M h < , T *'A O ■ ii 1.; < ' 1. ■ f 7 JI ll I •d ? la >>* L1'I .5. ? Il i- t. * ;?^ f 1 •J ,< '01 'f 1- ■ 1 pL'i <■47 f?! . ‘ ; 4č^' L^. . >• 'f 1 j ii t <; >'1 3 c 4 ii « / 'I jf I :'' iS 1 1 ll F 1 C i iiA < fe-:: s na preši mošt pijeni r’ J ,l .. VESTNIKOV tj MESEČNIK r četrtek, (f I I 26. septembra? i lE 1’1 ! F 2002, 90. številka v Radomerju sta si posadUa vinogradnika v narode kram,.« Matejo. Zgodilo se je kar na starodavni stiskalnici Želim« žlahtne kapljice ' dobro loče. Vse do naslednjega Peno - tog bo 5 bo,‘»“Sr? 1 I 1 I september 2002 tute Pen tute zeVESINIK ,'Q Sestrska gostija 170 navdu- Šenih svatov ■ •■t 5'* L... f fV « k T I / i . ; 1 1 i t ■■■ •{ ■' Miloš Miloševič, Nejc Perhavec, Andrej Perhavec Sestromanija v Pomurju še vedno traja. Od nastopa naše moško-ženske trojke na Eurosongu (mimogrede, v glasbenem smislu niso bili ne vem kako uspešni) se kar vrstijo gostovanja na večjih in manjših prireditvah - tudi v Regiji. Nedavno so nepridipravi Sestre >skrumplali< in »zbUicali« na znameniti prekmurski prireditvi Razgibanica, zato pa je bilo toliko bolj uspešno v hotelu DIANA. Tam so sestre nastopile mladoporočencema SANDRI LUTAR in UROŠU IVANCU. Pentute ne poročajo, ali je bil bolj navdušen on (Uroš) ali ona (Sandra), v vsakem primeru pa je kakšnih 170 svatov (po)norelo od navdušenja nad rdečimi zapeljivkami. ....nti sestro! Preobrazbe Ko so pripravili v MORAVSKIH TOPLICAH dan olimpijskega komiteja, Pentute niso vedele, da bodo o svoji prihodnosti razpravljali trije velmožje SLO-športa. Z leve: najboljši fuzbalski strelec med Janezi, sicer naš kolega FERI MAUČEC, EVGEN BERGANT - KUKI (nekdanji športni urednik Dela) in pred- sednik slovenskega Olimpijskega komiteja JANEZ KOCJANČIČ. Čeker Velmožje iz športa h kmetijstvu Atfo pa, bo kmetijski minister? p. s.: Pentutarji tutajo, da so se strinjali, da je bolj kot slovenski šport njihove pomoči potrebno nacionalno kmetijstvo. Za začetek bodo delovali v Ferijevih Beltincih. Tako bo Kocjančič predsednik tamkajšnje Zadružne zveze (njegov hobi so menda traktorji), Bergant mu bo logistično pomagal kot vodja izpostave Kmetijskega gospodarstva, Maučec pa bo sodeloval z živinorejskimi nasveti kot uspešen rejec kokoši nesnic. Hohnjec s tremi srci Vsakoletni maratoni v RADENCIH so spektakli, letošnji pa je imel še poseben mik. Bil je namreč prvi za (še vedno novega?) prvega moža družbe, ZLATKA HOHNJECA. Urednik MURSKEGA VALA MARJAN DORA ga je zvabil pred mikrofon, česar menda drugim iz srenje sedme sUe ni uspelo ... - — - Čeker < Maratonca, ki ne bežita častnega kroga PremierjO* Kam s Hermano pokali? Večni in nepremagljivi šampion (ima mogoče vsakodnevno na svojem krožniku šampinjone?!) Jože Herman je svojo potomko Tanjo začel kmalu navajati na ... pokale. Mala velika Tanja očku namreč zvesto sledi in si rada ogleduje zlate in srebrne pa velike in majhne, zato je očku obljubila, da bo tudi ona šampionka. Za zdaj še ni jasno, ali tako kot njen vzornik v radioamaterstvu ali v čem drugem. Berite Pen. Ihte bodo vedele prve. Doar Rozmanova moškost 1 e.. Da sam pekar TcVtfžftaP M O o k kj v PVi? are the Champions M bV-' "C S«1 e 1 ROŽMAN MIRJ^p Večer za Vestnik Konkurenca je motor kapitalizma. TUdi v novinarstvu. Tako so se j nedavno na največji J sejemski prireditvi v 1 Gornji Radgoni kolegi ' z matičnega J lU VtČER ■ st A AA, NOVA VAS " S-t) 02*2 KBltCVCI PRI l.ji;TOMERU OArrZi(S49-57O MIRKO ROŽMAN, prvi med STARONO- uredništva VESTNIKA domisUli reklame, za katero bi lahko rekli, da je bUa to poletje med izvirnejšimi. Kar na VEČEROVO vozilo so namreč *priltmali< Vestnik in si tako zagotovili (menda zastonj) učinkovito reklamo - hostesi, ki sta Večere razvažali po sejmu, sta tako (verjetno nehote) reklamirali tudi n L me VOVAŠČANI (če pa je predsednik vaškega odbora), je v prostem času tudi pekarski podjetnik. Med drugim ustvarja tudi velike in majhne žemljice. Pa ne le to: na nedavni razstavi podjetništva v KRIŽEVCIH PRI LJUTOMERU so obiskovalci (predvsem pa obiskovalke) občudovali umetniško stvaritev, za katero Pentute ne vedo, ali je za pojesti ali za kaj drugega ... najboljši tednik v SV ■ Sloveniji. In še avtor Stewen R [j I domislice: novinar, sicer i tudi pentutarski sodelavec z bistriškega, JOG. ’rL'i j. :. I n a 11 'ij J Ni večera brez Vestnika! J/ h F 3 ' VESTNIK 27 tute Pen tute september 2002 Ne cmok v grlu, am- ! pak cmok na lička! Slavko in Ema, župani I F i i Volitve se bližajo, župani pa pripravljajo (in seveda tudi njihovi protikandidati). In se Ge bi tudi g-asiu! se udeležujejo shodov, takšnih in drugačnih. / FERI CIPOT (župan v M. TOPLICAH) bi se tudi brez volitev Kmetijstvo Bomo ,t težko odrekel obisku prireditev v rojstnih TESANOVCIH, posebej če je treba podeliti pokale tako mičnim dekletom kot v pentutarskem primeru. Gre za memorlalno gasilsko tekmovanje, mlada gasilka pa si bi gotovo za vse čase zapomnila iskreno županovo čestitko ... gegra v EU f kosili Prvi jo On je prvi mož (župan) komune Sv. Jurij ob Ščavnici, ona pa predsednica tamkajšnjega društva kmečkih žena in deklet. Pentute so ju ujele ob žetvi na Stari Gori, kjer sta bila v glavnih vlogah. Pa recite, da nista prava človeka na pravih mestihl gegra ali je skupil Predvolilna mrz- Župani lil plesali? šalovski lica je najprej zajela Goričko, natančneje občino ŠALOVCI. Tako sta v času žetve v to je lepi par! De šlo tddi »na suho«? Gorički Čeprav priznava, da najraje okopava in pobira čebulo, je nacionalni kmetijski minister F. BUT vešč tudi drugih kmečkih opravil - košnje na primer pa tudi plesa (če je slednje kmečko delo). Pe-ntutarski opazovalci pa se sprašujejo, katera od obeh fotografij je bolj značilna za slovensko kmetijstvo po pridružitvi materi Evropi -bomo v ugledni družbi (las-tno)ročno kosili ali se zgolj zabavali? Ce me ne pisti/ta, •. gegra nikdarl DOLENCIH nezadovoljni domačinki (pravijo, da prihajata iz opozicijskih vrst) zajeli župana A. ABRAHAMA in ga zvezali s slamo. Poučeni tutajo, da je prišlo do neljubega dogodka iz protesta, ker v tamkajšnjem gasilskem domu še vedno nimajo avtomatske elektronske sirene, zato jo mora predsednik PGD lastnoročno vklopiti vsako soboto opoldne. gegra Kda de avtomatsko tulilo? (Nem) Ji Zakaj pa ne pro-^. daja F Lentiju?^ Igaz! 2 A T* l? S i'! NAKUPOVALNI CENTER LENDAVA «» El tr' h I Sl .a mu 1 7i t predsedniku države, da volitve razpiše za drugi datum. To jim ne bi bilo težko, saj je g. Kučan častni član Evropskega reda vitezov vina - Konzulata za Slovenijo. Ena glavnih nalog vitezov vina pa je ohranjanje in širjenje tradicije, povezane z vinom. Mogoče pa je imel prste vmes vinu nenaklonjeni minister za zdravje g. Keber. Kdo ve? Vedno, ko grozdje lepo zori, se sprašujemo, kdaj bo trgatev. V mislih imamo seveda datum, kdaj bo trgatev dovoljena. Tudi to me je vedno motilo, saj poznamo razmere v prekmurskem vinogradništvu. Imamo na stotine večjih in manjših parcel, zasajenih z vinsko trto. Te so na takšnih in drugačnih legah, z različno medvrstno razdaljo in gostoto saditve. To pomeni, da bo dozorevanje grozdja različno. Vedno sem upošteval pravilo, da naj se grozdje trga takrat, ko je zrelo, in sicer za vinogradnika in kupca -- pivca tega vina, ne pa za institucije, ki določajo datume trgatev. Ker če se ne bomo ravnali po svoji pameti, se nam bo pogosto dogajalo, da bomo imeli za ocenjevalno komisijo dobro vino, sami pa bomo rajši segali po sosedovem, ki je manj sladko. Za Pomurje je bilo značilno, da se je vino mešalo z mineralnimi vodami ali soda vodo. V zadnjih letih pa so •strokovnjaki'^ poskusili usmeriti pivca k pitju čistega vina. Mislim, da je še vedno najboljše pitje dobrega osvežilnega •špricerja^^. Velja tako za vinogradnika kot pivca. Ker pa naravne danosti v Pomurju omogočajo skoraj vsako leto pridelavo predikatnih vin od pozne trgatve do ledenih, vin, moramo vinogradniki to izkoristiti in s takimi vini osvajati bližnja in daljna tržišča. Čeprav so mariborski strokovni krogi menili, da renski rizling ne sodi v prekmurske gorice in da je zdaj za njih bogokletno pri nas saditi traminec, dosegamo prav s temi sortami zavidljive rezultate tudi na mednarodnih ocenjevanjih. »Stroka« se ni potrdila v praksi! In še nekaj besed o letošnji trgatvi, ko nekateri močno jamrajo, da nimajo kaj početi z grozdjem. Seveda so časi za vinogradništvo t^ki, vendar so prav ti, ki najbolj jamrajo, pozabili, da so pred leti prodali stiskalnice in sode za vino, vinske kleti pa spremenili v počitniške hišice. Račun, da bodo z družbenim denarjem zgrajene vinske kleti in odkupne postaje dajale za grozdje lepe kupe denarja, se jim ni izšel. Danes je pač tako - kjer nisi solastnik, težko vplivaš na gospodarjenje! je bilo v minulih dneh dokaj otožno Turisti so viseli na obab, kajti tam se je Karlov most divje boril z vodno ujmo. Voda pod mostom je narasla na 784 centimetrov. Kasneje je gladina vode padla, Vltava se je zlila v Labo, ki je preplavila del Nemčije, posebno mesto Dresden. Toda Čehi ne bi bili to, kar so: na pomoč niso poklicali samo gasilcev in dva tisoč vojakov, marveč tudi svojo duhovitost, praski humor. Takoj se je v časopisih pojavil mali oglas: -Prodam hišo v Čeških Budjevicah. Ogled pod Karlovim mostom v Pragi. Oprema doma: vodna postelja, tekoča voda, pod hišo je kopaJišoel« Anonimni češki humorist je takole pokomentiral vremensko nesrečo: naša humanitarna pomoč Nemcem, ki jth je prizadela poplava, je res nesebična, celo ogromna. Po vodi smo jim poslali žimnice, omare, nekajkrat celo cele hiše. . Voda je vdrla v praško sinagogo na Panski ulici, poplavila je kletne prostore Narodnega gledališča. Pojavile so se kraje iz zaprtih trgovin. Gasilci so opazili in odkrili »lažne gasilce-, ki so vdirali v stanovanja, »reševali« stanovalce in mimogrede izropali njihova stanovanja... V živalskem vrtu je poginilo več kot sto živali Edini, ki je vzdržal, je bil Karlov most. Ni ga človeka, ki bi prišel v Prago, in se ne bi posprehodil po njem. Kamenih most čez Vltavo je dobil ime po svojem utemeljitelju cesarju Karlu šele ob koncu devetnajstega stoletja. Prej se je imenovalJuditin most. Cesar Karel je naredil letni solsticij, ki je še danes viden s praga Staro-mestnega stolpa na mostu Sonce v tem času in s tega mesta zahaja za katedralo sv. Vita na Hradčanih, patrona katedrale in mostu. Karel je tako oživil davno predkrščansko šego - šifrirano v združitvi imena Vit/Svantovit kakor tudi v svojem rodbinskem imenu Luksemburg, kar pomeni svetlobo in mesto, mesto svetlosti v igri svetlobe. Ta Karlova misel je zapela za oko tudi prvemu Vehkemu češkemu prostozidarskermu mojstru slikarju AlfonsTj Muchi, ki je solsticij izrisal na prvi češki znamki Dodajmo, da je Karlov most dolg 516 metrov, širok je deset metrov, da leži na šestnajstih podpornikih in da so gazgradib včasu letnega solsticijaS. junija 1357, ko je prišlo do konjunkcije Sonca s Saturnom, in to ločno ob 5. uri in 31 minut, a vse to v znamenju leva - heraldičnega znaka češke kraljevine. Natančni podatki o času, ko so položili temeljni kamen za kamniti most čez Vltavo v Pragi, je sestavljen iz samih neparnih številk: l, 3,5,7,9, 7, 5, 3, 1 Karlov most ima burno preteklost, vse od husitskih bojev po bitki na Beli gori, ko je dvanajst glav oe^ih velikašev skoraj deset let viselo na nazobčanem obzidju na mostu Najbolj srdite bitke so se vodile 1648. leta prav na mostu, ko so Prago oblegale švedske vojske; leta 1848 so bUe tukaj postavljene študentske barikade. Z mosta je čudovit pogled na Hradčane: ni ga domačega ali tujega turista, ki se ne bi tukaj fotografiral, malo sebe, malo Hradčane, kjer danes uraduje gospod Vaclav Havel, in malo posamezne kipe. jezni emigrant v izgnanstvu. V knjigi Češka/napotek za uporabo ne piše samo o dobrih sorodnikih, o turistih, ki so odkrili magično Prago, enkrat med a1 kimijskimi zvezdami, drugič v stihijskem blatu in pod vodo, marveč o Čehih, ki so proslavili svojo domovino v svetu. Tako je med drugim zapisal: Vsi mi smo z vasi. Naš človek je lahko odšel v Prago, na Dunaj, Budimpešto. Ali v Pariz. Kot Mucha, slikar secesije (prav te dni se je končala njegova razstava del z balkansko motiviko, narejenih v Sarajevu pred prvo svetovno vojno). Ali študent Čapek, ki je odšel v Pariz prej, preden je začel pisati svoje genijalne tekste Th je Bata, ki ga je inspirir a la ameriška industrija. Ali Masari, ki si je iz Amerike pripeljal celo svojo ženo Ali tu je tudi pisatelj in kralj praških beznic Hrabal, večni lovec na golobe, »najboliši francoski pisatelj« Milan Kundera, ki ima namesto revnie še vedno v kolenih strah od totalitarizma. Ali Miloš Forman, kije že nekajkrat pokazal ameriški industriji zobe m zrežiral svojega Amadeusa. In sredi praških poplav je umrl jiesnik Jiri Kolar, simbol češkega surrealizma in absorda, izdelovalec mrliških krst, nekajkrat zaprt med stalinizmom, znan po zbirki poezij Prometejeva jetra, in ki po letu 1969 ni mogel več objavljati, ker se je med drugim družil v prav tako poplavljeni kavarni Slavija z disidentom Vaclavom Havloin. Predsednik države in sam pesnik in dramatik je poslal pokojnikovi ženi Beli Kolar brzojavko in v njej zapisal: -Smrt Jirija me je globoko prizadela. Bil je eden od stolpov sveta, v katerem sem odrasel in v njem živim « Te dni so Čehi izračunali škodo, ki so jo napravili voda, poplave, neurja. Denarna škoda na kulturnih spomenikih je 2,4 milijarde kron Država je dala prvih deset milijonov, toliko da si lahko umiješ zobe, je zapisal češki humorist. Najhuje je voda prizadela Center Egona Schielea v Češkem Krumlovu. Voda jo uničila galerijo Manes, ki stoji ob Vitavi, Pod vodo je izginila galerija Litera v Karlinu. V južnočeikem gledališču v Čeških Budjejovicah je voda uničila kotlarno, električne instalacije in gledališki arhiv. Potopljeno je bilo gledališče Archa na Poriči. Znano gledališče Na zabradli je ostalo brez naprav za zračenje Narodna knjigarna v Pragi je doživeto škodo, ki so jo izračunali v milijonih kron V založbi Labirint so ostali brez knjig v skladišču, zgradba FAMU (filmska šola) je ostala brez videoarhiva. Pod vodo so bile števdne kinodvorane. Toda življenje se je v Prago že vrnilo: uničen je njihov metro, na katerega so bili tako ponosni. Voda na koncu predora, so zapisali in stisnili zobe. Bo Praga postala čez nekaj mesecev še lepša, magičnejša, kot je bila? Molitev za Prago, ki so jo opravili duhouniki različnih verskih skupin, bo morda zalegla Z ulic bodo odstranili blato. kleti izčrpali vodo, knjige posušili s fenom in turistom dvignili cene za pogled na uro, ki se je od strahu ustavila. Čehi so se se vednc znašli tudi voda, ki m dobra niti za čevlje, jim ni mogla do živega KSnilK29 Pen septembra 2002 Ji, E5h I ’ Med ljudmi je Marijan Trstenjak bolj znan kot podjetnik in izdelovalec zanimivih izdelkov iz lesa. V roki ima razkriški vozel. Navidez enostavna stvar, ki pa jo le redki uspejo zložiti. Ko je to nekoč v gostilni na Gibini uspelo kolegu Mirku Žižku, ga je kar takoj poklical, pa čeprav je bila ura štiri zjutraj. Pa tudi lep