojem kmetij- stva v šmarski občini, je to- rej jasna, zato je tudi razum- ljivo, da je kredit zavaroval- nice Sava bil več kot dobro- došel. Ni posebej težko raz- brati, da se miselnost gospo- darskih organizacij, kadar gre za nerazvite, menja, spre- minja. Lahko ugotavljamo, da je končno le prišlo do uve- ljavitve dejstvo, da tudi ne- razviti lahko prispevajo svoj delež k močnejšemu skupne- mu razvoju. Kredit, o kate- rem govorimo, je bil vročen namensko; za pospeševanje sadjarstva, urejevanje novih plantažnih nasadov in izbolj- ševanje starih. Kaj to pomeni? Kozjainsil zakaj pretežni del kredita i bo stekal prav na to obrne je, je zaenkrat deviško neoli njena pokrajina, ki je že « nekdaj imela lepe uspej prav na področju sadjarst in vinogradništva. Ni odw pripomba, da je Kožjans^ najbrž ena redkih pokraj pri na?,, ki še ni napači zmodemizirana. Umazana i dustrija semkaj še ni prorireditve zamišljene ve- selice in podobne zabave, ki narod »neverjetno ple- menitijo«. Popolnoma ne- sprejemljivi so očitki, da večino škode, ki je v do- mu nastala, nosi gledali- ška družina (razbite šipe, polite stene s kavo, uni- čen parket zaradi postav- ljanja kulis itd.) Vsi igral- ci pošteno izjavljamo, da v vseh letih nismo na vaJjah niti enkrat kuhali kave, če je to glavni vzrok za nastali spor. Skratka, zaradi ene ali dveh kvalitetnih premier letno smo mi glavni ne- kultumiki v Preboldu. Za svoj trud, za neprespane noči, ki jih preživimo na vajah v želji, da bi pope- strili kulturno življenje v našem kraju, je na sebi- čen način p>okazana želja, da se 'omaknemo. Kaj mi- slite, dragi bralci: če ima Magic Revue Kellner na voljo dvorano za gostova- nje kar 3 dni zaporedom.a (s tem odpadejo seveda tudi »nepogrešljive kino- predstave«), ali je potem naša dolžnost ugoditi že- ljam posameznikov? Mor. da smo odveč zato, ker na domačem odru ne mo- remo biti ugledni gostje, od katerih bi imel kdo večje koristi oz. dobiček, ker smo le ubogi doma- čini, ki morajo od svoje borne vstopnine kljub vsemu plačati 20 % za uporabo dvorane in odra? Ce s plačilom zamudimo nekaj dni, ker mislimo, da nihče ne bo podvomil v našo poštenost, ker se navsezadnje vsi prav do- bro poznamo, že pride pismo z grozečimi ulti- mati. Prepričani smo, da so naše gornje ugotovitve povsem upravičene. Tisti pa, ki so pri tem priza- deti, naj T bodoče rosno premislijo, če je gledalL ška družina v Preboldu, ki letos slavi 30-letnico svojega delovanja, še po- trebna ali ne. IGRALCI GLEDALIŠKE DRUŽINE PREBOLD ZGODILO SE JE V ŠTORAH v torek, 9. septembra ob 15.40 je Izletnikov av- tobus na prog: Celje— Celjska .koča zaradi majh- ne gneče na postaji v Sto- rah, točneje zaradi zasta- ve 750 (ki je bila odkle- njena in s ključi v klju- čavnici) na desni in NSU 1200 na levi strani, obstal, ker šofer avtobusa ni mo- gel nemoteno peljati na- prej. Z malo vzvratne vož- nje bi sicer prišel mimo obeh avtomobilov, toda, to bi bilo že skoraj pre- več. Rajši kot to je voz- nik avtobusa skupaj s sprevodnikom in še enim potnikom izstopil iz avto- busa. Potem je ta trojica premaknila fička točno pod železniško zapornico, eden izmed njih pa je vzel ključe iz fičkove ključav- nice in jih zalučal daleč po avtobusnem postajali- šču. Nato so vsi trije sto- pili spet v avtobus in se odpeljali proti Svetini in Celjski koči. Z druge strani je v istem času pripeljala za- stava 101. Zaradi »pogum- nega« prestavljanja fička je marala počakati. In se- veda je tudi ta voznik kot potniki v avtobusu opazoval početje navede- ne trojice. Voznik stoen- ke je dajal zvočne signa- le in tako skušal opozori ti trojico, fante ali že mor- da može in očete, da je njihovo početje pobalin- sko. Sem učenec osnovne šo- le. Tudi v šoli imamo pro- metno vzgojo. Vem, da šofer fička ni ravnal prav, ko je parkiral vozilo na nepravem mestu. Tako je delno oviral promet. Tudi vo23nik NSU 1200 nd rav- nal prav, vendar to vosbUo šoferja »avtobtjsa« ni bo- lelo. Ne morem verjeti, da poklicni šofer, ki mu je vsak dan zaupanih toliko človeških življenj, ob takš- ni napaki drugega i2^bi razsodnost. Kot voznik av- tobusa bi moral na to napako drugače reagirati. Kaj bi storil, če bi bdi na mestu fička težak to- vornjak? Bi tudi njega potisnil pod zapornico? Kako boste fantje, mož- je ah očetje- ki ste storili ta »podvig«, učili svoje otroke m jih navajali k dobremu?! LEON CIZELJ, OSNOVNA ŠOLA ŠTORE CESTARJA ^ BI RABILI Po naključju me Je zadnjo nedeljo pot zane- sla v Skorno in sam sem si lahko ogledal novo ce- sto Skomo—^Penk, ki 4o jo s pomočjo občine zgra- dili ljudje tega območja. Cesta je res lepo speljana in dovolj široka. Ker pa ni človeka, ki bi sproti popravljal okvare, bo naj- brž čez čas slabo pre- vozna. Posebno letos, ko je toliko padavin, bi mo- rali imeti človeka, ki bi sproti odvajal odvečno vodo s ceste ter skušal cesto obraniti čim dlje v prvotnem stanju. Za gradnjo te ceste so odšte B 116 milijonov starih dinarjev, poleg tega so opravili še na tisoče pro- stovoljnih delovnih ur. Spričo vsega tega pa tu- di sicer res ne smemo zapravljati ljudskega de- narja. Zato je nujno, da bi tudi na tem odseku delal cestar. V Skomem bi ga prav gotovo dobili. ZORKO KOTNIK ZAKAJ NI LUČI? Električna luč na kri- žišču cest Zadobrova, Ljubečna, šmarjeta in Trnovi je nima obstanka. Na ostrem ovinku, kjer je bilo že več nesreč, luč le malokdaj posveti. In vendar gre za naselje bli- zu mesta. Na tem križi- šču pa največkrat vlada popolna tema, le temni drogovi za električno na- peljavo, ki jih obsvetijo avtomobilski žarometi, opozarjajo na nevarnost, ki preti. Morda pa je le kdo, ki je odgovoren tudi za to, da bi tu svetila luč?! VAŠ NAROČNIK PA SE SLIŠ' Na eni izmed sej ob činskega koordinacij- skega odbora v Šentjur- ju so razpravljali o po- manjkljivih programih krajevnih skupnosti, ki so imele nalogo, da sa- me predložijo seznam socialno najbolj priza- detih krajanov. Ko so po spisku preverjali, kdo še ni oddal potreb- nega spiska, so ugoto- vili, da so bili na sestan- ku navzoči samo tisti predstavniki krajevnih skupnosti, ki so pro- grame pravočasno in v redu oddali. Pa je za- to predstavnik krajevne skupnosti iz Slivnice Joža Voga dejal: »To je pa ravno tako kot v cerkvi, ko župnik krega tiste, ki so v cerkvi, da ne hodijo v cerkev.