spomi- nek na Marijan Trstenjak (levo) ima največ zaslug za temeljite radiestezijske raziskave okrog Ivanovega izvira na Razkrižju. Že od otroštva ga je zanimala lizika z vsemi njenimi skrivnostmi, med njimi posebej radiestezija, zato ne preseneča, da se je odločil za študij strojništva In ga tudi dokončal. Zadnje desetletje je namenil radiesteziji ves svoj prosti čas. Po hišah je opravil nekaj tisoč meritev, do zadnjega koščka je premeril tudi širše območje okrog Ivanovega izvira. V oporo mu je bilo vse. kar je že obstajalo - od pripovedi do ugotovitev Pogačnika in drugih. Radiestezisti so s skupnimi močmi določili 22 zdravilnih točk, vrli Razkrižani pa so jih domiselno uredili. Na fotografiji pri izviru je v družbi Igorja Ziernfelda Iz Domžal. Njemu in njegovim dolgoletnim izkušnjam najbolj zaupa. Visoko pa ceni tudi znanje in sposobnosti kolegice Vere Klovar Švigir (desno) iz Jalsovca pri Štrigovi, ki se z radiestezijo in bioenergijo zelo intenzivno ukvarja. obiskvRaz-k r i Škem kotu je ta vozel. In še eno družinsko tradicijo nadaljuje Marjan. Ima vinograd s 6 tisoč trtami in pridela odlična vina, Največ energije mu vzame prodaja. - V L Benko 71 Takole pa je, ko je Marijan Trstenjak med svojimi najbližjimi v domači kuhinji na Gibini. Od leve so starejša hčerka Monika, dijakinja prvega letnika elitne ljutomerske gimnazije, žena Cvetka, zaposlena v Muri s spričevali o končani srednji kmetijski in ekonomski ter trgovski šoli, mlajša hčerka Julija, ki je petošolka na razkriški šoli, skrajno desno pa stric Alojz z Marijanove domačije v Banfiju (Hrvaška), s katerim so poslovno in tudi sicer zelo povezani, čeprav jih ločijo državna meja In sto drobnih tegob, ki so z mejo prišle v njihovo vsakdanje življenje. Ampak M.U. »Ki _ -1 ». * — J ». ____ meja je dejstvo, treba se je privaditi in prilagoditi ... Vedno ni lahko in to je verjetno eden glavnih Jure. Z. razlogov, da se mladi izseljujejo... ČUDEŽNA POT OB ZMAJEVI ČRTI MOČI a Takole pa nastajajo pravi razkriški mlinci. Zagotovo jih znajo narediti gospodinje (od leve) Marija Makovec, Nežika Kralj, Dragica Alt, Irma Puklavec in Anica Ivezič, peko na posebni peči na prostem pa odlično obvlada Marica Srša. Če boste na Raz-križju, ko bo tam kak kulturni ali turistični dogodek, si boste vse skupaj lahko ogledali v živo in poskusili. Razkriški mlinec je namazan z zaseko in zvit kot palačinka, In po dveh treh mlincih bo postanek na eni od zdravilnih točk še učinkovitejši! 1 za 15 minut) 2 3 4 S 6 7 8 9 10 Z e stoletja velja, da voda iz Ivanovega izvira pomaga pri izboljšanju vida, njeno pitje izboljša splošno počutje, ozdravljala pa naj bi celo golŠavost. Sem naj bi zahajali ljudje že pred letom 1700, torej pred postavitvijo cerkve. Od ust do ust se je širila legenda o slepi deklici, ki se ji je pri izviru povrnil vid, pa o pastirju, ki naj bi mu po prvi vojni pomagala odpraviti trahom. Meritve radiestezistov so potrdile izjemno energijsko moč na tem območju. Odkrili so več zdravilnih točk in zasnovali Čudežno pot ob zmajevi črti močL Zdravilno območje v dolžini okrog tri kilometre in pol ima 22 zdravilnih točk, ki pomagajo pri zdravljenju bolezni dihal, prebavil, jeter, ščitnice, pri odpravljanju težav s srcem, zdravljenju bolezni okostja, živčevja itd, Trstenjak opozarja, da je za uspešno zdravljenje zelo pomembno upoštevanje navodil: izbira prave točke za določeno bolezen, spoštovanje časa za postanek na točki, kot so ga določili stro- kovnjaki, postajanje na največ treh točkah dnevno in večkraten obisk posamezne točke -enkrat ni nobenkrat! »Energije v razkr iš- ”, mulili tl .V 11 točka z meditativnimi energijami za odpravljanje negativnih vzorcev (20 minut) 12 za presnovo in krvožilni sistem (20 do 30 minut) 12A za bolezni ledvic ( 30 do 35 minut) 13 14 15 16 17 18 19 20 21 za odpravljanje stresnih motenj, astme in arterioskleroze (30 do 60 minut) za bolezni krvnega kapilarnega sistema, vegetativnega živčevja in za odpravljanje ženskih težav (od 20 minut do ene ure) za bolezni tankega in debelega črevesa (15 minut) za prostato in trebušno slinavko (8 do 20 minut) za okostje in hrbtenico ter osteoporozo (15 minut) točka z vitalno energijo (neomejeno) za bolezni vratnih vretenc (10 do 35 minut) za odpravljanje vseh težav ( 5 do 40 minut) za odpravljanje težav spodnjega dela trebuha (nad 5 minut) september 2002 Pen 30 VESTNIK Aktualen pogovor o presaditvah srca z docentom dr. Tonetom Gabrijelčičem, dr. med. v, Sloveniji čaka povprečno na presaditev srca deset bolnikov. O teh zahtevnih posegih v človekovo telo sem se pogovarjal z docentom dr. Tonetom Gabrijelčičem, dr. med., predstojnikom kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja Kliničnega centra v Ljubljani. Kakšna je v naši državi pogostost težjih obolenj srca v primerjavi z drugimi državami v Evropi glede na število prebivalcev? Žal je Slovenija v tem pogledu kar v koraku z razvitim svetom. Bolezni srca in ožilja so pri nas med glavnimi vzroki smrti Leta 1990 ste opravili s sodelavkami in sodelavci v ljubljanskem kliničnem centru prvo presaditev srca pri nas. Koliko je bilo doslej opravljenih teh strokovno izjemno zahtevnih presaditev in kateri so poglavitni vzroki za to? Res je bilo to leta 1990, a leta 1986 je profesor Košak naredil avtotransplantacijo srca. Pacientu, ki se mu je ponovno naredil tumor v srcu, je ta organ v celoti izrezal, tumor na shranjenega, zaščitenega v drug center. Tukaj morajo poleg vseh medicinskih znanosti odlično delovati zveze, promet. Na Kliničnem centru v Ljubljani imamo danes enajst kirurgov, usposobljenih za operacije srca in ožilja. V mariborski bolnišnici sta dva tovrstna kirurga in tam se na to zahtevno delo pripravlja podmladek. Drugje v Sloveniji tovrstnih kirurgov ni. Sicer pa to število zadostuje in kirurgi niso kritičen kader. Primanjkuje drugih strokovnjakov, ki morajo sodelovati pri tem zahtevnem procesu. Vendar se tudi to stanje počasi izboljšuje. Prihajajo novi, mladi, ki jih to zanima in se tudi učinkovito vključujejo v to delo. Slovenija ima organizirane tako imenovane donorskecentre in je povezana z mednarodno mrežo posredovanja darovanih oziroma transplaniiranih organov človeškega telesa. Je pričakovani cilj dosežen? Mreža je vzpostavljena in dobro deluje, vendar pričakovanega števila darovalcev nad milijon ljudi v relativno kratkem času tega delovanja še nismo dosegli. Gre pa za velik napredek na tem področju. Povsod po svetu je problem F Z docentom dr. Topetom Gabrijelčičem, dr. med,, predstojnikom kliničnega oddelka za kirurgijo srca ■i in ožilja v Kliničnem centru v Ljubljani, sem se pogovarjal v času njegovega dopusta na njegovem domu v Murglah. Ni 1 počival, amp •proučeval je strokov literatu 1* 'r'i Beseda o »videnjih« n* ■ klinično mrtvih / V Sloveniji živi s tujim srcem štiriindvajset ljudi mizi odstranil, obnovil manjkajočo srčno steno in srce vsadil nazaj. To je bila takrat prva taka uspešna operacija na svetu. Do sedaj smo srce presadili štiridesetim bolnikom. Večinoma je šlo za obolenje srčne mišice. Nekaj manj bolnikov pa je bilo operiranih zaradi tega, ker so imeli že prej premostitve oziroma bajpase. Bolezen je napredovala, ker je nastalo več infarktov in je odpovedala srčna mišica. Bolezen pride v takšno stanje, da se tudi s klasično operacijo tega stanja ne da izboljšati. In srce je tako slabo, da bolniku grozi, da bo umrl. In tak je tudi kandidat za operacijo. Koliko tovrstnih bolnikov v Sloveniji trenutno čaka na presaditev srca? To število se spreminja. Povprečno jih je okoli deset. Dogaja se, da se nekaterim stanje, vsaj začasno, nekoliko popravi. Lahko nastane stanje, ki ne dovoljuje presaditve. Pojavijo se lahko okužbe. Kolikšna je povprečna starost oseb s presajenim srcem v Slovenije Koliko je od tega žensk, koliko moških? In kako se lahko s pomočjo razvoja medicinskih in farmacevtskih znanosti podaljša njihovo življenjsko dobo? Povprečna starost naših bolnikov je nekaj več kot <18 let. Razpon starosti je od 24 do 68 let. Moških je bilo 34 in 6 žensk. Bolniki, ki so izbrani za presaditev srca, so bolniki tako imenovane končne srčne odpovedi. To naj pomeni, da so izčrpane vse druge možnosti zdravljenja, tako zdravljenja z zdravili kot s klasičnimi operativnimi posegi. In da je njihova prognoza zelo, zelo slaba. \ Uspešna presaditev jim lahko zelo podaljša življenje. Ne samo podaljša, ampak izboljša tudi kakovost življenja. Najdalj je pri nas živel bolnik s presajenim srcem več kot osem let. Najbolj grozijo tem bolnikom zavrnitev tujka in okužbe, zato je treba s terapijo bdeti nad temi nevarnostmi. Če se da bolniku preveč zdravil, ne bo zavrnitve, ampak bo prišlo do okužbe, in obratno ... Že nekaj časa dajemo bolnikom posebne srčne spodbujevalce. Z njihovo pomočjo dobivamo podatke, ki jih računalniško obdelamo in ki nam tudi pomagajo postaviti sum ali spremljati morebitno zavrnitev, in to je dalo že toliko izkušenj, da vsaj zmanjša število teh nevarnosti. Trenutno je v Sloveniji ^iriindvajset preživelih tovrstnih bolnikov, od teh jih je dvajset v odličnem stanju, štirje imajo nekatere probleme s kostmi, ki so lahko posledica stranskih učinkov nekaterih zdravil proti zavrnitvi. Imajo zdravila za zavračanje tujka veliko stranskih učinkov? Žal jih imajo, predvsem, ker zavirajo imunski sistem, obstaja nevarnost okužb. Če delovanje ni dovolj učinkovito, potem grozi zavračanje presajenega organa, Ti bolniki so dovzetnejši za različne infekcije kot običajni ljudje. Prav je, da se izogibajo krajev, ko je na majhnem prostoru zelo veliko ljudi. Zlasti v času prehladov, infekcij se morajo izogibati takih, za katere vedo, da so bolni. Ekipa za presaditev srca je številna, saj jo sestavljajo anesteziologi, imunogenetiki, infektologi, internisti, kirurgi, klinični psihologi, medicinski biokemiki, mikrobiologi, višje medicinske sestre in mnogi drugi. Je pri nas na tem področju dovolj podmladka? To je res, da zahteva ta poseg sodelovanje vrste strokovnjakov. V resnici gre za test funkcioniranja celotne skupine, če pogledamo širše, zlasti na primer, ko gre za sodelovanje različnih darovalnih centrov. Organ na primer odvzame en center, potem pa ga je treba zelo naglo prepeljati, primerno pomanjkanja človeških organov, tako da je to omejitev za večje število operacij. Bolnikov je mnogo. Žal se mora nekomu zgoditi nesreča, huda bolezen, da ima lahko nekdo drugi srečo, da lahko dobi zdrav organ, ki mu potem omogoči podaljšanje kakovostnega življenja. Vaš nasvet Slovenkam in Slovencem, na kaj naj pazijo v življenju, da bo njihovemu srcu prizaneseno z bolečinami? Veliko lahko vsak naredi zase z zdravim načinom življenja organizacije transplanta sporočiti temu centru, da imamo oziroma s preventivo. Zdravo naj se prehranjuje, alkoholne pijače pije zmerno, izogiba naj se kajenju. In ukvarja naj se s fizičnimi aktivnostmi. Pascal pravi, da velike misli prihajajo iz srca ... In srce je zares življenjsko središče človeškega bitja, ker zagotavlja kroženje krvi. Je simbol in ne resnični sedež intelektualnih funkcij. Srce |e kralj, je gospodar diha, pravijo nekatere religije. In Plutarh uporablja prispodobo: Sonce deli svetlobo, kot srce deli dih. V svetopisemskem izročilu simbolizira srce notranjega človeka, njegovo čustveno življenje, sedež inteligence in modrosti... In srce naj bi bil prvi organ, ki izoblikuje, in zadnji, ki umre, odtod izraz iz vsega srca pomeni do zadnjega diha ... Pri Caribih iz Venezuele in Gvajane je ena beseda za dušo in srce... Kaj bi dodali k tem trditvam? Telo in duša sta neločljiva celota in je pravzaprav tudi duša to ni to. Da je vendarle še nekaj drugega. Da se s tem vse ne odsev delovanja telesa. Zaradi fizioloških danosti čustva seveda vplivajo na vegetativni živčni sistem, ki se kaže v malo spremenjenem delovanju srca. Recimo vznemirjenju ob strahu, sreči, žalosti. In takrat to spremenjeno delovanje, recimo hitrejše ali močnejše utripanje, človek zazna in se zave svojega srca in seveda mu to nekako uaje občutek, da je izvor teh čustev, teh psihičnih sprememb pravzaprav v srcu Čeprav gledano hladno biološko, je srce zgolj mišična črpalka, ki poganja kri po telesu. Kdaj dejansko nastopi človekova smrt? Smrt je kompleksno dogajanje, to ni trenutek. Zdaj seveda cirkulacijo v možganih, recimo arteriosklerozo, potem lahko želimo zabeležiti trenutek smrti in potem so bile zaradi tega Doslej pri nas štirideset presaditev srca, v večini moškim dane različne definicije smrti. In prav zaradi namena presajanja človeških organov je bila postavljena definicija vendar do tega niso kritični. Prepričani so, da so to res videli tako imenovane možganske smrti. Včasih je veljalo, da človek umre, ko se mu ustavi srce. V primeru presaditve srce sicer ustavimo, vendar ga znova poženemo. Toda preden ga nekomu odvzamemo, mora biti ta oseba nedvomno mrtva, kar pomeni, da je možgansko duševni mir, si naberete novih moči? mrtva. Ta definicija pomeni, da so popolnoma nepopravljivo okvarjeni možgani v celoti. Drugi organi pa še delujejo. Po pravilniku, ki je določen z zakonom, mora posebna je spet služba. Dežurstva so tudi ob nedeljah in praznikih. Tb komisija ugotoviti po točno določenem postopku možgansko smrt in tukaj pomote ni. Šele takrat, ko komisija ob koncu postopka podpiše izvid o možganski smrti, je trenutek, ki se ga šteje za smrt te osebe. Kakšen je postopek za odvzem človeških organov? Za odvzem človeškega organa morajo biti izpolnjeni tudi pogoji. Gre za ustreznost organa in z odvzemom se morajo strinjati svojci. Paziti je treba, da morda pokojni ni sam za življenja nasprotoval darovanju organov. Če so vsi ti pogoji izpolnjeni, potem lahko organe vzamemo za presajanje. Darovalci organov so največkrat osebe z neozdravljivo poškodovano glavo. Lahko pa gre tudi za nekatere bolezni, recimo obsežen izliv krvi v možgane. Pred odvzemom pa^teče še celoten mehanizem organizacije presajevanja, kjer moramo kot člani mednarodne na voljo te in te organe. V centru imajo tudi sezname prejemnikov in potem računalniški programi določijo, kdo naj bi dobil ta organ, in to tja sporočijo. , Kakšen je okvirni potek presaditve srca? Ta poseg je tak kot pač so operacije na odprtem srcu, ko bolnika priklopimo na zunajtelesni krvni obtok, To se pravi na aparaturo, ki nadomešča, v času operacije, delovanje srca in pljuč. Potem bolno srce izrežemo, vsadimo zdravega, in ko dovolj dobro deluje, prekinemo zunajtelesni krvni obtok, Vaše mnenje o doživetjih klinično mrtvih? Osebno takih ali podobnih izkušenj nimam. Lahko razmišljam samo o tem, kar ljudje povedo. O čemer pišejo. Po eni strani si človek težko predstavlja, da ga enostavno ne bi bilo več. Danes sem, razmišlja, potem pa, da ga sploh ne bi več bilo, Strah pred tem ničem ga sili v to, da verjame, da konča. Da po tem nekaj še mora biti. Ne more si pi'edstavljati, da njegove zavesti enostavno več ne bi bilo. O drugem življenju nimamo podatkov. Zanimive pa so zgodbe o odhajanju, vračanju. Pogosto govorijo o neki svetlobi, tunelih in podobno. Vendar jaz mislim, da gre tukaj za nekaj drugega Gre za tisto stanje, ki mu pravimo klinična smrt. Ko zgleda človek mrtev, ko ga oživljajo. Ko mu na primer masirajo srce. Takrat, v tem primeru, krvni obtok ni normalen. Možgani ne dobivajo dovolj krvi in to, zlasti pa če ima kdo še prizadeto še dodatno spremeni pretok., Lahko so določeni deli oskrbljeni s kisikom, eni sploh ne In to lahko vodi v neko nenormalno delovanje možganov. In iz tega stanja lahko ostanejo fragmenti nekega spomina. In to ima človek za absolutno resnico Pravi, da je to doživel, da je to videl. Če se nekdo zbudi in ve, da je sanjal, potem mu je razumljivo, da pač to ni bila resnica. Bile so pač sanje. V takem primeru pa se mu zdi, da mu je to ostalo v spominu, da je to resnično doživel. Tega se spominja podobno, kot če bi šlo za halucinacije, seveda pa gre tu za drugo stvar. Nekateri bolniki pravijo, da so videli slike, slišali glasbo, in slišali, Vaše poklicno delo zahteva popolno zbranost. Nesebično se predajate pomoči potrebnim, težkim bolnikom. Čemu se največ posvečate v svojem prostem času, da si najdete Prostega časa nimam v izobilju. Poleg rednega dela imam še dežurstva, ko je treba ostati do naslednjega dne, in potem in tam so razni kongresi, strokovna srečanja na različnih koncih sveta in ob takih priložnostih spoz|^avam svet, marsikaj vidim. Intenzivno ne gojim kakšnih športov, V zadnjem času skušam redno hoditi na namizni tenis. Franček Stefanec VESTNIK 31 Pen september 2002 Magija, iluzija ali samo J dober trik? 