« Z. S. M. ALASEVIC Brez besed ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA 49 30 LET OSVOBODITVE RISE. FRAN JO FIJAVŽ DRESI RAN JE VERMANO Ako bi se razmere na okupiranem štajerskem ne odvijale drugače kot so si jih zamišljali nacisti, bi brž- kone predstavljala dobro oborožena vojska vermanov iz leta v leto izvežbanejšo in nevarnejšo tolpo. Četudi je bila v prevem, posebno v drugem in še v tretjem letu okupacije moč prisile odločujoča pričujoča pri vključevanju naših mož in fantov v te enote- in je bila morda le tretina moštva po svojem notranjem pre- pričanju za okupatorja — vsi drugi so se morali poko- ravati disciplini znotraj organizacije — bi okupator lahko sčasoma te enote uspešno uprabljal v raznih dru- gih okupiranih deželah in tudi na bojiščih. Spomnimo se le prvih mesecev okupacije in še tudi na 1942 leto. S kolikšnim fanatizmom so se organizatorji VVerman- schafta vpregli v vojaško in politično prevzgojo ver- manov! Člani teh enot so se morali ob nedeljah in praz- nikih dopoldne javljati na zbornih mestih. Tu so sta- rešine govorile o vojaških uspehih Wermachta v nem- škem »Blitzkriegu«. Govorili so o strašanski premoči in spretnosti nemškega orožja in o zmagah, ki so in še bodo prinesle nemškemu narodu slavno in lepo bodočnost. V tem smislu so potekale tako imenovane p>olitične ure, ki so dale razimieti, da so nastopili tudi za »Spodnještajerce« lepši časi. Istočasno so iz teh na- govorov zvenele pretnje zoper vse tiste, ki se ne bi hoteli podrediti novemu, nemškemu redu. Predvsem so se morali Vermani vaditi, v prvih mesecih 1941 in ponekod še v 1942 letu brez orožja, strumno vojaško korakati ob prisilnem glasnem prepevanju nemških vojaških pesmi. Učili in seznanjali so se tudi z ofen- zivnimi in defenzivnimi vojaškimi premi'ki ob uporabi raznovrstnega orožja. STALINGRAJSKI ODMEVI Toda nemški oboroževalni stroj Je po enoinpollet- nem stalnem napredovanju na vzhodni fronti doživel katastrofalen poraz pred Stalingradom. Takrat Je na- stopila tudi druga partizanska pomlad za borce na- rodnoosvobodilne vojske jugoslovanskih narodov. Ka- ko težko Je bilo na slovenskem štajerskem ob pričet- ku prve ix>mladi, torej marca 1942 leta! Takrat je bila vsa sila ix)licijskih in žandarmerijskih postojank, ob- časno tudi enote regularne vojske ob uporabi verman- skih edinic noč in dan za petami našim partizanskim enotam Savinjske, Revirske in Pohorske čete, ki so se- stavljale I. štajerski bataljon, a niso imele skupaj več kot približno 100 partizanov! To stanje se je v nasled- njih mesecih znatno izboljšalo in že v juliju 1942 je bilo v osmih četah I. štajerskega bataljona okoli 190 borcev, od katerih je bilo 60 članov komunistične parti- je in približno enako število komunistične mladine (skojevcev). Kolikšna premoč sovražnika v živi sili in še posebej v oborožitvi! Frontno zaledje brez po- sebnega povdarJanja nam je danes še dosti bolj kot med samimi vojnimi dogodki jasno, da se je zmogla peščica partizanov v prvem in drugem vojnem letu obdržati in se tudi ob izgubah v neprestanih lastnih akcijah in zasledovanjih še celo številčno krepiti le ob tesnem sodelovanju z velikim številom članov in i>od- pomikov OF in komimistične partije. Seveda je bilo sodelovanje naroda s partizani odvisno od krajev in pogojev dela, saj nam je danes bolj kot med vojno poznana tehnika in obseg okupatorjevih policijskih in ostalih služb. Mnogo lažje in več so lahko doprine- sli ljudje na vasi, posebno še v planinskih in gorskih krajih pri neposredni pomoči partizanom v primerjavi s prebivalstvom v okolici mest in trgov. Velike so bile razlike v možnosti povezav partizanov s kmečkim pre- bivalstvom in frontovsko ilegalo, če primerjamo, kje se je ta dejavnost odvijala. Vsekakor so bili pogoji ^ sodelovanja frontOvskega zaledja s partizani neprimer- '■ no lažji v takozvani Ljubljanski pokrajini in posebno ^ še na Primorskem, kjer je ljudstvo že preko dve de- setletji ječalo pod fašisti in je bilo takoj in enotno ' naklonjeno osvobodilnemu gibanju. Danes spoznavamo še bolj kot med vojno, da je bilo delovanje političnih aktivistov in fix>ntnega zaledja na štajerskem silno težko. OKUPATORJEVI SLUŽABNIKI Ce se še povrnemo vermanom, je treba pristaviti, da so predstavljali za osvobodilno gibanje veliko ne- varnost. Vodeni od zagrizenih nacistov in uporabljeni v velikem številu, predvsem kadar so bile večje ofen- zive napram posameznim partizanskim četam in kasne- je proti delno ali povsem osvobojenem ozemlju, ko so policijske in tudi nemške vojaške enote koristile vermane za p>ostavljanje zased, za obkoljevanje in tudi pri izvajanju napadov, so bili zvesti okupatorjevi slu- žabniki. Poznani so sicer slučaji, ko so bili vermani poveza- ni z domačini — sodelavci OF ki da so omogočili parti- zanom premike iz kraja v kraj brez žrtev ali pa spreg- ledali partizanom dostope v naselja v kritičnih ofen- zivnih dneh, ko so prišli na primer v zimskih mesecih po nekaj dni stradanja k hišam po hrano. Toda nika- kor ne gre primerjati vermanov morda z mentaliteto hrvatskih domobranov! Nemška obveščevalna služba in sam komandni kader t vermanskih enotah sta ust- varila takšno vzdušje med gioštvoma, da so si le redki posamezniki med seboj še kaj zaupali ali celo izvedli kakšen ukrep v dobro partizanom. Sergej Kraigher-Andrej, sekretar Pokrajinskega ko- miteja KPS za Štajersko je v 1942. letu povezoval delovanje odborov in za- upnikov narodnoosvobodil- nega gibanja od Zg. Sa- vijske doline preko Ce- lja, revirjev, Maribora, kozjansko-posavskega po- dročja do vključno okra- jev vzh. Slovenije (Ptuj, Ormož, Ljutomer, Radgo- na in M. Sobota). OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RJ JERNEJ PRI LOČAH IGRALCI SO VNETI! Člani kulturnoumetniškega društva Jernej pri Ločah so zelo delavni, še posebej nji- hova dramska sekcija. Mla- di in navdušeni igralci so I>ostavili na oder že lepo šte- vilo iger. »Pri delu so nas spremlja- le velike težave,« je povedal Marko Furman. »V prvi vrsti je treba omeniti prostorsko stisko. Soba v mladinskem domu za vaje ni primerna. Z vajami v stari osnovni šo- li smo imeli sprva težave, saj smo morali za vsako uro sproti plačati. Pozneje so po- pustili. Nekaj kostumov nam je posodilo 81X3 iz Celja, ne- kaj smo jih morali sešiti sa- mi. Glavno breme vsega dela pa je na ramenih režiserja Štefana Trunkla.« »Igralci smo mladi,« je do- dal Franc Korošec. »Povpreč- na starost se suče med osem- najstim in dvajsetim letom. Vaje imamo dva do trikrat na teden v večernih urah.« Ivo Tninkl: »Gostovali smo v mnogih krajih. Povsod so nas navdušeno sprejeli. Sploh ugotavljamo, da si preprosti ljudje želijo takšnega doma- čega podajanja lažjih in ra- zumljivejših tekstov. Zato bi bilo prav, če bi ta dejavnost uživala več podpore. Zvonko Korošec pa je po- vedal, da so imeli pri izbi- ri igralcev težave predvsem z deketli. In načrti? Najbolj si že- lijo novih prostorov, saj za- radi neustreznih pogojev ve- liko mladih vrže puško v koi-uzo. Z novimi prostori pa bi tudi bolje posrkbell za zabavo mladih. TEKST IN FOTO: TONE PETELINŠEK Ivo, Marko, Franček in Zvonko — glavni igralci iz »Župa- nove Micke« SREČANJE^ SPOMIN OSTANE Srečali smo se v Bočni na srečanju ukradenih otrok, ki so jih v preteku vojni ločili od staršev in jih odpeljali v nemška otroška koncentracij- ska taborišča. Takoj ko sem ju zagledala, sem vedela, da sta mati in sin. Vendar Jože Pajer ni Ukraden otrok, ka- kršnih je bilo v Bočni okrog štiristo. Je namreč edei. red- kih, ki je pKD vrnitvi našel mamo še živo, čeprav Všo iz- mučeno po hudem trpljenju v taborišču Ausch\vitz. Jože je doma iz Hrušice na Gorenjskem, vendar je bil na srečanje piovabljen, ker je živel v taborišču skupaj z otroki s štajerske. Ko z ma- mo pripovedujeta o njuni težki preteklosti, se zdi, kot da vse trpljenje, ki sta ga preživela, znova doživljata. Pri Pajerjevih so že takoj oto začetlcu vojne začeli ixxi- pirati OF in partizansko gi- banje, ki se je na Gorenj- skem prebudilo že zelo zgo- daj. Kmalu pa so jih izdali in jih zaradi tega tudi are- tirali. Najprej so Jožetu odpel j a- U starše, sam pa je ostal do- ma. Zaman se jo trudil, da bi s posredovanjem dosegel mamino vrnitev. Skupaj z možem so jo odpeljali v Be- gunje, kjer so streli nedaigo zatem pokosili Jožetovega očeta. Fani pa je razen mo- ža izgubila tudi dva brata. Kmalu po tem udarcu, so jo odpeljali v nemško taborišče smrti — v Auschwitz, ne da bi karkoli vedela o svojem sinu. Ta pa je bil tedaj že v taborišču. V dolgih treh le- tih med njima skoraj ni bilo stikov, razen nekaj pisem, po letu 1943 pa Jože od matere ni dobil več glasu. Ko je ne- koč slučajno našel v tabori- šču svojo kartoteko, je vi- del, da je v njej že označen kot otrok brez staršev. To ga je silno prizadelo, saj mu je ostala le še mati. Ni pa vedel, da je okupator tistega, ki je prišel v Auschvi^itz že imel za mrtvega. Tako je bilo tu- di z njegovo mamo, čeprav je bila še živa. Leta trpljenja v taborišču pa so vendarle minila, tako za Jožeta, kot za njegovo mamo. S koncem vojne je prišel tudi čas vrnitve do- mov, ki je bil za marsikate- rega otroka med vojno naj- bridkejše živjlenjsko spozna- nje. Ko se je vrnil domov, je našel dom prazen. Tudi Jože je z velikim strahom v srcu ix>toval iz taborišča do- mov. Na vlaku se je peljal skupaj s svojim znancem- partizanom, ki je poznal ma- mo, vendar se ga ni upal vprašati, če je še živa, ker se je bal odgovora. Ko pa je znanec slučajno omenil, da je mama že doma, je Jožko od presenečenja ostal brez besed. Po treh letih hudega trpljenja je v mladem srcu vse kipelo od sreče: »Mama živi!« Ta sreča pa se je skoraj porušila, ko je na pragu do- mače hiše zashšal glas ma- mine sestre in v hipu ga je prešinila misel, da jo je zna- nec morda zamenjal z njo. Ko pa je mama stopila na prag, je videl, da ni ostal sam. Z mamo sta si stekla v objem in prve njene besede so bile: »Jožko, saj nisi nič zrasel!« Jože pa tedaj ni mislil na- se. Videl je vse svoje tovari- še, od katerih je marsikdo našel prazen dom. Jože ima danes že sam družino, po vojni pa je tudi končal s šolanjem in postal inženir. Kljub temu pa se še danes zaveda, kako bogat je pravzaprav. Ostalo mu Je največ kar ima otrok-mati... NADA PETROVEC NAŠ KRAJ » RIMSKE TOPLICE: NOVA KOČA NA KOPITNIKU v Rirnskih Toplicah obstaja planin- sko društvo že od 1953. leta dalje. Društveni člani so delavni na vseh po- droojtth planinskega udejstvovanja, najbolj aktivni pa so v gospodarjenju. Na Kopitniku so zgradili kočo, ki je ena najlepših v Zasavju. Odprli jo bodo v nedeljo, 21. septem- bra ob desetih do]»oldne in ta dogo- dek posvetili počaftbitvi tridesete ob- letnice zmage nad fašizmom. Dostop do koče, ki je na višini 914 m, je mo- žen iz več smeri. Poti so markirane iz Zidanega mosta, nato iz Rimskih Toplic, kjer potek* tudi zasavska pla- ninska pot. Iz Rimskih Toplic je vzpon mogoč kar v treh variantah. Marki- rane poti so tudi Iz Dola pri Hrastni- ku ter iz Hrastnika. Te poti potekajo mimo doma na »orah. Pot po markirani poti traja od ene do dveh ur. Ko6a pa je dostopna tudi avtomobiilistom in to s ceste Šmarje ta—Hrasitnik. Cesta se odcepi pred re- stavracijo na Mamem in vodi skozi vas Turje. Vsd odcepa, tudi od vasi Turje naprej, so dobro označeni. LEOPOLD PAVCNIK ' CELJE: DRSALNA SEZONA SE ZAČENJA v p»-^npdeljek so uradno odprli dr- sališče t mestnem parku. Kljub hlad- nemu vremenu je še vedno poletje, zato budii led še na tak kot bi moral biti. So pa zato cene bolj prepričlji- ve. Za večerno rekreacijo ob torkih, ki Je namenjena samo odrasUm nad 30 let, morajo le-ti odšteti 12 ND. Ve- černo drsanje ob ponedeljkih, sredah in petkih je za 10 ND, namenjeno je vsem. Ob četrtkih in p>etkih popoldne pa se lahko drsate celo samo za 5 ND. Drsališče je odprto tudi ob sobotah in nedeljah dopoldne dn popoldne, vstopnina pa je po 7 dinarjev. Vse skupaij pa je zelo drago, tako za mladino, kot tudi za starejše. Kaj pa tisti, kd hodijo drsat iz okolice Ce- lja In še za avtobus odštejejo lepo vso- to? Allii ne bi bilo mogoče uvesti me- sečnih kart, tako kot je bilo to letoš- njo sezono za plavanje? Pa še eno posebnost so uvedli v letošnji sezona. Prepovedan ogled. Ta- ko so marsikateremu prekrižah edino zabavo v zimskih ve6emih urah med tednom. • ŽALEC VESELI VEČER Žalec, kot novo in mlado mesto, je kaj skronmo s kakršnimi koli zabavni- mi prireditvami za mlade meščane. Res je, da mladi meščani neradi, mor- da zaradi neznanih vzrokov, zahajajo na prireditve pa naj bodo te kakršne, ga koli značaja. To, kako spraviti žal- čane v dvorano, je vedno vprašanje prirediteljev v Žalcu, seveda gre pred- vsem za resnejše kulturne prireditve. No, poi žailski »Svobodi« se je zbra. lo nekaj mladih, delavnih kulturnikov, ki želijo to vrzel med publiko zapolniti. Pričetek je tu! To je veseli večer, ki ga svobodaši pripravljajo 20. septemb- ra Letos, v kinodvorani v Žalcu ob 19.00 uiri. V pestrem in zabavnem pro- gramu, ki je poln kvizov, nagradnih iger In prijetnih presenečenj, bodo med drugim sodelovali: ansambel Va seli hmeljarji iz Žalca, humorist Polde iz Celja, celjska Zofka imitatorka Nele Eržišnik in še precej drugih manj znanih izvajalcev veselega programa. Vstopnice bodo v predprodaji v žalski knjigami. Torej še enkrat! žalčani, ne ra? čarajte mladih kulturnih delavcev Sv bode Žalec, saj jim bo vaš apla največje plačUo. RIZMJ • EDVIN FLISER: ZA MLADE IZ VRBJA Eno leto že deluje v Vrbju p Žalcu izredno prizadevni mladinsi aktiv, ki se je že mnogokrat izkaz s svojim delom. Mladi so sodelova pri čiščenju okolja in še posebej p urejanju smetišča v bližini Vrbja, c pomembnejših praznikih so pripravi proslave, organizirali so leteče uredr, štvo Novega tednika in našega radi pa tudi sicer sosodelovaU pri vseh p membnejših akcijah v tem kraju. Za vse to pa so brez dvoma potre] na tudi določena finančna sredstvi Mladi Vrbenci so se odlično znašli. : sodelovanju so p>ovabiU trboveljsl ansambel Akvamarini in priljubljene? slovenskega pevca zabavne glasbe E( vina Fliserja, ki bodo nastopali n zabavnem večeru, v soboto 20. septeml Ta. v dvorani v Grižah. Celoten izki piček iz prireditve pa bodo nameni za svoje nadaljnje delo ter za uredite svojega prostora v gasilskem domu vrbju. J. • ŽALEC: GASILSKI KROŽKI NA ŠOLAH Predsedst^^o Občinske konferenc Zveze socialistične mladine iz Žalca j vsem šolam predlagalo zanimivo i vsekakor pohvalno zamisel. Na vse osnovnih šolah žalske občine naj \ namreč ustanovili gasilske krožke, I naj bi delovali pod okriljem prost( voljnih gasilskih društev. Počakati bo treba le še na mnenj vodstev osnovnih šol, sekretariat ol činske mladinske konference pa men da se bodo na šolah strinjali s pred logom. Vsekakor bi bilo to prav. J. -V • ANDRAŽ: MARLJIVI ŠPORTNIKI Kot že vsa leta doslej, še posebni pa letošnje leto, za člane smučarske ga kluba Oljka iz Andraža, ni bfl oddiha. V letnem času so se zvrstil številne delovne akcije, nadvse aktivr pa so bili mladi športniki tudi p^. pripravah