'I M L J V cirkusu nisem bil že od svojega otroštva in ne morem vam povedati, kakšno je razpoloženje sedaj, kajti MarUzz Show, ki se je minulo soboto mudil v Puconcih, je v bistvu nastop čarovnika, je čarovniški sov, čeprav ima v sebi precej elementov cirkuškega, artističnega. TUdi tukaj se na odru pojavijo živali, le tiste bolj majhne: golobi, zajci, morski prašički, psi in celo opica, a zanimivo, vsi imajo domača slovenska imena. Vprašanje ostaja, ali je uporaba živali v artistične namene etična ali ne, a očitno je, da se za njih dobro skrbi in da se v šovu počutijo dobro (še najlepše pa jim je, ko lahko izginejo z odra). '4.1 H I p 4 1' ________________V Najbolj zvesta in najbolj zahtevna publika čarovnikovega sova so otroci. Obenem so tudi tisti, ki so najbolj pripravljeni sodelovati. »Videli boste, da ne boste nič videli« I To, da imajo živali slovenska imena, niti ni tako presenetljivo, če vemo, da je gospod Marlizz kljub tuje zvenečemu imenu pravzaprav mož z Ptuja (ki svoje pravo ime dobro skriva), ki se razglaša tudi za »popotnika labirinta« in »genija vedrosti«. Z magijo se je začel ukvarjati pred dvajsetimi leti, najbolj zanimiv pa je podatek, da je bil kot čarovnik začetnik brezupen k-« kil2^ ifl Sandri so iz nosa začeli padati različni 1 predmeti. Mali Marko se je izkazal za zelo zabavnega asistenta. 4 lij Tomo Koles Nataša Juhnov primer. Na izpitu za čarovnika pri Društvu artistov Slovenije v Ljubljani je najprej kar dvakrat padel in drugič je jokal kot majhen otrok. A ravno takrat se je v njem zgodil preobrat, v bolečini je začutil, kako globoko je magija že vsajena v njegovem srcu. Tretjič je izpit naredil z odlično oceno, edini doslej od čarovnikov amaterjev, A tisti časi so že daleč, čeprav je med predstavami spoznal, da se pravo delo šele začenja: »Psihično sem dozorel, a obenem spoznal, da magija ni stvar rekvizitov in spretnih prstov, ampak je pomen v tem, da rekvizitom daš življenje.« Poglejmo, kako je to v praksi: V kulturnem domu v Puconcih se je zbralo kakih osemdeset obiskovalcev, v veliki večini so bili to starši z otroki, ki so za vstopnice odšteli 1500 (starši) in 1000 tolarjev (otroci). Šov je v bistvu namenjen otrokom, saj je Marlizz med kariero spoznal, da je to njegova želena ciljna publika, čeprav pravi, da je za njih težje nastopati kot za odrasle: »A otrok je kakor roža, če ga ni, nekaj manjka.« Predstava v Puconcih se je začela z zamudo, saj je skupina pri svojem prihodu najprej naletela na zaprta vrata, potem pa so še ugotovili, da reflektorji v dvorani ne delajo. Tako je moral Marlizz s svojimi tremi asistenti sam prinesti svoje lastne žaromete, to pa še ni pomenilo konca domačih težav, saj je med predstavo nekdo v sosednjem prostoru začel kar vrtati. Še sreča, da ima Marlizz za svoj šov tako glasno glasbo, da premoti vsa čutila, da o sluhu niti ne govorimo. Svoj nastop je začel s klasičnimi triki s kartami, cigaretami in golobi, ki se hitro pojavljajo in izginjajo izpod njegovih prstov. Čeprav sem si zabičal, da bom sedaj poskušal ugotoviti^bistvo trika (vem, da je treba gledati drugo roko kot tisto, ki ti jo kaže čarovnik), je to skoraj nemogoče, saj spoznaš, da so njegovi gibi prehitri za oko in da so za njim leta in leta spretnostnih vaj. Skratka, program je sestavljen iz dveh ur, v prvi se kažejo triki salonske in zabavne magije, v drugi pa iluzionistični triki, ki spadajo prav v vrh svetovne magije, saj veste, tisti, ko njegovi pomočniki kar lebdijo pred njim. Kakorkoli že, meni je bil najbolj všeč trik z ruta-mi. Zavezane rute je žil na eno majhno mizico, nezavezane pa na drugo, potem pa se odstranil. Po besedah »Sedaj boste videli, da ne boste nič videli« je brez enega samega poprejšnjega dotika pokazal, da so zavezane rute na drugi mizici, nezavezane pa na prvi. Ne vem, kako jih je spravil na drugo stran, saj ga sploh ni bilo zraven’ Podobno osupli so bili očitno tudi člani žirije tekmovanja v Italiji, saj je prejel tam ravno za ta trik posebno nagrado. Pa to ni edina njegova trofeja. S svojo asistentko Majo, ki ga redno spremlja, sta doslej osvojila na festivaUh magije 14 zlatih, 7 srebrnih in 5 bronastih medalj. Lepo bi bilo, če bi osvojila kdaj Še kakšno, saj sta še zadnji potujoči par tovrstnih umetnikov v Sloveniji. E>>:’ Trtki s cigaretami spadajo v klasični repertoar. Čarovnik mora imeti poleg spretnih prstov tudi govorne in igralske spretnosti. Brez tega sova enostavno ni. Več o tej tematiki lahko preberete tudi v izvrstnem romanu Williama Goldmana Čarovnija. 'll P : r Ii a i 1 f H v Čarovnikove roke bi lahko mirne duše nastopile tudi na kvartopirskem tekmovanju, saj je ustvarjal Marlizz s kartami prave harmonike in lestvice. r'r t. I v t k I M < - ‘.U. t’ domača Imena. Tole n. posneto |e n.)ver,e.ne)a Fredi (težava (e v tem, da so sl vsi tako zelo podobni). -^1 L it I Trik z vrvjo, ki se sama zaveže in odveže. Psi so ubogljive živali, to vedo tudi tisti, ki se ne ukvarjajo z odrsko umetnostjo. september 2002 Pen 32nsnii I 'I Predvolilni čas je, ko mnogi iščejo svojo prilcžnost, da bi naslednja štiri leta vladali - in imeli oblast in denar. Strankarsko »tržišče« je že dodobra zasičeno, zato je iskanje tržnih niš kar težaško delo. Penova trojka se je takole dokopala do ideje: še malo, pa bo zavrelo v mno^h glavah, v enih od politike, v drugih od živahnega mošta in žganja. Slovenija potrebuje streznitev. Brez ustanovitve politične stranke ne bo šlo! Čas za prvi korak je pravi, tudi priležnost za začetek se nam je ponudila kar sama. V Lendavi so imeli veselično trgatev in tam bo zagotovo veliko ljudi, potrebnih in željnih streznitve, smo ugotavljali, in stranka bo na enem samem kraju kadrovsko izpopolnjena in jj nared za volitve, smo predpostavili. Selekcijo f bomo delali z alkotestom, je bila soglasna i odločitev in na kraj pameti nam ni prišlo, da bi I samo zaradi tega aparata za slovenski narod tako J ; ' pomembna stvar skoraj propadla. Alkotest je zelo tako dosegi/ iva aparatura. V vseh trgo vinah, kjer smo vprašali zanj, so nam povedali, da tega ne prodajajo. Še dve leti nazaj si nekaj aparatu podobnega lahko kupil na bencinskih servisih, zdaj tega tudi nimajo več. Na policiji jih lahko uporabljajo samo službene osebe, testnega za akcije, ki so jih imeli čez poletje. I 'I r i Prva »žrtev* je bila novinarka radia MMR Eva Bukovec. Za trenutek se je obotavljala, češ da je itak popila samo kokakolo, ko pa smo ji podrobneje pojasnili, za kaj gre, je odločno pihnila in postala prva članica Stranke za trezno Slovenijo. Bojan je potem še ugotovil, da je tudi sicer na delovnem mestu »čista* in da s šefom ne bo težav. .1 pa so že vrnili v Ljubljano. Menda naj bi imeli alkotestevnekaterihpodjetjih, vendar so to povsod zanikali, tudi v znani pomurski gostilni je »zadevica« nekam izginila. Odrešil nas je kolega Albert, ki se je spomnil, da to »stvar« ima doma. Prijazno jo je odstopil Penovi trojki, ki je pozneje sicer ugotovila, da stvarne dela čisto natančno, kar pa niti ni bilo pomembno ...Za vstop v stranko je bila dovolj pripravljenost, prostovoljno pihati... .m V se' i J/ l r »R M IS M I Vt.i 7 Žare Zorič je imel to soboto rezervirano za obhod •šankov* na lendavski trgatvi. »Ko grem na ,fešto', avto vedno pustim doma, zato ni problema za pihanje.,.* Da je popil več piv, alkotest ni potrdil, ker ni hotel nič pokazati (tehnične težave), je pa izpolnil pogoj za članstvo v novi stranke Pihanje obvlada in za prevetritev države stranka potrebuje prav takšne borce! Stranka za trezno Slovenijo Penovec Dodo se je odločil, da za stranko pridobi še dve članici nežnejšega spola. Spolno razmerje v novi stranki naj bi bilo uravnoteženo, je zapisano v temeljnih načelih. Zdenka iz Celja sicer ni imela nič proti osnovnemu cilju stranke - strezniti Slovenijo, je pa kljub temu odklonila pihanje,« V politiko se ne vmešavam, tudi o tem, koga bom volila, se še nisem odločila. Mogoče kakšno dobro žensko?!« je bila odločna. Dobro razpoložena Klavdija Horvat iz Maribora, ki je pomagala sorodnikom za točilni mizo, je bila za stvar in Dodo je bil že prepričan, da ima novo članico. »Pihala bom, članica stranke pa ne bom. Hočem ostati svoboden človek, ki mu nihče ne komandira.* Škoda, takšne ljudi bi stranka nujno potrebovala, Okrog Klavdije je kar žarelo od dobre volje, pa ne zavoljo alkohola, ampak od njenega nasmeška... »Pa da ne boste mislili, vmes tudi kaj popijem, le dobro ga nesem...« Jože Szabo je priznal, da je še »včerajšnji« in da bo zago-tovo dosegel rekord. »Avta ni-mam, da bi ogrožal sebe in druge, zato sem lahko brez skrbi,* je pojasnil 5 in brez zadržkov pihnil z vso silo. Če < bi bilo z aparatom vse v redu, bi se moral ustaviti tam okoli 2,51 Ampak r \ Penovka Irma se je odločila, da bo poskrbela za uravnoteženo zastopanost moškega spola. Po Jožetu ji je uspelo prepričati in pridobiti še enega zglednega tokrat številke itak niso bile pomembne, o članstvu v stranki pa itak ni bilo nobenega dvoma. Jože bo zagotovo vesten in discipliniran član stranke, ki se bo pripravljen žrtvovati za pospešeno treznjenje države. Alkohol in druge vzroke pijanosti je treba uničiti! :’i±f JilD J1Li7 Posebno obvestilo vodstva nove stranke Ko bomo prevzeli oblast, bodo alkotesti naprodaj v vseh bolje založenih trgovinah in na bencinskih servisih. Obvezni bodo tudi kot drobni inventar v vseh javnih in zasebnih podjetjih, strogo obvezni pa v vseh političnih in oblastnih krogih. Pristojni organ jih bo predpisoval kot obvezne tudi za družinsko uporabo. Ffi sb-aAko, člana. Ladislav Bedi iz Lendave bo spoštoval strogo strankarsko disciplino, in če bo treba, bo zbiral tudi podpise za strankinega predsedniškega kandidata in agitiral za strankarski program. Vse za trezno Slovenijo! Natalija Juhnov fttj&jahlpjiulae - i^okazuje tucUt^ ___________ ,'jd lin zamerili, saj vsega itak ne more popiti in tako rešiti njihove potrebi io.iLijs [ftm! n btfflUii iudl Uriiiiji jJtU jd 4:^up^£i, d/ i;-ji Isndiivjjd ■da prld^ stiske. Mogoče pa bo zanje lahko naredila kaj več v novi stranki. Po koluarjih se je že razširilo, da dobiva kandidatka Barbara v predsedniški bitki resno konkurentko. Vrli ustanovitveni člani Stranke za trezno Slovenijo že agitirajo za predsedniško kandidatko svoje stranke in stavijo, da bo Marika zmagovalka dvoboja, optimisti v stranki pa, da bo zmagovalka šestnajsteroboja. To, da ni odklonila pihanja za Pen, pa je itak njena največja zmaga! Bravo! VESTNIK 33 Pe" september 2002 J Tatjana Kalamar Morales in Antonio Jose Morales M oje ideje se rojevajo različno. Lahko pridejo kot blisk aU pa so plod trdega dela, .največkrat pa so spontane, kakršne nam jih prinese vsakdanje življenje,- pravi o svojem delu in oblikovanju oblačil modna oblikovalka Tatjana Kalamar. Spontanost pa ni povezana samo z njenim delom, temveč tudi z njenim zasebnim življenjem. Zgodila se i je namreč tudi na letališču v Peruju, ko je bilo letalo, namenjeno v Evropo, pokvarjeno, . potniki pa so med njegovim popravilom zapravljali v letaliških trgovinicah še zadnje Kjs kovance perujske nacionalne valute. Danes lahko bolj v šali kot zares zapišemo, da je r• - imela od omenjenih nakupov in čakanja največjo korist prav Tatjana. Na letališču v Limi je namreč prižgal iskrico v njenem življenju tamkajšnji domačin Jose Antonio Morales, ki je danes njen mož. Kaj se zgodi, če se v Peruju pokvari letalo? Tatjana Kalamar in Jose Antonio Morales sta se poročila v Limi v Peruju. Poroka je bila civilna, zgodila pa se je decembra 2001. » Med njima je bilo 13.000 kilometrov Poročila sta se civilno v Peruju. Poroka je bila takšna kot bi bila pri nas, le milijone in milijone dokumentov sva morala predložiti, da so naju sploh hoteli poročiti,« je razložila Tatjana. Potem je z nasmehom dodala: »Kljub temu pa naj priznam, da so zabave po uradnem delu poroke v Peruju prav tako dobre kot pri nas.« Jose Antonio Morales in Tatjana Kalamar Morales danes živita v Murski Soboti. »Čeprav sem bil prej v Evropi že dvakrat in občudoval njene I lepote, je glavni, edini in meni tako ljub Peruja, je na primer tako velika kot vsa vzrok, da sem ostal na tej strani Slovenija. V glavnem mestu živi osem oceana, samo Tatjana,- zatrjuje Jose milijonov ljudi, v vsej državi okoli Antonio. V preteklih letih, ko ju je ločevalo več kot trinajst tisoč kilometrov, sta se dodobra spoznala, si pisala pisma (tudi sodobnih internetnih povezav pa mu elektronska) in se pogovarjala po omogoča, da svoje delo nadaljuje. Delo na drugi strani zemeljske oble Kljub slovenski majhnosti se je Jose Antonio zelo hitro navadil na življenje v Sloveniji. »Peru je dežela, ki je pri vas znana predvsem po Andih, po starih Indijancih in njihovi značilni glasbi. Toda obstaja še veliko drugih lepot, ki jih skriva moja dežela. Sicer pa človeka'ne preseneti sama narava, ki jo imate tako radi tudi Slovenci, temveč tudi velikost Peruja in prestolnice Lima, odkoder prihajam tudi jaz,« je povedal Jose Antonio. Lima, ki meri približno osmino dvaindvajset. Jose Antonio se je že v Limi ukvarjal z delom na področju informatike, čas »Nekatere moje stranke sploh ne čutijo oziroma skorajda ne vedo, da opravljam delo za njih nekje na drugi strani zemeljske oble,« je povedal Jose Antonio, ki namerava kmalu podobne storitve ponujati tudi slovenskemu trgu. Njegovo delo si lahko ogledate tudi sami, in sicer na internetnih naslovih www.premik.net in www.generacion-pro.com. Življenje odseva v njenem oblikovanju Svet postaja eno in razdalje niso več tako velike, kot so bile nekoč. Poleg perujskega žiga so v Tatjaninem potnem listu tudi žigi skoraj vseh evropskih držav. Japonske, Argentine, Bolivije, Urugvaja, Združenih držav Amerike ... Refleksija sveta in življenje potrošnikov odsevata tudi v njenem mod nem oblikovanju. To je ključ, ki ga skuša vnesti v delo vsak dan. Ideje kar vrejo iz glave, najprej na skice in nato v računalnik, vse skupaj pa se nadaljuje s sodelovanjem z modelarji, tehnologi in preostalo množico ljudi v Muri, kjer je zaposlena, da so na koncu zadovoljni tako proizvajalci kot potrošniki. O letošnji jesenski modi pa pravi: »Vse se začne pri barvah. Prihaja rjava barva z imenom mocca, prav tako naj bi oranžna kmalu zamenjala rdečo. Seveda je predvsem moška moda bolj stroga in dogmatska. Pravila so pre-ciznejša in morajo ustrezati življenjskemu stilu potrošnika. Moda je na strani tradicije in čistih linij iz sveta arhitekture.