na občinski praznik. Z! občinski praznik so tako mladi zgra dili rokometno igrišče, v načrtu pi imajo še izgradnjo rokometnega in ko šarkarskega igrišča. Z dograditvijo igrišča se je športn aktivnost zelo povečala, saj v sklopi smučarskega kluba deluje še rokomet na ženska ekipa, ki redno trenira Nogomet&ši; ki igrajo v mladinski ligij pridno trenirajo in se pripravljajo ni začetek tekem v ligi. Prav tako je tudi s strelsko sekcijo. Ker pa je nosiled športne aktivnosti v Andražu smučar' ski klub, se člani marljivo* pripravljaj«' na novo zimsko sezono. Na skakalni cah v Andražu in Založah so člani! smučarskega kluba že pripravili oW jekte za snežno odejo. Smučarski kluli gradi ob sodelovanju velenjskih skai kalcev in celjskega Izletnika tudi tri{ desetmetrsko skakalnico na Golteh. i Andraški skakalci pa se aktivncj vključujejo tudi v delo Smučarski zveze Slovenije. Tako bodo 20. sept tembra sodelovali z udarniškim deloi^ pri izgradnji smučarskega centra n» Pokljuki. ( Sicer pa velja na koncu omenita to, da nogometna sekcija pripravlja' v nedeljo zanimivo tekmo med starij' mi in mladimi. ' < JANEZ VEDENIK ^OTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE pALSTVO mm NtVARNUSI peikdaj si je človek na kačine prizadeval, da bi J letal po zraku kot pti- polgo časa je momlo da se mu je ta želja ^čila. Danes pa živimo 3^, ko je letenje po zra- tgjcdanja stvar. Prav go- fje čudovit občutek, ko ''ovek kot ptica spusti ^sdaljno globino pod sa- jerjetno pa ta občutek !i bil najbolj rožnat za ''ra, ki še ni nikoli letel. [H pripoveduje inštruk- 3)adalstva pri celjskem iiubu BORIS BLAŽIC: ! Kdaj ste se začeli ukvar- padalskim športom? — ■ 5 padalom sem začel ; ,ti pred devetimi leti, to :a 1966. - ^aj vas pri tem lepem, \t nevarnem športu naj- rprivlači? — JTo je šix>rt, ki zahteva loveka z^res velike spo- 5sti, Največji užitek pri a je, ko človek prav ču- ako leti skozi različne f zraka. Spremlja ga ob- l veličHiSitnosti, saj je jo nad zemljo in je vse I njim daleč in majhno, itven je tudi občutek sti padianja. — Kje ste napravili začet- prake v vašem športu? — Cer sem doma iz Vrhni- lem se začel s padal- i ukvarjati v Lescah, sem opravil tudi svoje skoke. — »le morali napraviti po- n tečaj, da ste lahko za- skakati? — Da, prijavil sem se na apolmesečni tečaj padal- in ga opravil. Po oprav- im teoretičnem delu in < zdavniških pregledih sem za- čel s praktičnim delom, to je s skakanjem. -— ^ — V čem pa je pravza- prav umetnost tega športa, kaj je najtežje? — — Najtežji je začetek, da napraviš prvi skok in da ob- vladaš prosti pad. Ko se na- učiš stabilno leteti skozi zrak da te preveč ne obrača med skokom, se začneš iičd- ti akrobacij in raznih figur, ki jih danes izvajajo tekmo- valci za prvenstvo. — — Kakšni so bili pa vaši občutki, ko ste prvič skočili Iz letala? — — Od tega je sedaj že de- vet let, vendar se še dobro spominjam, da me je bilo strah, kot je verjetno vsake- ga, ki prvič skače s padalom. — Koliko skokov imate za seboj in kakšne uspehe ste že dosegli? — — Doslej sem napravil pri- bližno 720 skokov. Tekmoval sem na republških, državnih m mednarodnih tekmovanjih. Po kvaliteti spadam v sredi- no, sem nekje pri polovici v državi. Precej skačem po klubih treniram mlade, ki so še začetniki. — Kako pa je kaj s skoki na cilj, ki so verjetno natež- Ji v padaskem športu? — ■— Pn skokih na cilj ska- čem.o v določeno točko, ki je velika 10 cm. Skačemo z vi- šine 1000 m FKJsamezno ah v skupinah. Za to ,so potrebna tudi posebna padala, ki se dajo lepo manevrirati. Seve- da pa zahteva to manevrira- nje posebno tehniko in pa veliko znanja. — — Rečeno lahko, da padal- ski šport ni najbolj množi- čen med mladimi. Zakaj? — — Po eni strani najbrž za- to, ker je precej zahteven, naporen in nevaren. Je pa tudi zelo drag šport, saj stane na primer padalo kar dva stara milijona. Seveda tudi treningi niso zastonj, treba pa je zelo veliko treni- rati. To je šport, ki vzame človeku zelo veliko prostega časa. — — Kakšni pa so vaši na- črti za prihodnost? — — Predvsem si želim, da bi generacija, ki jo šolam v resnici oživela padalstvo v Celju, da bi se padalstvo raz- vilo v tako športno panogo, ki bi imela tradicijo kot ja- dralstvo in modelarstvo ter da bi postalo čimbolj mno- žično. — NADA PETROVEC Foto: D. MEDVED PJZ KRAMŽAR )tVtn Mil BUi ligo leto bo dopolnil rt. Toda kdor ga je oval na srečanju upo- ncev radeške Papdrni- oi mu odštel gotovo dvajset let. S svojo set let mlajšo hčerko, - že tudi upokojenka, 5e namreč prva zavr- Db zvokih pihalne god- n s tem privabila še plesalce. pirhajam na ta na- rečanja, ker sem rad e volje. Tudi zaplešem ne. Noge me si- ^ ne ubogajo več. pa fio. Večino tovarišev ^-j ne poznam. Upoko- že od leta 1952 in tedanji sodelavci so -činoma pomrli. Ostali, ^ danes tukaj so tedaj ^prihajali, ko sem se 26 odpravljal v penza- 'ko dolgo ste delali Pirnici? ^ let sem delal. Med , časom sem . zamenjal ^spodarjev. Preživel obe svetovni vojni. prvo vojno sem bil ieta v ruskem ujetni- ^ Sibiriji. Marsikaj ^eživeli.« |^'fanec, SobotiC in Kralj. Tako s« sedaj igralci Kovinoteh- ne s Triglavom iz Kranja borijo za 2. mesto v SKL. Trenutno so na 3. mestu z enakim številom točk kot Kranjčani. V soboto bodo v Celju gostovali igralci Vrhnike' pa tudi dekleta bodo nastopila v pred tekmi. Program se bo pričel že ob 17.00. K. JUG FARTELJ IN LESKOVŠEK PRVA Na 30. državnem prvenstvu v modelarstvu, ki je bilo od petka do nedelje v Vršcu, so celjski modelarji dosegli izre- dene u.speh. Osvojili so dva naslova državnega prvaka, dve drugI in eno tretje mesto. V konkurenci prostoletečih mo- delov je zmagal že drugič zapored 61an .Aero kluba Ce- lje Stanko Fartelj. Drugo me- sto je osvojil prav tako Ce- ljan Peter Kamer. Med eki- pami so Celja.ni iz .Acro kluba drugi za .samo 11 sekund za- ostanka za Petrinjo, Emo pa tretje. V konkurenci vzpenjalcev je naslov prvaka osvojil Branko Leskovšek (Emo Celje). To- rej izredene uspeh za mode- larje Celja. Poleg tega je Branko Leskovšek sodeloval na svetovnem prvenstvu v Bol- gariji. Osvojil je 14. mesto med 93. tekmovalci, ik DROBNE Albert Ranišak, zaposlen v žalskem Ferralitu, je resnično navdušen športnik. V petek je v občinskem prvenstvu keg- ljal šele ob pol desetih zve- čer, naslednje ,jutro pa že na- stopil za Ferralit na I. šport- nih igrah ITC ter med posa- mezniki osvojil drugo mesto, V nedeljo dopoldne pa smo ga ponovno videli na igrišču pri osnovni šoli v Grižah. kjer je pobiral vstopnino za prvenstveno tekmo med Mi- nervo in Dobovo, Kaj je de- lal športnega še med tem, ne vemo, je pa že to dovolj, ker je stalno! Na VII. zveznih športnih Igrah gradbir»cev Jugoslavije so se vodstvo tekmovan.ja in nosilke dveh zastav predsta- vili v enotnih lično krojenih oblačilih: organizacijski od- bor v modrih oblekah in svetlo modrih sra.jcah, nosilke zastav pa v prikupno kroje- nih rdečih žametnih oblekah s temnimi pasovi in v enot- nih čevljiv. Bili so takšni, kot na olimpiadi. Morda bi kazalo ta oblačila prihodnje leto posoditi tudi atletskemu društvu Kladivar, ki je orga- nizator atletskih iger! V Žalcu Je bil pregled služ- benih in športnih psov iz vse Slovenije. Okoli 60 se jih je zbralo, da ne štejemo zraven lastnikov. Večina jih je pri- šla (ali se pripeljala) na sta- dion v Žalcu, čeprav je bilo tekmovanje v zadnjem času preme.