« ________Sadovi v tej deželi Pri vsem tem delu ostaja tudi nekaj prostega časa. Jose Antonio rad bere knjige, tako v angleščini kot španščini. Včasih skupaj tudi skuhata kakšno jed, I le I J tit'W ; telefonu. Tatjana zato danes že obvlada španščino, tudi Jose Antonio razume slovenščino, medtem ko poleg tega še tekoče obvlada angleščino in seveda materni jezik, ki se mu pravi španščina in ki postaja v svetu j vedno bolj uporabljan. »Poleg ’ španščine obstajata v Peruju še dva indijanska jezika, ki sta prav tako uradna. To sta que- j chua in aymara,« je razložil | Jose Antonio. In če smo že pri jeziku, na vprašanje, zakaj I imajo v Peruju moški dve imeni, I naš sogovornik odgovarja, j »Moški nimajo samo dveh, temveč tudi več imen. Po pripovedovanju naj bi bila to poleg , > !*• * krstnega imena še imena botra. očeta in morebiti tudi najbolj Šega družinskega prijatelja. « t.'. Tole pa je center Areguipe. Posnetek je naredila Tatjana, ko je pred štirimi leti obiskala Peru. Tole pa je sveža fotografija, ki je nastala v Murski Soboti. Jose Antonio Morales in Tatjana Kalamar Morales pravita, da ju veseli živeti v Sloveniji, in si želita v tej prečudoviti deželi tudi sadov. V?'***; i; ■s*; -n*.- ‘•*- ‘ J «1 »Peru je dežela, ki je pri vas znana predvsem po Andih, po starih Indijancih in njihovi značilni glasbi. Toda obstaja še veliko drugih lepot, hi jih skriva moja dežela. Sicer pa človeka ne preseneti sama narava, ki jo imate tako radi tudi Slovenci,- je povedal Jose Antonio. Fotografija prikazuje okolico Cusca. ki je značilna za Peru, ali pa kakšno, ki je značilna za Slovenijo. Jose Antonio ima rad piščanca in riž, Tatjana med drugim tudi gibanico. Sicer pa je najpomembnejše, da oba priznavata, da sta razumevajoča drug do drugega, da se znata šaliti, ko je za to priložnost, in biti resna, ko razmere narekujejo drugače, vsekakor pa Je najpomembnejše, da sta zakonca Morales zagotovo prepričana, kar je v njunem imenu povedal Jose Antonio, da ju: »Veseli, da živiva skupaj v Sloveniji in si želiva sadov v tej prečudoviti deželi.« Dejan Fujs september 2002 Pen 34 VESTNIK Ni je prireditve, shoda... n kjer bi ga ne bilo o ,b pogledu na fotografijo ste si najbrž rekli: Pa saj to je Lujzek! Da, on je: uradno Alojz Kosi iz medžimurskega Robadja, ki pa je med ljudmi splošno znan, poimenovan kot Lujzek. Ker pa ga stalno spremlja piščalka, po domače frulica, pač naslov, kot ste ga prebrali. Sam sem se z njim prvič srečal na Vestnikovem vlaku, ko smo med drugim obiskali tudi Postojnsko jamo. V njej je milodoneče odmevala melodija iz piščalke. Med hojo po jami smo prišli tudi do možica s piščalko in bil sem prepričan, da je kak Postojnčan, ki pač v jami redno piska na piščal. Malo pozneje pa je nanjo že igral na Vestnikovi izletniški prireditvi. Prešenečeje: saj to je naš človek! Od takrat ni večje prireditve, ki se je udeležim, da ne bi na njej srečal Lujzeka s frulico. Nazadnje (?) sva se videla na ekološki kmetiji v Jastrebcih pri Kogu, kamor je (po klancih gor m dol) prikolesaril. Tam sva se tudi domenila za datum in kraj »uradnega« pogovora: v gostišču na gmajni na Razkrižju. Ni se poročil. Je to dobro? Alojz-Lujzek se je rodil 12. maja 1942. leta v kmečki družini v Robadju materi Marceli in očetu Alojzu, ki je umrl, ko je bil Lujzek star komaj štiri leta. Gor rasel je ob materi, ki pa je umrla pred šestimi leti. Ima dva brata in sestro: Marjan in Katica sta v Mariboru, Abert pa v Berlinu. Lujzek je ostal doma m se ni poročil. Lujzek s frulico ■Je to dobro ali slabo?« sem ga pobaral. »Kakor se vzame,« je diplomatsko odgovoril. Ni se spuščal časih, ko smo lahko šli tudi delavci na smučanje. Sam sem v razglabljanje. Osnovno šolo je obiskoval v Štrigovi, kmalu potem pa se je zaposlil v štrigovski vinski kleti. Vojaščino, kar 21 mesecev, je služil najprej v Kninu, nato - do konca - pa na otoku Susku. »Bilo je enkratno. Hrana in vse drugo. Tam sem se tudi naučil plavati.« Le kako se ne bi, ko pa je bil na morju graničar. Pa potem, ko se je vrnil? »Zaposlil sem se v bližnjem rudniku v Presiki. Iz rudnika sem vozil oziroma potiskal vozičke s premogom in jalovino. Premoga je bilo bolj malo, je pa bil visokokaloričen - 4.000 kalorij. Tam sem delal pet let. Vmes sem imel delovno nesrečo in pozneje sem delal zunaj rudnika, na tako imenovani štirci.- Rudnik v Presiki so zaprli, starejše delavce upokojili, mlajše pa zaposlili drugod. »Novo delo sem dobil v glinokopu ljutomerskega Ingrada namen sem si naredil lastno lestvico tonov. Menda sem se in delal tri leta, nato pa sem se zaposlil v ljutomerskem obratu najprej naučil igrati melodijo pesmi Mamica je kakor zarja.-- mariborske Elektrokovine in delal 15 let, vse do likvidacije.« Alojz - Lujzek je zbral na Hrvaškem (zaposlitev v Štrigovi) sam doma. In ker to noče biti, ne vzdrži in je skoraj stalno na tri leta delovne dobe, v poznejših zaposlitvah v Sloveniji pa 22 let delovne dobe, kar je skupno 25, vendar ga v pokoj še niso poslali, kajti zbrati je moral še 10 let delovne dobe. Zaposlil se je v štrigovskem obratu Medžimurske tekstilne tovarne, kjer je bil vzdrževalec, kurjač, portir ... »Upokojil sem se po hrvaških predpisih 1997. leta. Pokojnina pa je majhna: 1.400 kun. Nekateri moji kolegi, ki so upokojeni stanejo. Nekako se prebija. Zgodilo se je tudi že, da ga je kaka v Sloveniji, imajo dvakrat višjo pokojnino,« je Lujzek malo skupina hotela imeti s seboj in ga je potem s potovanjem potarnal. Možic jo je mahnil v planine Rek pravi, da je denar sveta vladar. Tudi Lujzek mora jesti, piti in se oblačiti, za kar so potrebni penezi, vendar denar le ni vse, kar kažejo tudi zgledi tistih, ki imajo veliko denarja, a niso srečni, oziroma tistih, ki imajo malo penez, pa so vendarle srečni. Med take sodi Lujzek. O tem se boste, bralci, morda prepričali v nadaljevanju tega branja. »Sem velik ljubitelj planin. Član Planinskega društva Ljutomer sem od 1984. leta. Prehodil sem, v glavnem sam. Slovensko planinsko transverzalo: Maribor-planine-Ankaran. Dvakrat sem se povzpel na Triglav,.bil sem na čeških Tatrah in več kot dvajsetkrat na hrvaški Ivančiči. Udeležujem se različnih pohodov, na primer po poti Miška Kranjca (Velika Polana- Lendavske Gorice), po poti Franca Miklošiča (Radomerje) ... Prehodil sem koprivniško, pomursko, ormoško, haloško, zagrebško, medžimursko in še kako drugo planinsko pot. Lani sem se udeležil tudi evropohoda Veržej-Virštajn (Avstrija) in Velenje-Ivnik (Avstrija). Nazadnje (sredi tega meseca) sem v okviru vseslovenskega dneva planincev pešačil na Lisco... Lujzek stalno nosi hlače - pumparice. Alojz - Lujzek je našteval, kje vse je bil; podpisani, ki pa sem bolj materialno usmerjen, dasiravno se zavedam, da to ni ravno najboljše, pa sem ob tem razmišljal, kje vse - nisem bil. Presenetil me je: “Sem pa tudi smučar. Kuca, (kolca) se mi po dobrih starih največ smučal na Pohorju in Rogli,« Oh, na glasbo pa bi skoraj pozabil(a)! »Kako pa muzika?« »Svojčas sem 12 let pel v pevskem zboru v Štrigovi. Zamikala me je tudi instrumentalna glasba in sem kupil brac (tamburica). Pevovodja ni imel časa, da bi me naučil, pa sem glasbilo odložil za poznejši čas. Šele tedaj, ko sem se upokojil, sem ga vzel v roke in se kar sam naučil nanj igrati. Potem sem se priključil tamburaški skupini Radomerje - Železne Dveri in občasno nastopamo.-Brez frulice nikamor »Pa frulica, po kateri ste še najbolj znani, neke vrste ,originar.« »S frulico je bilo podobno; imel sem jo, a nanjo nisem znal igrati. Potem pa sem se potrudil, se začel sam učiti. V ta Mama, Lujzek je nima več in jo močno pogreša, saj je zdaj poti. Spremlja ga njegova frulica, s katero pa ne igra le narodnih melodij, ampak celo operno glasbo, denimo Verdijevega Nabuca. »Vseeno mi je, kje igram: na planinskih pohodih, v kočah, gozdu, gorah ... Povsod je fantastično.« Pokojnina je skromna, preživljanje, potovanja... pa seveda »častila«. Oddolžil se je z igranjem na frulico in jih razveseljeval. “Nekoč smo rekli: ,Če nimaš denarja, pojdi v planine; danes pa. če greš v planine, so cene visoke. Če pa greš na morje so cene - slane.« Nekoč je naredil izpit in nekaj časa vozil starega voikswagna Dobro je, da nima več avta, saj mu ni treba dajati za popravila, registracijo, bencin ... Čemu mu bo avto, ko pa ima Rogovo kolo na prestave. Kaj si želi Lujzek s frulico? »Zdravje. Če bo zdravje, si bomo dobri,« je odvrnil. Hotel je reči, da je od zdravja vse odvisno. Zdaj z njim nima težav. Za to pa veliko stori sam: hoja, kolesarjenje, nestresno upokojensko življenje... No, da, v zadnjih desetih letih je med njegovim formalnim bivahščem (Robadjem v Medžumurju) in Slovenijo, kjer preživi glavnino svojega življenja, meja, a je prav veliko ne občuti; ima maloobmejno izkaznico in še naprej hodi po poti, po kateri je hodil vse življenje: Robadje-Presika. Zelena meja. Le enkrat je moral pokazati izkaznico. Zaklepetala sva se. Lepa natakarica gostišča Na gmajni naju je povprašala, ali bova še kaj srknila, Se eno »rundo« sva naročila, a nikar ne mislite, da je bilo kaj močnega: Lujzek je pil sok, jaz pa kokakolo. Plačati pa sva hotela - oba. Stefan L. Sobočan Za lačne oči s kukanje po pesku je zadnja leta vedno bolj 'priljubljeno, posebej, če vmes potegneš mrežo in čeznjo nabijaš žogo - gre seveda za odbojko na mivki, ki je obnorela tudi Pomurke in Po-murce. Letos so se turnirji v naši regiji kar vrstili, nastopali so predvsem rekreativci. Na prvem mestu ni bil lov na prvo mesto, pač pa druženje in zabava. Ekipe so bile sestavljene iz trojk, iz fotoreportaže pa je razvidno, da se tudi vsem vam, ki se z odbojko ne ukvarjate, včasih splača pokukati na peščeno igrišče, A žal letos ne več, saj je poletje nepreklicno za nami. A ne žalujte: dolgo, vroče poletje 2003 bo kmalu tu! _ zmagala na vemo.aUie>ledlg AnTvei** pripadnice nežnejšega spola seksu: pozaniiuAh®* turnirju v Beltincih- Ne Beltin-čanka Lea - s pomočjo dveh kolegov ena NAJ igralk poletja 2002 (v takšnem in drugačnem smislu), O njeni odda-nosti brez komentarja! Saška je Še en dokaz, da je odbojka na mivki šport za ljubitelje estetike. II h I VESTNIK 35 Pen september 2002 Gasilski posnetek najboljših mivkarjev na turnirju v Beznovcih. Cela ulica nori 7 'is r \ J \ r h u tl f 1^. K' m?/ Mikavne mladenke (in mladeniči) se poslavljajo s poletjem T^rtiiiT tn M (IT Ko turnlT rtčlino gohnue-TtUil*^ Kih Ic turnir ovi—- - v ozadju J,. Lg v P®knt- j '• V IV •A'' . A o • ■, /o« s ■ '■■Ty4.' ■ ■ ■ ■ £ ci Če vas tudi poleti zet«*> ‘ vsebino iz pločevinke! lahko pomagate kot Leon Hartman in Vprašsnie je K Kako v Ukem polažaju pop«. ACI Tradicija je hudo resna reč. In če je bil ulični piknik v naselju Gradišče pri Murski Soboti lansko poletje prvič, (nastajajoča) tradicija nalaga, da je moral biti letos drugič. Zares se je zgodil, in to zadnji dan avgusta. Objavo v Penu so si Gradiščanci zaslužili že zato, ker ni povsod tako odličnih medsosedsakih odnosov, posebej ne v naših krajih, kjer se vse prevečkrat kregamo zavoljo malenkosti. Gradišče s: J ■ - AiMif Jagnje lahko spečejo le mojstri. Največji med njimi je Zdravko(za človekom s tekočino], pa Stefan (včasih znan kot vratar v Muri - a ne v tovarni, ampak v nogometnem klubu), Slavko [brez belega predpasnika ne gre nikamor) in Feri (kaj bi mi brez gostilničarjev?). Udeležencev prireditve Cela ulica nori je bilo natančno 35, drugi .tradicionalni piknik pa se je dogajal kar sredi ulice. Dobro obveščeni vedo povedati, da so zaporo (slepe) ulice pravočasno najavili pri odgovornih organih, ki so pravočasno poskrbeli za obvoz. Tako ni bilo hujših prometnih zastojev - v nobeni smeri. Vsebina »fešte«: pečeno jagnje, ribe in klasično meso na žaru, pecivo in srečelov. Kuharji: Zdravko, Slavko, Štefan, TUnek itd. in ženske, ki so pekle doma. Če ulica nori, morajo biti tudi nore igre: gradiščanskega župana Ferija ni kar tako spraviti na tla. Zato leži, Darja ima zvezane oči, vodi jo Mira, drugi Feri in Lučka pa ocenjujeta. Kot se spodobi za prave veselice, so srečo lovili kar na traktorju. Seveda so bili najbolj navdušeni najmlajšL »a In ker norenje ni in ni hotelo ponehati, je Slavko prižgal rezervno sonce. Svetilo je vse dokler se tisto pravo ni znova zbudilo... / ? L'i HH, RG september 2002 p®" aeltSM Kot specialistka socialne medicine in pediatrije se je v mnogočem že uv-Ijavila v širšem pomurskem prostoru in drugje. Ta dela opravlja v okviru Zavoda za zdravstveno varstvo vse od leta 1993. »V Mursko Soboto sem prišla leta 1976 in sem delala do konca leta 1992 v šolskem dispanzerju Zdravstvenega doma Murska Sobota. Zdaj vodim oddelek za socialno medicino, obenem pa vodim tudi enoto za zdravstveno vzgojo in se pretežno ukvarjam Znano pa je tudi, da je že nekaj časa avtorica Vestnikovih nasvetov z naslovom S hrano do zdravja. »Tega sem zelo vesela, hkrati pa počaščena, da sem lahko redna sodelavka časopisa Vestnik. Z mojo mlado sodelavko inž. Tothovo sva dobili velik in lep prostor za najino rubriko. Še bolj vesela pa bom, če bo ta način pisanja všeč tudi vašim bralcem. Kot velik izziv je bila tudi priprava celotne radijske oddaje in scenarija na Z našega štedilnika Peteršiljeva juha *** Telečji zrezek z bučkami in paradižnikom v foliji Sojin zavitek Radičeva solata ■SilfiSr* Jabolka s kislo smetano Sestavine za preliv 5 cl olja, 3 cl vinskega kisa, sol, poper, peteršilj Priprava Očiščen radie operemo in dobro odcedimo. Koromač in papriko očistimo in narežemo na rezance. Paradižnik olupimo in narežemo na krhlje. Jajce skuhamo, olupimo ter poljubno narežemo. Radičeve liste dekorativno razporedimo po plitvi skledi za solato, v sredino pa damo narezane preostale sestavine, ki jih prelijemo z mešanico olja, kisa, soli, popra in sesekljanega peteršilja. Po vrhu potrosimo s sesekljanimi orehi. Jabolka s kislo smetano Sestavine 700 g olupljenih jabolk, 20 g surovega masla, 100 g drobtin, 80 g sladkorja, 1 vanilin sladkor, 20 cl kisle smetane, 4 cl sadne vodke Priprava Jabolka zrežemo na 12 enakih krhljev in jih malo skuhamo. Jabolčni krhlji morajo ostati celi. Nato jih odcedimo in pustimo, da se ohladijo, dno jenske posode potrosimo z na maslu prepraženimi drobtinami, po drobtinah pa naložimo plast jabolčni krhljev, potrosimo s sladkorjem, ki smo mu primešali vanilin sladkor, poškropimo s sadno vodko ter prelijemo s kislo smetano. Tako nadaljujemo, dokler ne zmanjka sestavin. Pripravljeno sladico damo v hladno pečico - vključimo in pečemo 35 minut pri 180 “C. Peteršiljeva Juha Sestavine 400 g peteršiljevih korenov, 120 g čebule, 60 g masla, 100 cl zelenjavne osnove, 20 cl smetane, 60 g belega kruha, sol, poper Priprava Peteršiljevo korenje očistimo in operemo. TVi četrtine korenja narežemo na kocke. Maslo v ponvi razpustimo in na njem prepražimo na kocke narezan peteršilj. Zalijemo z zelenjavno osnovo in počasi kuhamo do mehkega, nato juho pretlačimo, ponovno pristavimo, začinimo in dodamo smetano, Malo prevremo, Ponudimo z rezinami opečenega belega kruha in preostanka peteršiljevega korena, ki ga narežemo na tanke lističe in opečemo na maslu. Telečji zrezek z bučkami in paradižnikom v foliji Sestavine 600 g teletine (4 zrezke), sol, poper, 10 g moke, 3 cl olja, 160 , , , , , gbučk, 120 g paradižnika, 80 s kuharskimi recepti.