ščeno na igrišče v bliž- nje Gotovi je Vzrok? Na igri- šču v Žalcu so bile prve .šport- ne igre sestavljene organiza.ci- je zdi-uženega dela ITC in psi so se morali umakniti. Po- manjkanje predhodnega dogo- varjanja! Med ostalimi se je na zad- nji nogometni tekmi med Kla- divarjem In Dravo pojavil tu- di Viki Dorn, znan celjski športni delavec. Ko ga .je (tu- di naš) sodelavec številnih jav- nih občil Karel Jug poprašal, kako so v svoje vrste (lieri: kegljaSki klub C^lje) pridobi- li odlična Tomasiča iz Žalca ter Ludvigovo iz Štor, ,Je re- kel (resno!), da ne ve. Po- tem je pristavil, da ne skrbi več 7.1 žensko kcgljaško vr- sto Cel.ja. \zroka ni hotel povedati, verjetno pa ne izha- ja iz domačih logovi Prvi so se za trim hojo v žalski občini organizirano in to v večji skupini prijavili 61anl žalskega invalidskega društva. Na pot bodo kre- nili v soboto, 19. septembra. i2 Žalca na Hom. Skupino bo sestavljalo sto udeležencev krenili pa bodo z zastavo in harmoniko, da o čem dru- gem ne govorimo Vsekakor vredno posnemanja. Jože Lubej |e navdušen In dober kegljač. Ko .smo sls ku- paj ogledali prenovljeno celj- sko keglijšče, je poprašal Vi- kija Vanovška, koliko mora podreti v Žalcu, da bi .orišel med prvih dvanajst in se s tem uvrstil na republiško pr- venstvo. Viki mu je odgovoril, da 872, kar je Jožetu še ne- kako §10 v glavo. Zal je v Žalcu podrl Je manj kot v Celju (770) 769 in z željami je bilo konec. Takšen je pač šiport! V CELJU IN ŽALCU TRIM HOJA IN TEK s kolesarjenjem in plavanje trim smo za letošnje leto upr vili (usi^cšno), zdaj pa sta pri nami dve novi preizkušnji za ( lesno zmogljivost, in to prvič: — hoja trim pod geslom »P pod noge — krepimo srce« ui — tek trim pod geslom »Ve no mladi — tečemo radi«. KD.AJ BO V CEUU? Hoja trim bo v nedeljo, 2 septembra in ponovitev priho njo nedeljo, 28. septembra. Šta bo od 7. do 11. ure, pot do ( Ija pa morate opraviti najka neje do 13. ure. In kje so štai na mesta za hojo? Na igri.š( pri Skalni kleti, cilj pa na Cel ski koči, start v Storah pri t lovadnici Partizana s ciljem p domu na Svetini, start na Dob ni pri recepciji zdravilišča s e Ijem na Špiku pod Paškim Ko jakom in start na Gričku v TRI centru, kamor se bo trel vrniti po krožni poti pod Ui mom in prek Anske^a vrha. Koi trolne kartone lahlio kupite t šartu po 4 din, za udeležbo f prejmete značko »trimčka — 1» daca«, družine pa še posebne d piome. Vsaka pot ima eno d tri kontrolna mesta, ki bod označena na večjem zemljevid pri vsakem štartnem mestu. S( veda pa je treba za priznanj opravljene poti zbrati v.se koi trolne žige. To so poti, prima ne za vsakogar, potrebovali p boste v poprečju dve uri hodi Torej, nedeljski dopoldanski il let združite s hoja za »trunčk — hodača« in to sami ali z dn žuio ali s prijatelji. Udeležbo n akciji pa lahko izkoristite tu(l za piknik v naravi, nabii-anje go ter kostanja ter sploh opazovi nja narave v lepem jesenske! času. Ce bo vreme neugodno - deževno — bodo akcijo ponovi 5. oktobra Tek trim bo v Olju od 1. d 3. oktobra (sreda, četrtek in p« tek) od 15.30 do 17.30 in 4. d tobra (sobota) od 8. do 11. un Proga je dolga 2400 metrov, prt teči pa jo morate ali na GriJ ku, štadionu Kladivarja (atleti ka) ali v štorah (štadion). Noi me za tek niso pretežke, so p določene za posame/ne starost ne skupine. O tem bomo p* drobueje pisali v naslednji šti vilki Novega tednika in poročal v Radiu Celje. KDAJ BO V Ž^VLCU? .Akcijo »hodi« pripravljajo ta di v žalski občini, in sicer p* naslednjem razporedu in krajih Datumi: 19. in 20. septembra 26. in 27. septembra ter 3, ii i. oktobra Relacije: Žalec—Honi, PreboM —Marija Reka in Vransko—Čreti ter druge proge po dogovoru I delovnimi organizacijami in drU guni skupinami Skratka, v jesenskem času t» bo manjkalo možnosti za rekrea cijo, zato organizatorji tako ' (Jelju kot Žalcu upajo, da s< bo njihovih akcij udeležilo čim več občanov, še posebej zato, kei sla obe disciplini (še posebej h» ja) primerni resnično za vse. S* mi pa ob tem zapisu, ko val vabimo, da se akcij udeležite želimo, da bi podobno priiirl vili tudi v drugih občinah, k« Mozirje, Velenje, Slovenske KO njice, Laško. Šentjur in šmaJ je. Pri teh akcijah nLso potretf na sredstva, ampak samo dobri volja in kar je največ vredo — pri'^iveli boste prijeten dal v naravi. To pa je v današnje« času največ vredno! T. VlLVBl j*t. 37 — 18. september 1975 NOVI TEDNIK — stran 21 OB 100-LETNICI GASILSTVA V KOZJEM TEKMOVALI MLADI IN VETERANI v soboto je bilo v počastitev stoletnice gasilstva v Kozjem tekmovanje mladih celjskega območja, popoldne pa so se pomerili še veterani. Pri pionirkah B so zma- gale mlade gasilke iz prožinske vasi, druge so bile Kozjanke. A Pionirke so bile pi-ve iz štorske železarne, A pionirji so bili zmagovalci pravtako iz štorske železar- ne, B pionirji pa so bili zmagovalci iz Strmca. JVIed zmagovalci mladinci so biU prvi iz Prožinske vasi, mladinke pa iz Kozjega, iz Draže vasi so bile druge. Zmago- valci bodo odšli na republiško tekmovanje, ki bo 27. in 28. septembra v Žalcu. Popoldne pa šo se pred gasilskim domom v Kozjem pomerili veterani. Prvo mesto so zasedU veterani iz Velenja-mesto. Njihova ekipa je bila tudi najstarejša med vsemi, saj so vsi skupaj (bilo jih je 9) šteli natanko 666 let. Na sliki ekipa mladink iz Kozjega. D. M. PILŠTANJ že nekaj let nazaj ni bilo na Pilštanju na Kozjanskem tako živo kot v soboto, ko so v prisotnosti številnih družbenopolitičnih delavcev občine Šmarje pri Jelšah, predstavnikov RTV Ljublja- na, občanov, nekdanjih in današnjih tržanov Pilštanja svečano predali namenu asfaltirano cestišče preko Pil- štanja v dolžini 1200 m, vrtec v Lesičnem, blok, novo po- što in TV pretvornik na Vini gori. Da je bilo veselja na pre- tek je razumljivo, zakaj o sleherni med novimi prido- bitvami bi lahko govorili koi prepotrebni. ce povemo le o vrtcu, da je prvi v tem predelu Kozjanskega, je že skoraj dovolj. Najpomemb- nejša zmaga delovnih obča- nov pa je prav gotovo nova cesta, ki bo poslej olajšala dovoz sadja prebivalcem, ki žive daleč vstran v zaselkih Vina gora, Klake, Okič in tako naprej. Delež občanov pri gradnji te ceste je ogro- men, kljub temu pa se pre- bivalci Pilštanja še vedno spopadajo s težavami, saj asfalt še ni v celoti plačan. Ob razumevanju delovnih or- ganizacij, pa tudi sorojakov, upajo tržani, da bo tudi ta problem kmalu rešerL V krajšem kulturnem pro- gramu so sodelovali godba na pihala iz Rogaške Sla- tine, otroci osnovne šole iz Lesične, zabavo pa je poskrbel ansambel Lesjak ia Rogaške Slatine. Na sliki: blok za vrtec, stanovanja in pošto. MILENKO STRAŠEK Tradicija je skoraj v vsakem primeru pogoj kako- vosti. Pri pivu še zlasti. Kako staro je pivovarstvo na- tančno nihče ne ve. Baje so pivo varili že Babilonci, za- nesljivo so ga stari Slovani in sicer iz ječmena, ovsa in ajde. Hmelj so najbrž prvi dodali Nemci in to že v osmem stoletju. Izredno pomembna je tudi krajevna tradicija. Ce so ^lovani varili pivo, so ga verjetno tudi ob prihodu v naše kraje in pozneje tudi. Toda zanesljiv datum za pivovarsko tradicijo je v Laškem letnica 1825, ko je v poslopju današnjega gostišča »Savinja« bila Grayerjeva pivovarna, ki je sezonsko varila pivo v 10 hektolitrskem kotlu, kar je bilo dovolj za Laško in okolico — takrat seveda. TRADICIJA IN NARAVNI POGOJI — PODVOJENA KAKOVOST 22 let je Greyer s svojimi pivovai-ji varil v staro- svetnih pogojih. Vse so delali ročno. Po letu 1850 pre- de pivavarstvo v roke družine Uhlich iz Rimskih Top- Uc, ki so postavili pivovarno pod Šmihelom, kjer je danes tekstilna tovarna. Uhlich je zvaril že 10.000 hek- tolitrov letno, njegov žalski naslednik Simon Kukec pa že 30.000 hektolitrov na leto. Takrat je potovalo LAŠKO PIVO celo dlje kot sedaj, saj so ga pošiljali celo v Egipt in Indijo. Proizvodnji postopek, kateremu je pivovarna v La- škem ostala zvesta do danes ni bil edini adut. Poleg recepture in še nekaterih skrivnosti pridodaja kakovost pivu iz Laškega še voda in ne nazadnje še vremenske razmere. Kukčevo LAŠKO TERMALNO PIVO si je pridobilo — laliko rečemo svetovni sloves. »UPOR« GOSTILNIČARJEV DIKTATURI MONOPOLISTOV Ob prelomu stoletja je pivovarno v Laškem pre- vzela žalskolaška delniška družba. V Žalcu je bila sla- darna, pivovarna v Laškem. Vsa slava pa ni zadoščala za ekonomski pritisk »Uniona« iz Ljubljane in Zagre- bačke pivovare, ki sta se z nakupom večine delnic »lebili laške konkurence. Toda le za dvanajst let... Leta 1936 so v Laškem na sedanji lokaciji slovenski gostilničarji kot delničarji slavili osamosvojitev od dik- tatov pivovarskega kartela. Za Laško se gostilničarji niso odločili le zato, ker leži Laško ob glavni železni- ški žili in ▼ središču Slovenije. Sloves laškega piva iz minulosti ni uplahnil kot sčasoma upadajo pene v vrč- ku. Na ta adut, na tradicijo in spet na kvalitetno vodo so zaigrali, vendar šele tri leta pred drugo svetovno vojno. Zdaj so se laške konkurence otepali še »rajhov- ski« pivovarji in proti koncu vojne je poslopja prizade- lo bombardiranje. TLELA JE ŠE ISKRA, POTEM PA PREPOROD IN RAST Povojne težave s surovinami, skromna potrošnja, morda še kakšne stare tendence v novi preobleki, vse to je nekaj let po vojni že kazalo, da bodo komaj še tlečo iskro upihnili. Toda kolektiv se je zavzel za svoj obstoj. Prigovorom o ukinitvi je bila vrnjena rokavica. Od takrat dalje pozna kolektiv laške pivovarne le še rast in razvoj. Jasno je, da je desetkratno povečanje proizvodnje od leta 1951, spremljala nenehna investicij- ska dejavnost. Po obsegu proizvodnje se je pivovarna v Laškem povzpela na šesto mesto v Jugoslaviji in da- nes v prodaji po vsej Sloveniji v Medjimurju — nekaj pa ga pivovarna izvaža tudi v sosednji državi v Italijo in v Avstrijo. OB 150-LETNICI — NOVA DELOVNA ZMAGA Kot rečeno, od leta 1950, ko je kolektiv prevzel tovarno v upravljanje, je pivovarna v Laškem v ne- nehnem procesu razširitve, modernizacije. Tudi 150-let- nico pivovarstva v Laškem bodo zaključili z delovno otvoritvijo nove polnilnice, novih skladiščnih in nakla- dalnih prostorov. V tej zadnji investiciji sicer ne gre za povečanje prozvodnje, tokrat gre za večji delovni standard, za ukinitev nočnega dela za delavke, za hitrej- še razpošiljanje piva v sezonskem času in za povratek k tradicionalnim sodčkom. Toda tradicija ne omejuje novih dosežkov. Na vsem prodajnem območju pijejo laško pivo iz sodčkov, toda ti sodčki niso leseni, mar- več iz nerjaveče kovine. In kako najbolje ilustriiamo sloves laškega piva kot s tem, da bodo morali v kratkem zgraditi spet no- vo sladarno, čeravno tudi sed;mja ni stara več kot de- set let. 24. stran — NOVI TEDNIK St. 37 — 18. september 1975 GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE TOZD GRADBENA ENOTA CELJE GRADIŠ V SLIKAH Vse više in više . . . Kolektiv celjske enote Gradisa sodeluje tudi pri gradnji najvišjega dimnika pri nas, pri postavitvi 360 m visokega dimnika termoelektrar- ne v Trbovljah Vse več novih stanovanj. To je potreba in zahteva današnjega časa. Gradiš ji je sledil. Samo na Otoku III v Celju je okoli 600 lepih stanovanj. Stolpnica ob Čopovi ulici je zadnje delo iz tega poglavja In na tem območju. _____„™_=_^ . Največje Gradisovo gradbišče v Celju. Proizvodno-po- slovni objekt za kolektiv zlatarn« Oporni zid na bregu Save v Trbovljah. Izredno zahleven objekt. Tudi zaradi grad- nje, zaradi nihanja vodne gladine, zaradi delovnih pogojev. V njem je 6.000 kubič- nih metrov betona. Dela pri gradnji vet"namenske hale v Velenju gredo h koncu. Odprli jo bodo za občinski praznik, osmega oktobra. Sicer pa lep objekt, nov okras mesta ob Paki Šoštanj. Graditev četrte faze termoelektrarne. Največ- je gradbišče, kjer sodeluje in dela izvaja kolektiv celj- ske enote Gradisa. Sicer pa. Gradiš je tu že kar doma. Z gradbenimi deli je sodeloval pri postavitvi vseh do- sedanjih faz elektroenergetskega giganta v šaleški do- lini. In ne samo to — vsa dela je izvršil v dogovor- jenih rokih. Na posnetku: bunkersld del in začetek del pri piloti ran ju liladilnega stolpa. Ob kotlarni Je zgrajeno tudi stopnišče. iTokrat manj besed pa več dejanj. Torej — Gradiš v slikah. Zato nekaj posnet- kov tistih gradbišč, kjer se uveljavljajo člani celjske gradbe- ne enote GRADISA, ^ ;kolektlva, ki slavi le- tos svoj trideseti ju- bilej. Slavi ga s številnimi delovnimi zmagami, s kvaliteto del in ne nazadnje z dejstvom, da je Gra- diš kot celota in prav tako njegova celjska enota, udeležen pri graditvi vseh na- ših elektroenerget- skih objektov. Celj- ska enota v Šoštanju m Trbovljah. Sicer pa, napisali smo: manj^^ besed pa 37 — 18. september 1975 NOVI TEDNIK — stran 25 ZAVAROVALNICA SAVA POSLOVNA ENOTA CELJE TAKOJ V AKCIJO! »Sreda, 9. julija popol- dne ... Okoli 16. ure se je začelo temniti... Ura je bila 17,50, ko se je nad Celjem in njegovo bližnjo okolico razbesnelo hudo neurje s kot golobja jajca debelo točo, ki je padala v treh presledkih 15 do 20 minut... Umirilo se je okoli 18,30 ... Prizade- to je bilo nad 3500 ha kmetijsko obdelanih povr- šin rarainskegt predela, kar predstavlja 36 odst. celotne kmetijsko obdelo- valne površine v občini Celje ... Njivske, vrtne in travniške kulture so uni- čene 100 odst.! ...« To je nekaj odlomkov iz zapisa, ki smo ga ob- javili v Novem tedniku v reportaži po neurju (št. 28, 17. julij). Vsi so ta- krat stopili v akcijo, da bi čimprej ugotovih nasta- lo škodo in seveda rešili tisto, kar se rešiti da. Izredno Mtro, odločno in dobro pripravljeni so šli v akcijo pri Zavaro- valnici Sava, kjer nam je že takrat povedal sekre- tar podjetja Andrej Jer- nej: »Takoj po neurju smo se sestaU in začeli ukrepa- ti. Pripravili smo načrt in takoj začeli z ocenjeva- njem škode na stanovanj- skih hišah in stanovanjih. V začetku smo poslali na področje Celja šest sku- pin (kasneje še tri, tako da jih je bilo devet — op. p.), ki jo sestavljata po dva člana — zavaroval- ni zastopnik in cenilec škode.