« . r , g sira gauda (4 rezine), ma- Kot pravi, je njihov oddelek trenutno joj-an »Po številu diplom sta medicina in kuhanje izenačena!« _=- . .a - - - - — s promocijo zdravja. V narekovaju pa bi lahko rekla, da sta moja hobija prehrana in veselje do kuhanja, s čimer je povezano proučevanje prehrane prebivalstva. S tem področjem sem v bistvu povezala tudi svojo poklicno vlogo«. Je povedala na začetku pogovora dr. Branislava Belovič. Eden od njenih hobijev Je zbiranje kuharskih knjig. »Moram še prešteti, koliko je teh knjig, toda mislim, da Jih je krepko čez petsto. Imam tudi nekaj redkih primerkov kuharskih knjig, celo iz konca 19. stoletja. V tej zvezi me že < Primarij mag. Branislava Belovič dobro poznajo v ljubljanskem antikva- 1 . 1 /• t madžarskem radiu, kjer so me izredno riatu, kjer je stare knjige mogoče lepo sprejeli. Tako so moje predloge in kupovati ceneje. To je sicer dokaj drag želje uresničili. Sodelujem namreč tudi hobi. Prav tako občasno tekmujem na kuharskih prireditvah, seveda med « amaterji, s teh tekmovanj imam že šest sredi zahtevnega dela, ker širijo priznanj, ki visijo v moji kuhinji in sem jih zelo vesela. Če to primerjam z mo- pilotski projekt, ki je bil izveden že prejšnje leto, z naslovom Za promocijo jimi šestimi diplomami s področja zdravja v lokalni skupnosti, ki ga jim medicine, specializacije, dveh podiplom- je zaupalo zdravstveno ministrstvo. «Ta skih študijev in magisterija, nanese ne- projekt namreč širimo tudi na druga kako enako. To pomeni, da je število območja Pomurja in ga nekako pred- priznanj na obeh straneh izenačeno. Moj hobi za dušo je risanje na svilo, tekstil in uporabni tekstil, toda za to nimam veliko časa, kajti trenutno potekajo številni projekti, zlasti Ministrstva za zd- stavljamo slovenski javnosti. Tu je veliko dela s številnimi delavnicami, šolskimi programi itd. Z mano je ekipa Priprava Zrezke na deski rahlo potolčemo, začinimo s soljo in poprom ter povaljamo v moki. V ponvi segrejemo olje in zrezke z obeh strani popečemo. Preložimo jih v drugo posodo, na preostanku maščobe pa opečemo pol centimetra debele rezine bučk. stisnemo v zavojček, tako da se ne dotika sira. Vse skupaj zložimo v pekač in pečemo 20 minut pri 180 oC. Zrezke vzamemo iz folije in skupaj s sokom, ki je nastal pri pečenju, ponudimo na krožniku. Sojin zavitek Sestavine 160 g vlečenega testa, 100 g sojinih kosmičev, 2 jajci, 80 g čebule, 3 cl olja, 150 g kuhanega korenja, sol, poper Priprava Sojo v vodi namakamo trideset minut. Med tem na olju prepražimo na kocke narezano čebulo. Namočeno sojo odcedimo in dobro iztisnemo. Damo v skledo, primešamo prepraženo čebulo, sol, poper, naribano korenje, rumenjake in sneg beljakov. Vlečeno testo razprostremo po delovni površini, pokapljamo z oljem, do polovice premažemo z nadevom in zavijemo. Zavitek damb v pomaščen pekač, premažemo z oljem in pečemo 20 minut pri 170 oC. Pečenega narežemo in ponudimo kot prilogo oziroma samostojno jed. Radičeva solata Sestavine i 300 g radiča, 100 g koromača, 160 g zelene paprike, 100 g paradižnika, 1 jajce, 20 g sesekljanih orehov Telečje zrezke zložimo vsa-prizadevnih sodelavcev, ki si zaslužijo ^ega na svoj kos alu folije ter vso pohvalo. V bližnji prihodnosti obložimo z opečenimi buč- ravje RS. V mislih imam pilotski projekt, bomo predstavili okrog sto štirideset Kami in rezino olupljenega kar je treba nekako spraviti v življenje delavnic,« končuje dr. Branislava paradižnika. Pokrijemo z in bo pozneje mogoče uporabljati tudi Belovič v drugih krajih Slovenije.i= Milan Jerše rezino sira in potresemo z majoranom. Folijo ohlapno Branko Časar, kuharski = mojster r' S hrano do ^zdravja Nasvet strokovnjakinje Voda GordanaToth, ufliv. dipl dipl. inž. živil, tehn. Brez vode ni življenja! S to trditvijo se vsi zelo strinjamo. Kolikokrat dnevno posegamo po vodi? Ali se pri tem sploh zavedamo, kaj nam voda pomeni, kakšno vlogo ima v našem organizmu? Kar 70 odstotkov človeškega telesa je iz vode. Pri dojenčkih pa je ta delež večji. Vodo vsebujejo vsi organi, tkiva in telesne tekočine. Mora pa obstajati ravnovesje med vnosom in izgubo. Kako izgubljamo vodo iz telesa? Prek kože, pljuč, prebavil in ledvic. Pa poglejmo, kakšna Je izguba pri odraslem človeku v mirovanju. Prek kože in pljuč znaša izguba okrog 9 dl, prek prebavil 1 dl in ledvic 15 dl. Torej skupaj 2 litra in pol. S pitjem vnaša v prehrani odrasli človek okrog 10 dl, s hrano 12 dl, okrog 3 dl pa nastanejo v telesu pri procesih izgorevanja. Skupaj dva litra in pol. Takšno ravnovesje je nujno potrebno. Takrat ko je izguba večja, so večje tudi potrebe po vodi. Tabela nazorno pokaže, kakšne so potrebe po vodi v različnih življenjskih obdobjih, potrebe po vodi m^/kg telesne teže 3 meseci 6 mesecev 9 mesecev 1-3 leta 4-6 let 7-9 let 10-12 let 13-15 let 140-165 130-155 125-145 115-135 90-110 70-90 60-80 50-65 In kako zaznamo neravnovesje ali premajhen vnos? Z žejo. Pojavi se takoj, ko se zaloge vode v telesu zmanjšajo za 0,8 odstotka. Žeja je obrambni mehanizem, torej želja po pitju vode, ki zagotavlja odpravo primanjkljaja telesnih tekočin. Spomnimo se: starejši je človek, manjši je občutek žeje. Potrebe po tekočini pa so iste. Ne pozabimo starejšim ljudem ponuditi vode. In najin nasvet: vsi, ki imate težave s prebavo, med drugim bodite pozorni tudi na zadostno pitje vode. Najprimernejša pijača za gašenje žeje je voda. Navadna hladna voda. Dobrodošle so tudi mineralne vode. Pijmo zadostne količine vode. Ponu- dimo jo tudi takrat, ko kdo pride na obisk. Kozarec vode za zdravje! Čuvajmo našo vodo, ki ni bila ustvarjena samo za nas, ampak tudi za prihodnje rodove. Probiotična juha (Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci, strokovna učitelja: Zdenka Tompa in Dušan Zel ko) 30 dag krompirja 7 del pinjenca (lahko tudi sirotke od skute) sol, lovor, kumina strok Česna 6 dag skute Olupljen krompir narežemo na kocke in z začimbami pristavimo kuhat. Kuhanega zmešamo z mešalnikom in zalijemo s pinjencem ter pogrejemo le do temperature konzumiranja (-45°C). V juho nadrobimo škuto in postrežemo. Po osebi približno: kalorij 150, g maščob 7, vlaknine -. VESTNIK 37 • september 2002 I Besede mode Vse akne Imajo skupni začetek, komedo. Razdelimo jih na nevnete in vnete oblike aken. Med blažje, nevnetne spadata: ' zaprt komedo ali kožno proso (beli ogrc), ki je opazen kot mala bela bunkica - odprt komedo ali črni ogrc, ki mu daje značilno barvo pigment melanin in ne, tako kot ponavadi mislimo, umazanija. Vnetnih oblik aken je več: - papule, najblažja oblika, so majhne in rožnate; - pustule, majhne okrogle in vnete, rdeče v osnovi z rumenkasto ali belkasto sredico. Vsebujejo le malo bakterij, vnetje pa povzročajo proste maščobne kisline, nastale pri razkroju loja, - nodule ali ciste, so močno vnete oblike in ležijo globje v koži. Lahko trajajo tedne, pogosto njihova vsebina otrdi v ciste. Tako no- dule kol ciste povzročajo brazgotine; - akne conglobata nastanejo zaradi bakterijske okužbe in se najpogosteje pojavljajo na prsih in hrbtu. Akne se začnejo pojavljati v Športne dogodivščine. Čokoladno rjava bo elegantno odraščanja, vendar ne prizadenejo samo pubertetni- oprijemala žensko telo, ki ga lahko krasi tudi naravno ali umetno krzno. Po želji. Tatjana Kalamar Morales Bioenergoterapevt Štefan Titan odgovarja 3 1 Ker ste prosili, da vašega naslova ne omenjam, bom, gospod Jože, zapisal le vaše ime. Sprašujete v imenu svoje žene. Pravite, da je bila že na vseh mogočih pregledih, pa nikjer niso našli pravega vzroka za njene težave. Hodila je tudi k Bukovnici, pa ji ni pomagalo. Ima močne in pogoste bolečine v zatilju, vrtoglavico, šumi jih v ušesih in niha krvni tlak. Enkrat je zelo visok, drugič spet, ko vzame zdravilo, nizek. Gospod Jože, ne vem, zakaj tega fli vprašala ona sama, ker bi mi gotovo podrobneje opisala težave in bi ji dal lažje konkreten odgovor. To, kar sem napisal, pa so možni vzroki, ki jih je lahko več. Glavobol v zatilju, vrtoglavico, motni vid, šumenje v ušesih in nihajoč krvni tlak najpogosteje povzroča osteoporoza, poškodba vratnih vretenc ali ukrivljena hrbtenica, posebej, ko je ukrivljena v lok. Če gre za osteoporozo, se hrbtenični diski, ki ji dajejo prožnost in omogočajo prosti pretok živcev iz hrbtenjače, sesedajo in ožijo, kar povzroča krivljenje hrbtenice v es lok. Prva tri vretena se pomikajo navznoter proti grlu, druga štiri vratna vretena pa navzven, kar ustvarja na videz izboklino na vratu. V tem primeru bolijo tudi medenična kost, sklepi in kosti, pojavlja pa se tudi zabuhlost pod očmi. Če je to vzrok, vam prva tri vretena povzročajo glavobol, šumenje v ušesih, motni vid, ob tem pa lahko tudi drevenijo lica, bolijo čeljusti in je težje požiranje V teh primerih je najpogostejša diagnoza slaba pfEkrviiiivUčv, kfjr n® drži. Ko se hrbtenica seseda v prvih vratnih vretenih, pritiska na deblo malih možganov, kar povzroča II lutTu Vid. Ul mi slušni — Pe"---- Pletenine V jesenskem naročju toplih barv se zibljemo v hladna jutra do svoje prve postaje. Vse je hladno, le pulover je tisti, ki mu lahko zaupamo svoj nos, da se vsaj malo pogreje. Čeprav o zimi še ne smemo govoriti, nas temperature presenečajo bolj kot kdaj prej. Pletenine so poznali že stari Egipčani, priljubljene pa so bile predvsem v deželah, bogatih z volno. Do 19. stoletja govorimo seveda o ročnem pletenju, kasneje pa prevzamejo delo rok pletilni stroji. Zanimivo je tudi, da H so pletenine vzljubili šele z H gibanjem za zdravo življenje konec 19. stoletja. Začelo se je obdobje tenisa in golfa, ki sta prispevala v Angliji k večji H prepoznavnosti aranskih pletenih vzorcev, Le-ti so dobili ime po Aranskih otokih ob zahodni obali Irske, Čeprav se zdi, da nam niso znani, smo pulover z njihovimi elementi gotovo že oblekli. Najosnovnejši element aranskega vzorca je kita, sledijo diagonalno potekajoče mreže iz navadnih levih petelj na ozadju in iz desnih petelj. Šport je torej bistveno zaznamoval pletenine v današnji kulturi oblačenja, vendar so danes več kot le modna muha. Lahko so iz volne, kašmirja ali akrila, pomembno je, da se v njih udobno počutimo. Niti so fino zvite in tehnologija dela čedalje več čudežev. Barve zimske idile so hladne, odete v sivine, . meglene beline, rahle vijolične bledice in komplementarne rumene v barvi žvepla. Pletenine teh nežnih barv bodo predvsem v moherju, ki nas bo grel tja v zimsko noč. Rdeča, oranžna in terakota bodo v bombažih ali mešanicah, primernih za Živec, kar povzroča šumenje, vpliva pa tudi na vratni in lični živec. Tretje in četrto vreteno povzročata močno vrtoglavico ter bolečine v ramenih in rokah, Te so pogosto mrzle in odrevenele. Peto in šesto vreteno vplivata na srčni živec, kar povzroča nihajoč pritisk. Če spite vznak, na hrbtu, in uporabljate visok vzglavnik, lomite hrbtenico in vplivate na povečanje krivulje. To pa ima za posledico zvečanje bitja srca in zbadanje pri srcu in pod levo dojko. Če si takrat izmerite krvni tlak, bo ta gotovo visok. To povzročata tudi večurno sedenje v prisilnem položaju ali drža, čemur so najpogosteje podvržene šivilje, pisarniški delavci, frizerke itd. Ko ponoči začutite omenjene težave, se obrnite na trebuh, roke dajte na čelo, telo močno zravnajte in čez čas se bo pritisk normaliziral. Pri sedečem položaju prav tako stegnite hrbtenico, nekaj časa telovadite in pritisk bo padel. Če imate nihajoč pritisk, vam priporočam, da si ga večkrat izmerite, in sicer zjutraj, ko vstanete. Če je visok, ni treba takoj vzeti zdravila, razen če je nenehno visok, temveč se razgibajte, malo sprehodite in ga potem ponovno izmerite. Če vam takrat pade sam od sebe, ne potrebujete zdravila Če je krvni tlak še naprej visok, je vzrok zanj drugje in je treba jemati zdravila. Zdravljenje Priporočam temeljit pregled. Lahko se oglasite tudi vmoji ordinaciji. Če je osteoporoza, jemljite osteopan fdnevno eno tableto po zajtrku) in povečajte količino D-vitamina. Ta namreč veže kalcij na kosti. Zatem je treba izboljšati delovanje obščitnih žlez in terapijo hrbtenice. Tudi če je hrbtenica poškodovana ali ukrivljena, sta potrebna veliko gibanja in masaža hrbtenice S tem, ko se disk) razširijo, prenehajo vse omenjene težave. Toda terapije morajo biti temeljite in predvsem ročne masaže, ne pa elektrošok ijorapilE. K Akne, so bolezen kože, natančneje bolezen žlez lojnic, katerih naloga je izločanje loja. Lojnice ležijo ob lasnem nnešičku v usnjici. sredinski plasti kože Loj se ob dlaki pomika na površje kože, jo masti in ščiti pred izsušitvijo Koža se obnavlja. Odmrle celice se luščijo, pomešajo z lojem in odpadejo. Lojnice postanejo posebej aktivne v dobi pubertete, pod vplivom androgenih, tki moških hormonov. Pn neenakomernem luščenju in prekomernem izločanju loja se pora lojnice lahko zamaši Nastane čepek ali komedo, ki zapre odprtino lojmce. Pod čepkom lojnica nemoteno proizvaja loj, v izvodilo lojnice pa mimogrede zaidejo tudi propion bakterije, sicer živeče na vseh tipih kože, in se nemoteno razmnožujejo. Folikel nabreka. Telesni stražarji, bele krvničke, prihitijo na mesto dogajanja in začne se vnetni proces . Akne kov. Lahko trajajo še naprej ali pa se pojavijo spet v dobi, ko je organizem že končal obdobje odraščanja. Pogosteje so v odrasli dobi prizadete ženske V teh primerih gre za hormonske akne, ko se pred vsako menstruacijo pojavijo izpuščaji V tem primeru se je potrebno pogo voriti tako z ginekologom kot z dermatologom. Akne pa se lahko pojavijo tudi po menopavzi, saj je v tem obdobju količine estrogenov vse manj. Poveča se vpliv moških hormonov, kar je opazno tudi v naraščajoči poraščenosti na nezaželenih debh telesa Nekateri moški imajo težave s pojavljanjem aken pri britju. Dostikrat pomaga zamenjava vrste brivnika, boljši naj bi bil v teh primerih električni brivniki in obvezna uporaba antiseptičnih tonikov. Vpliv življenjskega stila na akne Vse kar vpliva na naš