« Zdaj sta dobra dva me- seca mimo in Zavaroval- nica Sava je večji del cenitve škode opravila. De- lo Je bilo naporno, saj velikokrat ni bilo ljudi za- radi dopustov ali služb in bolezni doma, tako da je tudi to zadrževalo delo. Kljub temu pa ni prišlo do večjih zastojev, kajti pri delu so se v Zavaro- valnici Sava resnično iz- kazali kot ažurni in z ve- likim posluhom za člove- ka, ki se je zaradi elemen- tarne nesreče znašel v te- žavah. Akcija je tekla hit- ro in nemoteno! Tone Pavšer je postre- gel s podatkom, da so do prvih dni septembra nji- hove skupine obdelale 2600 zavarovancev na področju Celja in vsem tudi že na- kazali odškodnino v viši- ni 700 milijonov starih din. Jasno je, da so s tem bUi zlasti zadovoljni ljud- je, ki so tako v najkraj- šem času dobili denar in potem z njim urejevali stvari prizadete v neur- ju. Izredna škoda Je bila povzročena v kmetijstvu, kjer so jo ocenili kar na 2,4 milijarde starih din, preko Zavarovalnice Sava pa Izplačali samo 300 mi- lijonov starih din in še to za kmetijske površine, ki so v gla\7iem v druž- benem sektorju. In tu se že pojavi prvi problem: zasebni sektor, ki je bil v kmetijst\Ti med neur- jem najbolj prizadet, v glavnem ni zavarovan, to- rej tudi ni upravičen na odškodnino. Zadnji primer je dokaz, da se splača da- ti zavarovati, vse podrob- nosti pa lahko dobite pre- ko zavarovalnih zastopni- kov. Zavarovalnica Sava za- to priporoča vsem zavaro- vancem, da se še bolj pove- žejo z zavarovalnimi za- stopniki In to za primere okoli zavarovanja avtomo- bilov (pri icasko zavaro- vanjih je vključena tudi toča ter ostale elementar- ne nesreče), zavarovanje pridelkov oziroma vrtnin in zavarovanje pri požar- nem zavarovanju do de- janske vrednosti objek- tov. Andrej Jernej je tudi omenil, da je škoda v za- sebnem sektorju dejansko še mnogo večja od izpla- čanih odškodnin, ker so nekatčri objekti premalo zavarovani. »Mi smo preko nas oce- nili škode za tri milijarde 500 milijonov starih din. Zdaj se je izkazalo, da je bila škoda enkrat večja, kot je bila v prvem tre- nutku ocenjena. Zelo je bil prizadet tudi družbeni sektor, najhuje Cinkarna (600 milijonov starih din), Aero, EMO, Metka, Libe- la, Klima in ostali. Izpla- čali smo. 88 zavarovancem družbenega sektorja. Po- seben problem je pri sta- novanjskem družbenem fondu, kjer pa vsega ne moremo sami urediti, am- pak je potrebna tudi po- moč ostalih. Ce so stre- he in fasade že pred ne- urjem bile potrebne po- pravila, zdaj ne morejo zahtevati polne vrednosti Tako je v teh dneh v Zavarovalnici Sava. Od- ločno so pristopili k ak- ciji za takojšnjo ocenitev škode po posameznih ob- jektih in to tudi izplačali. 2al pa še vedno ugotav- ljajo, da ljudje preveč enostavno odpravijo zava- rovalnega zastopnika, češ, meni se še nikoli ni nič zgodilo in se ni treba za- varovati. Zadnji primer pa jasno kaže, da je le dob- ro biti zavarovan, o če- mer govorijo številni pri- meri. {!t. 37 — 18. september 1975 NOVI TEDNIK — stran 27\ TKANINA RAZSTAVLJA IGRAČE POSLUH ZA MLADEZ Igrače so sestavni del našega življenja, ker vanj štejemo tudi otroško do- bo. Za to pa vemo, da brez igranja ne mine. Ig- rače so poznale najsta- rejše kulture, sicer pri- mitivno izdelane, pa ven- dar z dokajšnjo mero okusa. Spreminjale so se skozi stoletja in so med drugimi tudi odlično og- ledalo časa. Strokovnjaki se jih lotevajo z različ- nih strani. Enim so ka- žipot čez stoletja, dru- gim služijo za sociološko analizo, tretjim pa pome- nijo pedagoško pomagalo. Zadnje stoletje je teh- nično usmerjeno in tudi igrača je v njem postala pomemben artikel. Vsa velika odkritja tega sto- letja so v njej ponazor- jena (bruseljski atomikum, .-.putnik, itd.), zato ni čudno, da je industrija ig- rač izredno razvita. Vsa- ka država ima svojo in- dustrijo igrač, le da je pri imih bolj pri drugih pa manj razvita. Industrija zapadnih dežela je kmalu našla s pedagogi skupni Jezik in kreacije za ig- rače so bile skupne. Naša industrija igrač je dolga leta nazaj ubirala svoja pota. Pedagogi so se razburjali, da izdelujemo igrače, ki niso primerne za otroke. Dejali so, da propagirajo militarističm' duh, ker so bili med ig- račami tudi tanki, vojaki in puške. Mehanotehnika iz Izole pa je kmalu spo- znala, da brez pedagoške kreacije industrija igrač nima razvoja. Ravzili so svoj tim strokovnjakov in danes njihove igrače po tu je jo po vsej domovini. Z oznako, da so najbolj- še. Čeprav danes Mehano- tehnika izdeluje estetske igrače in take, ki ustvar- jalno delujejo na otroško domišljijo, pa je bila tr- govina tista, ki tem tež- njam ni znala prisluhniti. Se spominjate polemik v zvezi s tem nekaj let nazaj? Dej ah smo; izde- lujemo igrače, trgovina pa nima posluha zanje, ker ne ve, kaj je dobro ter raje uvaža kičaste ig- rače iz tujine. To je bila preteklost. Sedanjost pa je drugačna. Pobuda o dobri igrači, ki naj bi jo razstavih v ju- goslovanskem merilu je že lansko leto prišla iz trgovskih krogov. Podjet- je TKANINA v CELJU je prisluhnila najmdajšemu potrošniku in tudi v le- tošnjem letu pripravile razstavo igrač. To je dru- ga razstava igrač v jugo- slovanskem merilu. Ckiprta bo v okviru obrtnega sejma v Celju, prostor za njo pa so na- šli v prostorih Muzeja revolucije. Na tej raz- stavi bodo razstavljali vsi jugoslovanski proizvajal- ci, zastopane pa bodo tu- di tuje firme zmanih pro- izvajalcev igrač. Organi- zacijski komite je sesta- vil tudi pravilnik, kjer so zapisani kriteriji pri ob- likovanju igrač in njihovi poglavitni pedagoški smo- tri. Zlasti slednji so ze- lo pKJvdarjeni, med njimi pa je na prvem mestu di- daktični pomen, ki ga naj bi igrača vsebovala. Zato prisotnost strokov- njakov — padagogov v ti- mu za oblikovanje in na- grajevanje najboljših stva- ritev iz sveta otroške do- mišljije, ni naključna. Po- sebna komisija, ki jo se- stavljajo jugoslovanski pedagogi in proizvajalci bo odbrala najboljše igra- če na razstavi in jim po- delila tudi ustrezne nagra- de. Prvič letos bodo po- delili nagrade mesta Ce- lja in sicer zlati, srebrni in bronasti grb. Republi- ška zveza prijateljev mla- dine bo preko občinske .?veze prijateljev mladine iz Celja organizirala tudi seminar za prodajalce ig- rač, ker se zavedajo, da je pri prodaji ponudba najvažnejša, če bo proda- jalec znal kupcu pribli- žati estetsko igračo, se bo širil ukus potrošnika in sam bo počasi začel se- gati po kvalitetni igrači. Lep primer zasledimo pri igračah Lego sistema. Nai- prej so se za nje navdu- šili v vzgojno varstvenih ustanovah, potem pa so začeli po njih segati tudi starši sami, čeprav so te igrače izredno drage. Raz- vijajo pa otroško ustvar jalnost in danes ni očeta ali mamice, ki ne bi seg- la v žep in kupila otroku dragocene kocke. Da po- tolažimo kupce Lego si- stema, povejmo, da bo ta proizvajalec letos v Celju razstavljal igrače iz svoje- ga zadnjega razvojnega programa. Poleg tega si boste na drugi razstavi ig- rač lahko ogledaU tudi ig- rače iz Irske ter Vzhodne Nemčije, Italije. Močno bodo zastopane mehke ig- rače, ki so med otročadjo zadnja leta zelo priljub- ljene. V Muzeju revolucije bo torej kmalu na ogled iz- redna paša za otroške srčke. Žal, igrače tam ne bodo na prodaj, boste pa jih zato kupovali v bla- govnici Tkanina, kjer bo- do povečali prodajni pro- stor na oddelku za igra- če. Tu boste lahko kupo- vah po mili volji, odloča- li pa se boste lahko po strokovnih kriterijih, ki jih bodo določili pedago- gi. Med strokovnjaki je za igrače iz vse Jugoslavi- je veliko zanimanje, zato si bodo razstavo tudi te- meljito ogledah in pri iz- biri sodelovah. Razstava igrač v Celju, ki jo pripravlja trgovsko podjetje TKANINA ima ambiciozne načrte, ki jih bodo uresničevali v novih prostorih športne hale na Golovcu. Med njimi mi- shjo razstavljati tudi op- remo za otroške vrtce in šole, skratka — vse kar sodi v svet otroške igre, domišljije in dela. Se urne noge Na sobotnem gasilskem tekmovanju veteranov v Kozjem, je bil tudi Ivan Zajec in je kljub dvainosemdesetim letom dobro opravil svojo nalogo in požel buren aplavz. Zlobneži 'So rekli, kaj ne bi tekel, saj je Zajec. Foto: D. Medved 4 . . 