organizem, deloma vpliva tudi na kožo kot naš največji organ Koža je vedno v stiku z okoljem in snovmi, ki lahko poslabšajo - vitamin B2, ki ga še posebej rabimo v stresnih situacijah, nahaja pa se v polnovrednih žitaricah, mleku, jajcih, mesu in stročnicah • vitamin B3 sodeluje pri metabolizmu beljakovin, sladkorja ter maščob, ugodno vpliva na nivo holestrola v krvi in ga najdemo ga v pustem mesu, arašidih, jajcih, avokadu,.. - vitamin E ščiti celice kože pred vplivom prostih radikalov in UV žarki, nahaja pa se mandeljnih, sončničnem semenu, rastlinskih oljih, . - cink kot element v sledovih je pomembnem za naš imunski sistem in se nahaja v jajcih, mandeljnih, lešnikih, orehih, gobah,... Jejmo zdravo hrano, zaradi aken pa se nam ni potrebno odreči pici, ocvrtemu krompirčku ali čokoladi, če si jih občasno radi privoščimo. Nekateri so preobčutljivi na nekatere sestavine hrane. Če opazite, da pe vam po kakšni hrani pojavijo na koži iz-puščajčki, gre za preobčutljivost in se taki hrani raje izogibajte. Sprostitev, šport Gibanje je zelo dobro za naše telo in zato tudi za našo kožo. Pri tem pa pazimo, da pred fizično aktivnostjo odstranimo make up, ki pomešan z znojem še dodatno draži kožo. Pri športu bodimo pozorni na obleko. Ta naj bo zračna in iz naravnih materialov Po končani fizični aktivnosti pa se čimprej sprhamo in preoblecimo v suha oblačila Sončenje V kolikor se zadržujemo na soncu, zaščitimo kožo s primernim zaščitnim faktorjem v nemastni podlagi Dolgotrajno zadrževanje na soncu kožo izsuši, kar poveča aktivnost žlez lojnic, razen tega pa se koza tudi hitreje stara in hitreje lušči, kar lahko izzove več zamašenih por. Nega kože in kozmetika Skrbno izbirajmo kozmetiko Vsebuje naj čim manj maščob, predvsem ne lanolina, naj bo dermatološko testirana in hipo-alergena Priblematično kožo umivamo z blagim milom in mlačno vodo.tonik pa naj buje čira manj alkohola. vsesaj bolezensko stanje aken, morejo pa jih povzročiti. ne Počitek Pomembno je zagotoviti telesu vsaj osem ur spanja Stresno življenje se odraža tudi na našem obrazu in koži Napetost in nervoza povzročata povečano izločanje hormona kortizona, kar neposredno poveča izločanje loja v žlezah lojnicah. Hrana Vpliv hrane na razvoj aken lahko zanemarimo. Zdrava prehrana pa je vsekakor pomembna za zdravje našega organizma v celoti Pri tem je udeležena tudi koža kot največji organ človeškega organizma Za zdravje kože so zelo po membni: alkohol kožo izsuši in draži. Stiskanje s prsti lahko povzroči še dodatno infekcijo ali poškodbo tkiva. Akne kvarijo tako videz kot počutje. Fizični in emotivni vpliv aken lahko trajata celo mnogo dlje kot akne same. Ko se akne pozdravijo, lahko osta- vitamin A, ki se nahaja v ribjem olju, jetrih, ■ beta karoten kot rastlinski vitamin A iz rumenega in oranžnega sadja in zelenjave nejo na koži maku le - rdeči ma- deži, ki so lahko vidni več mesecev ali, v primeru težjih oblik aken, brazgotine, katerih pa v celoti skorajda ne moremo odpraviti. Čustveni vpliv aken je večja ali manjša omajanost sa- Edith Jošar, mag fa7‘m spec. mozavesli. Najpomembneje je preprečili nastanek brazgotin Akne zdravimo in jih negujemo na primeren način. Predvsem ■ jih ne stiskamo in ne praskamo O negi aknaste kože se pogovorite v lekarni Priporočljiv je občasen obisk pri kozmetičarki, ki bo na strokovni način očistila ak-nasto kožo Pri reševanju težjih problemov z aknami pa bo potreben obisk pri dermatologu L september 2002 Pe" 38 VESTNIK Življenje je lepo, zato je treba verjeti vanj! Poskusila sem mnogo dobrih hotelov in ugotavljam, da se lahko kosate z večino od njih. Najbolj me navdušujeta prijaznost osebja in prijeten nasmeh na vsakem koraku, da o postrežbi, ki je odlična, ne govorim. Zaslužite si več kot pohvalo. ali polž v solati (9} V to p Lee in zdraviLšče pa ljudje prihajajo tudi zato, da si polegtelesa pozdravijo dušo in razbistrijo duha, se zabavajo in spočijejo. Bivanje v toplicah resda ni namenjeno samo počivanju. ŽeLjo si tudi zabave in prijetnega druženja K temu pa veliko prispevata tudi dobra animacija in ; I 1 Eno od štirih knjig vtisov, ki jih imajo v recepcijah Moravskih Toplic drži v rokah receptor Rado Rac. l r I Zadovoljen z vsemi, še posebno z jutranjo telovadbo! V njihove knjige vtisov veliko raje pišejo tuji kot domači gostje. »Tuji so veLko bolj odrti in raje izrazijo svoja mnenja kot Slovenci,« pravi KaroL. Iz knjig vtisov pa lahko o ljudeh res izveš marsikaj, predvsem pa, kakšne so njihove potrebe in navade. Ponavadi zapišejo resne pripombe, ki se tičejo predvsem hrane, postrežbe, storitev, čistoče, drugi pa na primer suvereno napišejo, da so zadovoljni. v sobi pogrešam edino mini bar. Nekateri so bolj vešči v besedah, drugi v risbah. Pomembno pa je, da svoje mnenje sporočijo. Ta je iz Knjige vtisov v M, Toplicah, v solati! Povejte na Penov glas! Vabimo tudi vse vas, dragi bralci in bralke našega časopisa, da nam zaupate svoje vtise o doživetjih v lokalih ali na javnih mestih. Lahko je kaj lepega, ste kje prav posebno dobro jedli ali pa so vas sprejeli prijazhi ljudje, so vas morda rešili iz nerodnega položaja. Prav gotovo pa se vam je zgodilo tudi kaj takega, kar gostilnam ni ravno v ponos. Morda takrat niste imeli poguma, da bi to zapisali ali komu povedali. To lahko storite sedaj in na ves Penov glas poveste svoje. Dobro in slabo, vse skupaj lahko pripomore k izboljšanju kakovosti ponudbe v naših lokalih. Napišite nam, kakšen je bil vaš polž v solati! Vaše vtise, pritožbe, pohvale in pripombe čakamo na naš naslov: za Polž v solati, Pen, Podjetje za informiranje, 9000 Murska Sobota, ali po elektronski pošti Nana.rr@p-inf.si Pod opombo pa je zapisano, da nikjer ni mogoče kupiti plastenke za vodo, Iz zanesljivih virov vam lahko razkrijemo, da so pripombo že upoštevali in da danes lahko kupite večlitrske plastenke po štiristo tolarjev. Zatorej, splača se povedati naprej, kajti, če že sami ne bomo šli po tej poti, pa bo šel kdo drug, ki mu bo prišla naša pripomba še kako prav. Nikjer v življenju se nisem bolje počutila, kot se počutim danes tu. »Najbrž bom živel samo enkrat. Če zatorej lahko komu izkažem prijaznost ali naredim kakšno dobro delo, naj to storim sedaj, naj ne odlašam ah pozabim, saj ne bom več šel po tej poti, je zapisal pred 300 leti William Penn. Kaj pa veš, morda res ne, ali pa... Nekdo pa bo prav gotovo šel za tabo. In zakaj ne bi bil prav ti tisti, ki bi spreminjal stvari, na boljše in prijetnejše. 2 dejanji ali pa z besedami. Besede imajo neizmerno moč, še posebno zapisane, zato jih zapišite, zase ah nekomu, ki jih bo prebral. Dobre bodo božale njegovo dušo in čustva, če bodo slabe, pa bodo morda naletele na plodna tla in stvari se bodo stvari spremenile na boljše. Lahko boste spet šli po isti poti, ljudje se vračajo seveda dobra glasba. Drago fehlt sehr! ... ne morem razumeti, da ga ni (Draga Jošarja). Zahtevamo, da ko se naslednjič vrnemo v Toplice, da je Drago spet tu. Zdravilišče Moravske Toplice v Zdravilišču Moravske Toplice imajo kar štiri Knjige vtisov, vsaka je v svoji recepciji, najdejo pa se tudi v posameznih lokalih. Poleg tega pa zbirajo menja svojih gostov z anketnimi lističi, ki jih gostje oddajo v recepciji v posebne škatle Veliko pozornost posvečajo temu, da izvedo mnenja svojih gostov. »Sicer pa pozitivno mnenja gostje radi izražajo sproti, osebno, nekateri pa jih tudi zapišejo. Ampak po naravi smo ljudje takšni, da raje šimfamo kot hvalimo,« je povedal Milan Karoli, vodja hoteUrstva. Ampak to nista edini mnenji v njihovih knjigah vtisov, ki sta posvečeni glasbeniku Dragu Jošarju. In kako so ljudje žalostni, če pridejo v Moravske Toplice za nekaj dni, njega pa ni tam. Imajo pa tudi goste, ki hodijo tudi na koncerte in kulturne dogodke nekoliko drugačne vsebine, nekatere med njihovimi gosti pa je očaral koncert v klubu PAČ. Tem pa Drago ni preveč po godu. Na Bukovniškem jezeru Eno od najmlajših množičnih zbirališč ne samo v Prekmurju, ampak daleč naokoli je tudi Bukovnica s svojimi energetskimi točkami. Nekateri pridejo enkrat, drugi so stalni gostje. Omislili pa so si tudi Knjigo vtisov, kamor ljudje zelo radi zapišejo svoja čustva, ki so za marsikoga povsem nova m še dokaj neopredeljena. Ljudje zaznajo, kar jim je zelo težko opisati. Njihovi zapisi pa so velikokrat tudi zelo osebni in iskreni, in ker so danes tako aktualni, jih predstavljamo nekoLko več. Prijetna narava, ki pomirja. Imam neopredeljene občutke, v ljudeh je verjetno veliko verovanje, ki jim lajša telesne in druge bolečine. i A i Zelo sem zadovoljen z nastanitvijo in ostalo oskrbo, samo pogrešam večere, ki smo jih včasih pr^ivljali v okrogli dvorani z muziko, ki nas je razveseljevala. Sedemkrat sem že bila in počutim se boljše. Zelo je v redu. Mislim, da pomaga. Bukovniško jezero obiskujemo že kar nekaj Let, Tukaj se človek počuti dobro, še ptice pojejo glasneje. Vsaj zdi se tako. -i 'Ml 'j;- ■ s fr L ' 5 d k & F«l I R Kako obiskan košček prekmurske zemlje ali gozda je to, bomo lahko nekoč izvedeli prav iz knjige vtisov. V njej smo lahko zasledili, da so se poleg Slovencev podpisali tudi gostje iz sosednjih dežel pa tudi iz Nemčije, Avstralije, Amerike ... tam pa so bili še mnogi drugi, ki pa so žal pozabili napisati, da so bili tu. Mislim, da moč pozitivnih misli pomaga vsakomur, in vsaj upanje naj ostane. In s takšnimi pozitivnimi mislimi naj končamo tudi tokratni tekst, kajti tudi sama sem prepričana, da če misliš dobro in pozitivno, se takšno tudi širi. Pa tudi obratno. Prav zato si tudi vsak dan ponovite kaj lepega, sami sebi. Ne pozabite pa tudi na druge. Poskusite, partnerju, prijatelju ali sodelavcu vsak dan ob srečanju povejte kaj lepega. "Ihdi besede so lahko zdravilne. - A. Nana Rituper Rodež 2^00 Natalija Juhnov k ^'1 'I I I (( •iBfJ i.h .■:l r V s?' J Le kaj se skriva za knjigo vtisov? Postanite tudi vi del kakšne knjige, povprašajte zanjo in zapišite svoje mnenje. Takole pa je svoje pohvalne besede v knjigo vpisovala ena od obiskovalk Bukovniškega jezera iz Ptuja, ki je že večkrat prišla v te kraje. S sabo je tokrat pripeljala prijateljico. In še bo prišla, pravi. VESTNIK 39 Pen september 2002 član, ne pa hlapec o smo v julijskem Penu ekskluzivno pisali o ranču Flisarju (ali Feriju, kot mu pravijo znanci) iz Vinske Grabe pri Moravskih Toplicah in njegovi zgodbi, povezani z njegovim domnevnim »hlapčevstvom« na kmetiji, kjer je bil uradno zet, si nismo mogli niti predstavljati, da bo to naletelo med ljudmi na takšen odziv. Mnogi po eni strani niso mogli verjeti, da bi se kaj takega lahko dogajalo na prehodu v 21. stoletje, po drugi strani pa so nekateri drugi vedeli, da vse le ni tako, kot je predstavil Feri, in to kljub dejstvu, da je sodišče skoraj v celoti potrdilo njegove trditve. Ravno zaradi razhajanj v mnenjih in navkljub uradnim zapisom sodnih obravnav, ki večinoma potrjujejo tisto, kar sem zapisal pred dvema mesecema, sem se ponovno odpravil na lepo, jesensko obarvano Goričko, kjer so mi skušali domačini na prijazni domačiji Kerčmarjevih v Ratkovcih št 31 ter njihov dolgoletni znanec in hišni prijatelj Marko Nabergoj, znani veterinar iz Moravskih Toplic, predstaviti nekoliko spremenjeno zgodbo. Resda v pogovoru ni bilo nobenih žalitev ali česar koli podobnega na račun Ferija Flisarja, toda kljub Ko je prišel sem, je bil že star 21 let, kar pomeni, vsemu sem lahko ugotovil tudi majhno jezo domačih, ki niso pričakovali niti želeli, da bi do tega sploh prišlo. Nikakor pa niso mogli vplivati tako dolgo (11 let, op. p.) zdržal pri nas.« na odnose med starejšo hčerko Štefanijo, ki že dolgo ne živi pri njih, in Ferijem, ki je bil dolga leta Nabergoj, dr. vet med., ki družino Kercmarjevih njihov zet, zaradi česar naj bi prišlo do »razkola«. Njegova nekdanja taščain tast Kerčmarjeva ter in gaje močno prizadelo, ko je prebral, kako naj tijuna mlajša hčerka Jožica so mi sicer dejali, da sploh niso nameravali imeti opravka z mediji, toda po nagovarjanju prijateljev in znancev so se le ( Odločili povedati nekaj dejstev, ki se razlikujejo od Ferijevih trditev. Zatrdili so, da je bil Feri pri njih gospodarjenja ena lepših in naprednejših kmetij enakovreden družinski član kot vsi drugi. »To je tudi logično, saj je bil naš zet in ne sezonski ali redno zaposlen delavec. Ni bil torej noben hlapec Jernej in pri hiši tudi ni delal sam, temveč smo delali vsi. Dela je bilo pač veliko, toda, kot pravim, delali smo vsi. Večino dela smo opravljali strojno. resda pa je bilo tudi nekaj ročnega dela Nikakor nedrži, da bi delal vsak dan med 5. in 23. uro, kajti okoliščinah, ki so znane samo njej in njenemu delalo se je takrat, ko je bilo delo, kajti drži tudi to, da na kmetiji ni določene ure, kdaj se bo to ali ono delalo, temveč se naredi, ko Je potrebno oz, neobhodno,« nam je pripovedoval Ludvik Kerčmar, ki se je leta 2000 hudo poškodoval in so zaradi tega morali opustiti kmetovanje, ne pa zaradi tega, ker so ostali brez Ferija. Nihče tudi ni trdil, da je bil Feri alkoholik, kot se je pozneje govorilo, držalo pa naj bi, da je ob priložnosti kaj popil. »Glede dela na piščančiji far- mi pamoram povedati, da je opravljal giavna dela ugotavljal, da je Feri enakovreden član družine, moj oče., ki je bil posebej poučen o tovrstnem delu. Imel Je tudi posebno obleko za delo pri piščancih, kar pomeni, da Feri nikakor ni delal tam neprekinjeno, kol trdi Ko pa so bila kakšna opravila, na katera oče ni bil strogo vezan, smo potem vsi stopili skupaj in to naredili. Še posebej, ko je bilo pospravljanje in čiščenje hlevov, saj je bilo piščancev veliko in s tem tudi gnoja, ko so prišli moški so le bili moški. Po poklicu sem veterinar in tudi sosedje, ki so si pozneje gnoj tudi odpeljali. ’ ' ----,,—; Ko si je Štefka našla drugega moškega, so se začeli zaplet) in mi na to nismo mogli vplivati. Mama ga ni spakirala in odslovila, temveč se je sam odločil. da bo odšel. Vse svoje reči je pobral in sem ga sama odpeljala domov k njegovim staršem. Lepo se je • I _ 1_ i _ poslovil z vsemi in je obljubil, da nas bo spet obis- koval. Toda potem kot da nikoli ni bilo ničesar m nikogar niti ne pozdravi, kot da bi bili mi krivi, če seje ločil,« je nekoliko užaljeno zatrdila Jožica Ker ga, žal pa nikakor ne smemo pozabiti tudi na to, čmar, ki s svojo plačo, zasluženo v soboški Muri, > >- - .