3 . . 2 . . 1 . . O . . START! Mladi člani raketno-astronavtičnega kluba v Sevnici so si za svoj »astrodom« izbrali Henlno, kjer so imeli dovolj mladih občudovalcev, vendar tudi med bivšimi partizani hvaležno občinstvo, ki je z dopadenjem opazovalo vnemo mladih iz Sevnice. Tri ali štiri rakete so švisnile v zrak. In ko je tale na sliki začrtala svo.)o belo sled pod nebo, je nek fantič preveč" opazoval n,jeno padalce, pa se mu je trup rakete zapičil natanko pred nosom v zemljo, da je od.skočil in začudeno buljil v prikazen. Sreča, da je bila iz lepenke, če^bi po naključju padla še bliže. SKOK ČEZ LUŽO (5) BABlUt ZA VOLANOM Zcipiski z enomesečnega potepanja po ZDA Cas je, da po stanovanj- skih preidem na časovno drugi del življenja popreč. nega Amerikanca, ceste. Namreč, mnogi se vsako- dnevno vozijo v službo za naše pojme zelo daleč, drugiju je zopet cesta dom, oziroma vez med kraji, kjer se ustavljajo za določeno obdobje. Z av- tomobilom sem prepoto- val približno 7.000 kilomet. rov v državah Ohio, Pen- nsylvania, New York. Indi- ana, Illinois. Maryland, Delaioare in Michigan, za dodatek pa še košček Ka- nade. Prvi vtis so izredne ce- ste, enosmerne, več pasov- ne in dobro asfaltirane. Tako imenovane »visoke ceste«, ki prepletajo vse zvezne države. V ogromni večini so vse urejene za enosmerni promet z dva, tremi, štirimi in šest pa- sovi. Zato ni čudno, da sem na teh odprtih cestah pri tolikšnem številu kilo- metrov videl le dve lažji prometni nesreči. Kako je . bilo mogoče zgraditi toli ko cest in jih tudi spodob. no vzdrževati? V veliki meri gre zahvala cestnini. Povsod so označene »pay road«, plačljive ceste. Pri Vstopu v vsako državo se cesta razdeli na več pa- sov, pri »hi.šici — kot pri nas TUJ. avtocesti — vzameš karton in pri izhodu iz dr- žave ali ko se oddaljiš z glavne ceste na stransko, plačaš cestnino. Za oseb- ni avtomobil je najvišja postavka za vožnjo preko vse države od dva in pol do tri dolarje, različnih kategorij avtomobilov je osem, najvišja velja za tež- ke tovornjake, ki plačajo tudi po deset dolarjev. Ta. ko se zbere ogromna vso- ta denarja — ob izrednem prometu — in tako je mnogo laže popravljati, obnavljati in graditi. Pone- kod že zmanjšujejo števi- lo uslužbencev na teh »mejnih prehodih«, nddo- meščajo jih z avtomati. Ti imajo nekakšen koš v ka- terega vržeš točno vsoto v kovancih, avtomatično se dvigne zapora in pelješ na- prej. Obiti ali goljufati ni mogoče, saj bi vožnja sko- zi rdečo luč sprožila prav neverjeten alarm in kmalu bi ti sedli za vrat policaji. To pa je tisto, česar se najbolj boji vsak ameriški voznik. Zaradi hudih ka- zni, zaradi odnosa. Naj ob tem takoj orne: nim dve zanimivosti, ne- koliko nepojmljive za nas. Svojevrsten pečat ameriškemu prometu na teh hitrih cestah dajejo ogromni tovornjaki. Voz- nik v kabini se ti zdi, kot da je na nebu, za kabino pa puhata izpušne pline dva visoka v zrak štrleča dimnika. Presenetil me je napis na vratih kabine številnih tovornjakov. Pre- vedeno v slovenščino bi zvenel nekako takole: »Voznik tega tovornjaka nima s seboj gotovine, ni- ti ključev skladišča«! Razlaga je preprosta. Vozniki tovornjafcov in to- vor sta prepogosto tarča roparjev, zato je oboje vjijbolj zavarovano, če ima voznik pri sebi le nekaj dolarjev. Za nasilno od- piranje zadnjega dela to- vornjaka pa zaradi stalno krožečih policijskih avto- mobilov ni časa. Druga so taksiji, večino- ma rumene barve. Tudi mnogi od teh imajo na vratih napis »Voznik nima gotovine«! Pa denar od potnikov? Plačilo spusti taksist v posebno blagaj no montirano v avtomobi- lu. Ključ blagajne' počiva v šefu njegove banke. Po delu zapelje avtomobil do banke, kjer običajno obo- rožen čuvar odpre blagaj- no in odnese gotovino v banko. Preprosto, učinko- vito, hkrati pa ponazarja kako malo velja v primer- javi z dolarji človeško živ- ljenje. Na cesti, na ulici, ne smeš pokazati preveli- ko denarja. O strahu in varnosti še pozneje. Poleg tovornjakov so og- romni tudi osebni avtomo- bili, čudoviti, močni in »požrešni«. Dvajset litrov na sto kilometrov. Zaradi pomanjkanja bencina je povsod po Ameriki omeje- na hitrost na 55 milj, kar je približno 90 kilometrov. Resnici na ljubo moram povedati, da sem ob ben- cinski črpalki videl parki- ranega fička (ne vem če je bil v voznem stanju), veliko pa je »hroščev«, au- dijev. mercedesov in ma- lih športnih avtomobilov. Dobro »stoječ« Amerika- nec ima velikokrat dva av tomobila — velikega (dru- žinskeoa) in malega šport, nega. Voziio vsi. Od šest- najstletnih otrok do osem- dpsetletnih babic. Nič ko- liko je starih žensk za vo. lanom. Tudi tu je razlaga dokaj preprosta. Ogromna večina avtomobilov je av- tomatiziranih. Praktično skrbiš samo za to. da dr- žiš nogo enakomerno na plinu, vse drugo pa žara- di enosmernega prometa odpade. Zato ni čudno, da je naše rojake pri obisku v domoinni smrtno strah naših cest in da veljamo ža »pogum.ne« voznike. (se nadaljuje) Ohio Turnpike, cesta, ki veže Ohio z ostaUmi državami. Vstop s stranske ceste. stiripasovnica na obeh straneh, ki vodi proti Kanadi oziroma iz nje. Očitna je iz- redna prometna signalizacija. Meddržavna cesta s priključki v bližini Nevv Vorka. S strani, od koder sem se pri- pel,jal v Ncw York, vodi šest cest, vsaka s šestimi pasovi. Piše MILAN SENIČAR NOVI TEIDNIK - GiasUo občinskib organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje L-ašUo Slovenske Konjit^^ sentjui Šmarje pn JelSab m Žalec - Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5. poštm predaj 161; Naročnma in oglasi; Trž V kongresa 10 - Glavni m odgovorni urednik Bojan Volk tehmčru urednik: Drago Medved - fledakcija. Milan Boži^' Jure Krašovec Mateja Podjeo Milan Seničar Damjana Stamejčič Zdenka Stopar Milenko Strašek Janez Vedenil^ Tone VrabJ - Izbaja vsalj četrteJs - Izdaja ga CGP »Deloa Ljubljana - flokopisov ne vračamo - Cena posamezni številke 2 din - Celoletna naročnina 7.S dm polletna 37 din Tekoči račun 50102-601 20012 CGP »DELO« Ljutallana - T? lel uredništvo 22-369 m 23-105, mali oglas; m naročnme 22-800 ^