---------— pomaga pri preživljanju članov gospodinjstva Oče Ludvik pa Je še posebej razočaran nad dogodkom, ki se Je pripetil med njegovo poškodbo. •Res mi je žal, da me ni Feri niti pozdravil ko sva se srečala v zdravstvenem domu, kjer sva bila sama v čakalnici, potem ko sem se poškodoval. Ne vem, kaj sem mu jaz naredil, saj je znano, da sva bila večinoma skupaj in sva si bila dobra. Lahko bi me vsaj vprašal, kaj se mi je zgodilo,« je dejal Ludvik Kerčmar, ki je tudi dodal, kako Feri ni delal med 5. in 23. uro, temveč je dolgo v noc posedal pri televiziji. Namesto da b) kot mladoporočenec šel k nevesti v posteljo, naj bi Prepogosto dolgo v noč z njim sedel pred televizijskim zaslonom, čeprav naj bi mu slednji svetoval, da »je treba iti k mladi ženi« Prekmurski »hlapec Jernej« iz nekoliko drugačnega zornega kota OSTE BAKAL O@ 00OOO® Feri je bil priden družinski »Kmetovanja nismo opustili , zaradi njegovega odhoda, temveč smo morali leta 2000 prekiniti, ko se je oče hudo poškodoval, mama pa zbolela. Sedaj se dejansko težko preživljamo, toda nekako gre z očetovo pokojnino in moj plačo. Vsekakor pa nam povzroča dodatne težave ta zadeva, ki se vleče na sodišču. Najbolj nas boli trditev, da je moral gledati domače koline od strani. Vedno smo bUi pri mizi vsi skupaj in vsi enakopravni. Tbdl to, da je moral pospravljati po hiši in pomivati posodo, je iz trte zvito in niti malo ne drži, saj smo to opravljale ženske. Ne vem pa, zakaj nas niso vabili na sodišče, da bi tam vse to povedali. Odvetniku sem dejala, da naj zahteva, da bi tudi jaz šla na sodišče, a se to ni zgodilo, tako da nismo uspeli predstaviti dejanske resnice. Res je sicer, da Feri ni bil pokojninsko in invalidsko zavarovan, toda razen očeta, ki je bil vezan na Agromerkur, tudi nihče drug ni bil zavarovan. Zdravstveno pa je bil zavarovan po žieni, ki je bUa redno zaposlena,« je ugotavljala Jožica Kerčmar, »Ni mi jasno, zakaj je ostal tako dolgo prinas, če smo ga tako zaničevali. da je bil polnoleten. Torej vsega se je zavedal, in čeprav naj bi se mu godile tako hude krivice, je Podobno je menil tudi družinski prijatelj Marko pozna od malih nog, torej že skoraj štirideset let. bi bil tam nekdo hlapec, »Vse življenje sem spremljal razvoj kmetije, ki je bila najprej zelo majhna in so živeli zelo skromno, a je postala pozneje samo zaradi pridnega dela in dobrega v okolici. To je tudi mene osebno in moje starše, ki smo bili njihovi prijatelji, zelo veselilo. Zaradi takšnega prijateljevanja me je zelo prizadelo to, kar se je v zadnjih letih tam dogajalo, kajti prijatelju vedno želiš vse dobro in jaz sem tako želel Kerčmarjevim. Toda zgodilo se je to. kar se je, pota so bila čudna in sta se s hčerko Štefko v možu Feriju, razšla. Ko pa sem videl, kaj vse se je zgodilo na sodišču, in ko je to prišlo v javnost, saj sploh nisem vedel, da tam obstajajo kakšne težave, sem želel tudi sam povedati svoje mnenje, saj sem dogodke opazoval tudi sam, še zlasti ob številnih obiskih pri njih. Moram povedati, da sem bil skupaj 2 družino eden tistih, ki so nas vedno vabili na koline, in dodati, da nikakor ne drži, da Feri ne bi smel sedeti pri skupni mizi z gosti in drugimi domačimi. Sploh pa sem ob svojih obiskih vedno brez kakršnihkoli poniževanj ali česa podobnega. Zdel se mi Je celo samoiniciativen in samozavesten. Res Je imel na začetku nekaj težav z asimilacijo, toda pozneje je bilo vse odlično in se mi je zdel kot mlad gospodar in fant, ki bo nasledil moškega na tej kmetij* Res je, da so kmetijo Kerčmarjevih organizacijsko večinoma vodile ženske, toda vem, daje imela družina Kercmarjevih pogodbeni odnos s podjetjem Agromerkur, kjer je lahko samo on delal s piščanci, s katerimi |e treba biti nadvse previden,« nam je še dejal Marko Nabergoj, ki tudi obžaluje, da kot priča ni imel možnosti spregovoriti o svojih pogledih tudi na sodišču. Spomniti se tudi kaže, kako je sploh prišlo do zgodbe o domnevnem »hlapcu Jerneju«. Nikakor ne smemo pozabiti, da je ljubezen nekajlzjerane- dalahko ljubezen pogostopovzročihude bolečine, se odločil delati na kmetiji, sama pa je delala težave in trpljenje, In ravno to je doletelo vse vpletene v zgodbi, še posebej Franca Flisarja, romno aeia, saj je bilo v hlevu okoli 25 glav goveje topku za odločitev o še odprtem delu tožbenega Rodil se je spomladi (24. 4.) leta 1964 kol četrti od živine, približno 20 svinj in v vsakem turnusu še zahtevka treba odgovoriti na nakazana vpra- petih otrok Irene in Ludvika Flisarja. Med po 14.000 piščancev, ki smo jih redili za soboški sanja. »Tožbenemu zahtevku po višjem plačilu bo osnovnim šolanjem je živel doma na kmetiji, že Agromerkur Ob tem smo pridelovali pšenico, mogoče ugoditi, če bo ugotovljen bistveno višji po- po odsluženi vojski pa se je leta 1963 na neki ječmen in peso, bilo je veliko travnikov in sploh je men tožnikovega dela za tožence, zlasti če bi sicer veselici spoznal s svojo prihodnjo soprogo, tri leta bilo treba delati na velikih površinah. Večino vseh morali najeti nekoga, ki bi ga plačevali po ceni mlajšo Š. K, iz Ratkovcev, kamor se je kmalu tudi del, ki smo jih opravljali predvsem ročno, sem delovne sile. Toženci pa bodo v primeru take ugo- sam preselil, in s katero se je 9. novembra 1985 na opravljal sam, in to med 5. uro zjutraj in 23. uro tovitve lahko še konkretneje navajali in dokazovali matičnem uradu v Prosenjakovcih tudi poročil. In zvečer, ko sem moral navadno oprati posodi in dodatne koristi, ki jih je bil tožnik deležen v času sprvajevse bilo v najlepšem redu, tako življenjska pospraviti po hiši,« nam je pripovedoval dokaj skupnegaživljenja,«jemeddrugimsvetovalo Višje sopotnica kot njeni domači so ga cenili in neverjetno lastno življenjsko zgodbo Feri Flisar sodišče Toda ne glede na to, kaj se bo dogajalo v spoštovali Toda, kot je trdil Feri sam, se je Zaradi vsega ga Je še posebej prizadelo, ko ga prihodnje, in ali bo prišlo do kakšnih dodatnih dej-izpostavilo, da naj bi ga Zlasti domači (nevestin je nekdanja žena med sodnim postopkom razveze štev, je »prvi« de! sodbe pravnomočen in zato bi ded, mama in oče), ki so imeli veliko kmetijo, spoš- obtožila, da je bil alkoholno zasvojen, ter da sta to (je že) moral Flisar žie prejeti kar zajeten kupček tovali zgolj zaradi tega, ker so dobili na kmetijo, in različnost značaja obeh zakoncev pidvedla do denarja na račun odškodnine. kjer Je bilo vedno veUko dela, dobrega in pridnega delaiTa. Toda o tem se je Feri lahko prepričal šele sarja - Prijazna gorička dru- slabih enajst let pozneje, ko je, kot trdi sam in kot je v skrajnjem primeru potrdilo tudi sodišče, prenašal praktično vsa moaia ponižanja in ko je pretrpel veliko tistega, kar se zdi marsikomu neverjetno. In ko se je leta 1996 dokončno odselil iz Ratkovcev, kjer Je bik kot trdi, hlapec in ne zet, prijateljev ter ko se je marca 1997 tudi uradno ločil, je Feri dojel, da obstaja tudi veliko lepša možnost za življenje, kot ga je bU sam deležen skoraj enajst let, Tako se je odločil, da bo na sodišču poiskal svojo pravico, katero po tistem, kar se je v minulih letih dogajalo na sodišču in tudi zunaj njega, ter na jenosti sploh ne more biti govora, da pa je res, da podlagi slišanega in na sodišču dokazanega, lahko brez pomislekov poistovetimo z iskanjem pravice literarnega »hlapca Jerneja«. Tako je bilo sodišče vsaj deloma na strani Ferija Flisarja drugi del pa menda še sledi na soboškem okrožnem sodišču. In Feri trdi, da bo vztrajal in da ne misli popustiti niti za ped. »Nič jim ne bom ,šenkar in prek sodišča bom skušal priti do svoje pravdne stroške z zamudnimi obrestmi. odškodnine v celoti. Na ta način bom imel vsaj at.'' - 4^ M j, (J. 4^ t-LP! V Kerčmar in Nabergoj zavračata očitke Ferija Flisarja. Na začetku je bilo vse v redu. majhno zadoščenje za vsa možna ponižanja, ki sem jih pri njih doživljal. Sprva Je bilo sicer vse še normalno, saj so me sprejeli kot zeta za svojo starejšo hčerko. Tudi po poroki je bilo vse še v najlepšem redu. Tudi na nagovarjanje soproge sem v Pletilstvu Prosenjakovci. Na kmetiji je bilo og- Višjega sodišča pripisal, da bo v ponovljenem pos- romno dela, saj je bilo v hlevu okoli 25 glav goveje živine, približno 20 svinj in v vsakem turnusu še po 14.000 piščancev, ki smo jih redili za soboški Agromerkur Ob tem smo pridelovali pšenico, ječmen in peso, bilo je veliko travnikov in sploh je bilo treba delati na velikih površinah. Večino vseh del, ki smo jih opravljali predvsem ročno, sem opravljal sam, in to med 5. uro zjutraj in 23. uro zvečer, ko sem moral navadno oprati posodi in obtožila, da je bil alkoholno zasvojen, ter da sta to in različnost značaja obeh zakoncev privedla do ^Pri hiši smo delali vsi in ne samo Feri,« pravijo Kerčmarjev!, ki zanikajo nekatere trditve nekdanjega zeta Franca Fli- Žina, si želi samo miru, na »od-govorShera ljubi glamur in zabave, jaz pa tudi,* je zadovoljen Peter, ki živi s svojo izvoljenko v vib na Beverly Hillsu. Dekle meseco^^^^^ h ■ kJF > I i 'Ll . r t kV ‘''''S/"' ' M .1' k 1.1 I ' - m:. ll- IJ I L. 1 'Z ^.oKra.AvaM^..-e“ 5' T Nagrade Na izboru najstnika leta v Santa Monici je bila moderna plnki barva. Na prireditvi so podelili pevki Britney Spears nagrado za najboljšo žensko pevko. Seveda je prišla na oder v roza barvi. Nagrado ji je izročil nekda- sV 4 Jt ’' iž I nji fant Justin Timberlake. Tudi sestri - tenisačici ' Serena in Venus Willianis sta dobili nagrado kot najbolje oblečeni športnici. Kakšne I so bUe nagrade, kdo je bil v žiriji in kdo najstnik leta, tega žal nismo mogli izvedeti Bo ohcet?! I A i 1 ■ j z, - vodilnih britanski manekei^ P«^r^^^^^ ;'i;;:;;. „ .rahon,. —o'„a%mo - č. aajboB pa uanra, to P na kave. /a b^tlnskegBhcMpBio da jf (e tudi OB ZB=i prhanju gola v* Vse kaže, da se bo v bližnji prihodnosti princ Charles poročil s svojo izvoljenko. Vsi znaki kažejo na to, predvsem pa to, da je končno kraljica Elizabeta dovolila zaroko z Kamilo. Vest je dokaj nova, saj pred počitnicami o tem še ni bilo govora. Princ Charles je družinski dopust preživljal z materjo tn očetom Phillipom na škotskem, Camilla pa je »solirala- na otoku Krfu. Okroglih sto prijateljev in gostov se bo zbralo sredi oktobra v plesni dvorani Buckinghamske palače, ko bodo oklicali zaroko. Vse pa 1e ni čisto, saj se bosta kralj in kraljica slavju izognila. Tisti čas bosta na državniškem obisku v Kanadi. Ne bom se vezal! Camila in Charles. Kar dolgo sta čakala na kraljičino privolitev. Veličastna nlesnira tukaj bo oklieahs^ 4^1 r , 1 ,” 7 ll- I 1 i .1 Kako dolgo bo držala ta izjava, ki jo je izrekel Bruce Wi-llis, bomo šele videli. Eni pravijo, da jo bo preklical še letos. Vzrok takšnim predvidevanjem je no- va ljubezen Maria Bravo. Maria je vitka punca (33) z velikin* oprsjem, za katero poznavalci pravijo, da nima zveze s sili' konom. Menda je Bruce padel ravno na to Mariino bogastvo-Sicer pa revije pišejo, da imB Maria Bravo za sabo že tudi poskus samomora. Sama jc povedala, da je to res in da j® popila petdeset tablet, ko je drugem mesecu nosečnosti gubila otroka. V I VESTNIK 41 Pen ll september 2002 1' /Kr it Sokolsko gibanje na Slovenskem se je začelo v Ljubljani leta 1862, ko so začeli s pripravami na ustanovitev gimnastičnega društva. Istega leta, vendar ne povezano, so na Češkem, v Pragi, ustanovili Češki Sokol. 1. oktobra naslednje leto so ustanovili slovenski telovadni navdušenci in rodoljubi telovadno društvo in mu dah ime Južni Sokol. Pravila društva so morala biti napisana v smislu telovadbe, brez omembe narodno buditeljske dejavnosti, sicer avstro-ogrska oblast ne bi dala dovoljenja za ustanovitev Ob telovadni aktivnosti je razvijal Sokol tudi kulturnoprosvetno in narodnobuditeljsko dejavnost, ki sta imeli velik vzgojni vpliv predvsem na mladino. V Sokolu so ves čas ljubiteljsko uprizarjali drame, komedije, operete, lutkovne predstave in imeli v svojem sestavu pevske zbore, tamburaške skupine, pihalne člani upravnega odbora je bil tudi znani filmar dr. Karol Grossman Za starosto so izvolih dr. Karola Chloupka, sicer Čeha, ki ga pred tem zasledimo kot aktivnega in prizadevnega tudi v Tolminu in Šoštanju. Chloupek je bil v Ljutomeru zelo spoštovan. Poročen je bil z Varaždinčanko in verjetno je bil tudi to vzrok za poglobljeno sodelovanje z varaždinskim Sokolom, ki se je nadaljevalo tudi po prvi svetovni vojm. Skorajda ni minila večja prireditev, da na njej ne bi gostovala tudi njihova telovadna vrsta ah kako drugače. TUdi recimo, ko je bilo leta 1905 veliko srečanje v Ormožu, ki ga je organizirala na pobudo ormoških privržencev Murskega Sokola tamkajšnja čitalnica, Varaždinci niso manjkali. Na tem srečanju je nastal zanimiv zaplet. Srečanje naj bi spodbudilo, da se tudi v Ormožu C ii. ,l A’j I' S- I * ilVil Sil f •ii I tV !. ( 1« G iJ 4 .a Murski Sokoli na izletu godbe in salonske orkestre. Na tak način so lahko pripravljali zabave, ki so bile vedno dobro obiskane. K priljubljenosti Sokola, ne samo med meščani ampak tudi med kmeti, so prispevah tudi uniforma, prapor, korakanje v urejeni skupini, predvsem pa slovensko poveljevanje, kar je vzbujalo takrat med Slovenci nacionalni ponos, nacionalno navdušenje. Murski Sokol so ustanovili 15. avgusta 1903 v današnjem parku 1. slovenskega tabora »ob prekrasnem vremenu, sredi vinorodnih goric v prijaznem Ljutomeru^, kot je dogodek zabeležil časopis Slovenski narod. Med ustanovitelji in ustanovi Sokol. To je seveda motilo ormoške Nemce, ki jim, ravno tako kol oblasti, domoljubna in narodnobuditeljska aktivnost domačinov nista bili všeč, zato je ptujsko okrajno glavarstvo dovoljenje za srečanje dvakrat zavrnilo V prizadevanja za srečanje se je vključilo tudi uredništvo časopisa Domovina, ki je zapisal, da se mora vsako avstrijsko čuteče srce zgražali nad državno justico, in se spraševal, ah Avstrija nima nujnejšega opravila ko to, da po otročje dela sitnosti ponižnim sokolskim društvom. Končno je bilo srečanje, tudi po posredovanju dr. Karola Grossmana in domačina dr Jakoba Ploja, sicer dvornega svetnika in državnega poslanca na Dunaju, dovoljeno Zbrala se je množica kakšnih pet tisoč ljudi. Po številnih zapletih (med drugim jih nekaj časa niso pustili v mesto] in tudi grožnjah, da bo tekla kri, se je prireditev iztekla v miru, je pa dodobra razburkala okolje. (Fotografija in podatki so iz zanimive knjige Telovadno društvo Sokol v Ljutomeru 1903- 1941 Napisal jo je Anton Raliznojnik, leta 2000 pa izdal Zavod za kulturo m izobraževanje Ljutomer, OE Muzej) Joseph Maria R, Srečanje petdesetih ljutomerskih sokolov s petnajstimi sokoli iz Varaždina leta 1904 v Cerovcu pri Ljutomeru je bilo dogodek, kakršnega verjetno v rojstnem kraju pesnika in privrženca ilirskega gibanja. Stanka Vraza, ni bilo vse do današnjih dni. Ljutomerski sokoli so izbrali pesnikovo rojstno hišo za cilj svojega izleta. V-se skupaj se je začelo tisto junijsko nedeljo že zgodaj zjutraj na glavnem trgu v Ljutomeru. Poleg zbranih sokolov so prišli na trg množica Ljutomerčanov, pihalni orkester, gasilci s C vena in Ce zanj e ve c in bogve kdo vse še. Vsi so se peš odpravili na Vrazov dom. Po slovesnem sprejemu in slavnostnem govoru v spomin slavnemu rojaku ter napitnici so se podati v dober kilometer oddaljene Žerovmee, kjer so izvedli prvi javni nastop - vaje na bradlji in drogu. Množica je bila navdušena. Končalo se je pozno v noč z veselico v tamkajšnjem gostišču Pihlar. Od 26. septembra do 31 oktobra I HOROSKOPfiTV I Pripravlja; Agencija Hogod .J za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen I OVEN (21. III. - 20. IV.) ovršno gledanje na svet in dogodke bo prineslo tudi takšne rezultate. V tem času tveganje ni priporočljivo. Treba bo nekaj spremenili, čeprav si sprememb ne želite. Brez strahu in predsodkov lahko poslušate nasvete izkušene osebe. Opravek s starim predmetom. Sodelujte v nagradni igri ali izpolnite listič za loto, saj sovam v tem času zvezde za igre na srečo naklonjene. Ravno tako ugodno v zvezi s plačo ah napredovanjem pri delu. T LEV (23. VIL - 22. VIII.) okrat ste udarih mimo, in to po lastni krivdi. To si morate P STRELEC (22,XI. - 21. XII.) r. B BIK (21. IV - 21. V.) oljše vrabec v roki kot golob na strehi V prihodnosti se obeta kar nekaj dobrih stvari, vendar se morate nujno osredotočiti predvsem na sedanjost, kjer so korenine prihodnosti. Postajate nestrpni, zato se mimogrede lahko zgodi, da boste naredili napako. Energije ne bo ravno preveč, boste pa sposobni v vašem delovnem okolju spodbuditi prijetno razpoloženje, kar vam bodo drug^el^a^ob^ R I DVOJČKA (22. V. - 21. VI.) ____ _ Raziskovanje in jmnien odnosov med ljudmi ne peljeta nikamor. Te stvari prepustite srcu. Prijetno presenečenje, čeprav se želja ne bo izpolnila. Opravilo v banki, z denarjem ali menjalnico. Neplačano delo. Pozitivno v zvezi igranjem, modo ah oblikovanjem. Ugodno za dodatno izobraževanje Možna povečana simpatija z osebo, s katero ste imeli že doslej opravka V jmslu ne bodite najpametnejši, ampak prisluhnite izkušenim u RAK (22. VI. - 22. VIL) speh je dejansko že pred vami, le pobrati ga je še treba. nevoščljivost okolice Ponudila se bo Ob tem ne pozabite na nevoščljivost oKoiice ruuuuna hC UV priložnost, da uredite zadevo, ki ste jo že dalj časa načrtovali V začetku meseca duševna napetost, ki se bo pozneje polegla. Skuhajte nekaj nenavadnega. Problem v zvezi s poslom in ljudmi ali nesporazum s kolegi. Okrog 2I se ne preverile, ali je odposlano prišlo na cilj odpravljajte na pot in P^n irmik/i rečeno priznati in potem boste zadevo dosti lažje reševali Sicer pa se vračate na stEire poti, ki jih poznate in ste bih z njimi zadovoljni. Računajte predvsem nase, kajti podpore od tam, od koder jo boste najbolj pričakovah, ne bo. Dogovor, ki ste ga sklenili pred časom, bo začel veljati. Ne mešajte zasebnih zadev s službenimi. Dobra volja in korist od novega poznanstva. - — ____________________________ T L-t DEVICA d (23. VIII. - 22. IX,) reba si bo spočiti živce. Za začetek si naredite red pri koriščenju časa, ki vam ga ves čas primanjkuje, dejansko pa ga imate dovolj. Nasploh upočasnite tempo. Ponuja se priložnost, ki se ne bo več tako hitro ponovila. Morda boste izvedeli, da neka oseba rovari proti vam Zaradi tega ne dvigujte prahu, končno boste vsaj vedeli, na koga se v prihodnosti lahko zanesete Prosti čas izkoristite za aktivnosti, ki krepijo telo in duha. O r 1 riznanje in pohvalo sprejmite z rezervo in preverite, kaj stoji za njo. Zaradi malenkosti boste vlekh na svojo stran in ob tem zamudili priložnost za nekaj večjega. Ugodno za vse oblike partnerstva in reševanje birokratskih problemov. Uspešno boste končah neko delo. Pokličite tiste, ki so vam kaj dolžm ali so kaj obljubljaJi Flirt bi odprl vrata ali omogočil nekaj novega Jupiter bo ob pravem času poskrbel za znanje in modrost. O KOZOROG (22. KIL - 20. L) dnose z bližnjimi bo treba rešili, verjetno s popuščanjem zanesljivo pa s kompromisom. Prisluhnili boste človeku s težavami in opazili, da vaš problem sploh ni lako velik. Sicer pa bo prišel pri razreševanju do izraza vaš naravni talent, da se dobro vključujete Ugodno za kakšno finančno transakcijo, izpit ali testiranje Za tisto, kar vam pripada, se boste borili kot lev 4 EHTNIC (23. IX. - 22. X.) idobje pred vami vam bo dalo več energije, da boste pozitivno razmišljah. Izkoristite to za izpeljavo starih načrtov. Nekdo vas želi izkoristiti, vam pa bodo všeč njegove lisičje prijazne besede Nekaj navad bo treba spremeniti. V pomembnih pogovorih prehitro pokažete svoje karte. Tako morate biti sproščeni, trdnih živcev, potrpežljivi, pozorni na nasprotnikove besede in pripravljeni, da sproti popravile svoje napake. Uspeh zagotovljeni S ŠKORPIJON (23. X. -21.XL) pogledati resnici v obraz. Tam, kjer boste najmanj pričakovali, se bo zgodil še srečen obrat v ljubezni. Na splošno plodno in vsebinsko bogato obdobje, ki bo dobro vplivalo na timsko delo. Dober znak za začetek nečesa novega in priložnost, da nekomu poveste, kaj hočete in kaj vam ni všeč. Tisti, ki ima nekaj za bregom, ne bo uspel Ve^lnikova mesečna priloga In Ima tudi sicer zvezo z naravnim m7-' r, ! Nekaj posebnega so avtobusi za mestni in medmestni prevoz. Vsi so stari že okrog štirideset let, rumene barve in brez vrat. Dione Gatt je napovedal, da bo Slovenija premagala Malto s 3 : 1. Sobana, v kateri ■Ij ■ ki [J bodo oktobra I sprejeli tudi I slovenskega I predsednika 9 Milana Kučana. I I II Banny Cachia bi bil srečen, če bi imel lahko več svoje zemlje, na kateri bi prideloval zelenjavo, krompir Idr. I !/■ ■ i-j Ev e -- ■ jak* 4^1 kS !-> "C r Josephine Aglus na balkonu gvojega stanovanja, ki ji ga vsak dan pridejo pomagat pospravljat mladi za skromno plačilo. 4 Ji I V /1 I v VaUetti, Sliemi in drugih mestih skoraj vsak dan prirejajo Ztombole na prostem. KSnilK43 po Pen tepanje september 2002 brez prepovedano v deželi brez rek, potokov in viakov, a z veiiko skal, ladij, hiš... Mešanica ljudi in jezika Če priletite tja z letalom, kar je najenostavneje in najhitreje, ift če je to ponoči, kot se je to zgodilo v mojem primeru, se vam pred pristankom najprej vtisnejo v spomin številne migetajoče luči, ki obkrožajo oz. osvetljujejo otok po dolgem in počez - v dolžino le okrog 27, v širino pa 14 kilometrov. K Malti pa spadata še precej manjši otok Gozo in otoček Comino, ki ju prav tako lahko vidite med poletom z letalom. Ko ste na tleh, na mednarodnem letališču, in srečate prve domačine, pa že lahko zaznate, da ste prišli v drugačno deželo. Večina jih je namreč manjše postave, temnejše polti in črnih las. No, niso črnci, ampak tipični Sredozemci - nekoliko Arabci, nekoliko Italijani, Grki, Španci in Francozi, Maltežani pa sicer zase trdijo, da so potomci Feniča-nov, po srcu pa Italijani in po navadah Angleži. Govorijo malteščino, ki je mešanica različnih jezikov, kakšna polovica besed je arabskega izvora, druge pa so si sposodili iz siciljanščine oz. italijanščine, španščine, francoščine in angleščine. Poleg malteščine je uradni jezik (kot drugi) še angleščina, saj je bila Malta od leta 1802 do leta 1S64 pod britansko, oblastjo. Prebivalcev je nekaj več kot 400.000. Tam je marsikaj značilnega oz. posebnega Reke ni nobene, prav tako ne potoka, zato črpajo vodo iz morja in jo razsoljujejo Na vrsti je bil prvi zajtrk. Pričakoval sem ruski bife, a ga žal ni bilo. Natakar mi je pokazal mizo, kam naj sedem, nato pa mi je najprej prinesel sok, zatem pa še dva prepečenca in po želji čaj ali kavo. V košarici na mizi pa sta bila po dva zavojčka margarine, marmelade in medu ter en francoski rogljiček. In tako je bilo vseh sedem dm. Polpenzion pa je vključeval še večerjo, ko sem si lahko izbiral med tremi različnimi obroki. Mesa je bilo sicer vedno bolj malo, lahko pa sem si vzel solate, kolikor sem hotel. Vedno je bil namreč na voljo solatni bife. Za malo točeno pivo, ko sem si ga privoščil, pa sem moral odšteti okrog 360 tolarjev. Podoben račun je znašal za dva decilitra oranžade, To bi bilo o hotelu v glavnem vse. Domačin me je popeljal tudi v sprejemno sobano predsednika Malte Si lahko predstavljate, da me je čakala na Malti tudi sorodnica iz Ljubljane (ženina nečakinja), ki je poročena s tamkajšnjim domačinom? Pred približno mesecem dni sta se vselila v svoje stanovanje, ki sta ga kupila v mestu St. Julijan’s nedaleč od Vallette in še bliže od mojega hotela v Sliemi. Irenina mama, tako je ime sorodnici, je bila doma na Hotizi, z Maltežanom, ki je postal njen mož, pa se je spoznala, ko je nekaj časa študirala v Valletti, Medtem je postala že Ena od redkih peščenih plaž, kjer se je prav tako prepovedano kopati zgoraj brez. v posebnih bazenih. Vlakov prav tako ni, večina avtobusov pa nima vrat, ki bi se zapirala. Imajo pa veliko cerkva (okrog360), skal, stavb, morja... Preračunan zajtrk, večerja s solatnim bifejem Tisti večer pa še nisem kaj dosti videl in občutil, kakšna je pravzaprav podoba Malte, kakšno je morje okoli otoka, kakšne so plaže, hoteli, trgovine, ulice ... Ura je bila namreč že blizu polnoč, ko sem dobil ključ sobe v hotelu Roma, v mestu Sliema, ki se tako rekoč stika z glavnim mestom Malte Valletto. Hotel ima tri zvezdice in na zunaj je videti še kar moderno urejen. Klima v sobi je res delovala, kot je bilo zapisano prospektu, tako da ni bilo prevroče. Tudi hladilnik, televizor in telefon so bili v sobi. Z vsem tem sem bil še kar zadovoljen. Nekoli- v ko razočaran pa sem bil nad kopalnico, saj je bila kabina za prhanje »ograjena« le s plastično zaveso, ki je bila že na pol raztrgana, tako da je voda pršela po vsej kopalnici in iz nje v sobo, kajti nikjer ni bilo odtočnega sifona. Ker so povsod po tleh --- keramične plošče, pa voda čez čas izhlapi oz. jo nekoliko »popije«' zid. Zdelo se mi je seveda čudno, da je tako, storiti pa nisem mogel skoraj ničesar. Sicer pa sem prišel tja na dopust in le zakaj bi se vznemirjal zaradi takšne malenkosti? da bo zmagala Slovenija s 3 : 1, ker da na ljudem na Malti vedno bolje, saj ni težko Malti nimajo tako dobrih nogometašev kot dobiti delo, če hočeš, plače pa so dobre. pri nas. Saj vam je znano, kako je bilo zares? Najnižja delavska plača znaša okrog 210 Dione se je zmotil le za en gol v njihovo ko- tolarjev (bruto); učitelji zaslužijo na primer rist. Kaj pa izdelki, ki jih prodaja, sem bil okrog 360,000 tolarjev bruto, nekaj več radoveden dalje. Ali gredo tudi skozi njegove zdravniki v državnih ustanovah, v zasebnih roke? Odgovoril je, da ne. ampak naslajajo v okviru družinskega podjetja. Delo prodajalca mu je ljubše, saj je tako večino časa pa precej več. Davki na dohodek znašajo od 15 do 35 odstotkov Služenje vojaškega roka ni obvezno, ker imajo poklicno vojsko. na prostem, kjer se lahko tudi pogovarja s Vključevanje v Nato je za Malto zaenkrat številnimi turisti. Banny je za EU, drugi pa ... Tudi drugi sogovornik je bil prodajalec -sadja, zelenjave, krompirja, južnih sadežev - Banny Cachia, Brez obotavljanja in prijazno mi je najprej razkazal svojo ponudbo ter povedal, koliko kaj stane. Kilogram paradižnika in paprike je bil po 180 tolarjev (preračunano iz malteške lire), še tabu tema. Pouk v šolah poteka v angleškem jeziku, s tem da je malteščina obvezen predmet, v njej pa poteka tudi verouk. Ob rojstvu otroka je v navadi, da se obdarijo s srebrnimi verižicami, ob krstu pa s srebrnimi okvirji za slike in fotografije. Kadar dva oznanita poroko, je običajno v določeni trgovini nastavljena knjiga njunih želja - kakšna darila pričakujeta. Poročni obredi, ki so nekaj posebnega, potekajo skoraj vsi v samo cerkvi, kjer mladoporočenci kilogram kumaric po 240 tolarjev, kilogram lahko ob koncu podpišejo tudi »obrazec« za krompirja po 120 tolarjev, grozdje je stalo civilno poroko Za to priložnost najemajo 360 tolarjev, ena limona 90 tolarjev itd. Pri dragocene avtomobile ali pa se vozijo v prodaji lastnih pridelkov je zaslužek dokaj kočijah. Gostuvanja kot ga poznamo pri dober, če pa jih mora kupiti od drugih, se mu komaj splača. Žal je zemlje na Malti veliko premalo in je zelo draga, da bi lahko imel dovolj svojih površin. Boljše čase pa si obeta z vstopom Malte v Evropsko unijo. nas, pa tamkaj ni, ampak imajo le slovesne sprejeme. In če se zakonski par ne ujema, če pride med njima do stanja, ko bi se najraje ločila? Tega ne moreta storiti, kajti ločitev ni mogoča - ne cerkvena in ne civilna. Z Josephine o tem in onem Morje, plaže, modrčki... Povabil sem se tudi na dom k 71-letni Jo-sephini Agius, ki živi sama v dokaj velikem Seveda sem prišel na Malto tudi zato, da bi se kopal v morju. To sem lahko storil že stanovanju v predmestju Vallette. Kako obi- nekaj deset metrov od hotela, v katerem sem čajno preživi dan, me je najprej zanimalo. »Vsak dan grem v cerkev, domov grede pa se ustavim na trgu, kjer popijem s prijateljicami kavico, si kaj kupim v trgovini, če je treba, nato doma zalivam rože in počakam, da pridejo k meni mladi delavci, ki mi pomagajo pospravljati po stanovanju. Za to njihovo pomoč moram odšteti mesečno 4 malteške lire (okrog 2.400 tolarjev), kar znaša 10 odstotkov, 90 odstotkov računa pa poravna država. Ko mladi odidejo, si po na navadi kaj skuham, popoldne nekoliko stanoval, in potem še skoraj povsod vzdolž obale. Mest za kopalce je vse polno in nikjer ni treba plačati, razen če ne uporabljate bazenov z morsko vodo. Prve dni septembra, ko sera bil na Malti, je imela voda od 23 do 26 stopinj Celzija. Toplejša je bila tam, kjer je bila plitvejša, dno pa prekrito s peskom. Resnici na ljubo je peščenih plaž zelo malo, na njih pa se drenjajo številni turisti. Tam ponujajo za določeno ceno (od pol do ene malteške lire) tudi senčnike in ležalnike. Posebno doživetje se je z ladjo počivam, zvečer pa grem ven, in sicer igrat zapeljati v zaliv otoka Comino, kjer je voda bingo ter na druženje s prijateljicami. Po zares čista in modro-zelene barve. Nekoč navadi ostanem zunaj do 23. ure.« so tamkaj prebivali gusarji. Ampak tudi tam, Kaj je to bmgo, sem kasneje opazoval na kot povsod drugje, se je prepovedano kopati lastne oči. Lahko bi rekli, da gre za nekak “ šno tombolo na prostem ali v zaprtih proa magistra prava s pravosodnim izpitom, ki si ga je pridobila v Ljubljani. Trenutno ni zaposlena, ampak čaka na rojstvo otroka. Srečen dogodek je »planiran« v oktobru. Mož opravlja pomembno službo, zato naj i / ■ se ne bi pojavljal v javnosti. No, z njegovo . :L pomočjo pa se mi je uspelo peljati z dviga-lom, v katerem se vozi tudi malteški pred-sednik, in^etopiti celo v sobano, v kateri ® ’ sprejemajo visoke goste Tako bodo oktobra v njej gostili tudi predsednika Slovenije Milana Kučana. Upam, da se ne bo zdrznil, ko bo še prej na hodniku zagledal malteške viteze v oklepih, kot se je to zgodilo meni. Saj so pravzaprav samo oklepi brez vitezov. 'D >2 v im zgoraj brez. To velja seveda za dekleta in žene. Poleg opozorilnih tabel kontrolirajo S A* f-:- Dione je priznal, da je Slovenija boljša od Malte Prvi »pravi« domačin, s katerim sem 'v' H nekoliko pokramljal (s pomočjo prevajalca), je bil prodajalec kruha, peciva in še nekate- Malti, morate vsekakor obiskati tudi filmsko rih drugih stvari na prostem Dione Gatt. Popaya. vas, v kateri so snemali To je bilo v soboto dopoldne, in sicer tistega torih. Listki so po 120 tolarjev, najvišji do-dne, ko je bila na sporedu nogometna tekma bitek pa znaša 600.000 tolarjev Josephine med Slovenijo in Malto v Ljubljani. Na moje prvo vprašanje (še prej sem se mu pred- je že zadela 110 LM. Namesto denarja so lahko kot dobitki tudi razni predmeti. In ta stavil in povedal, da sem iz Slovenije), ali ga bingo igrajo skoraj vsi vsak dan. kaj zanima nogomet, je odgovoril, da malo Josephine ni bila zaposlena, ampak je že in da mu je znano, da bo prav tistega dne opravljala gospodinjska dela in skrbela za nogometna tekma med Slovenijo in Malto. »In kakšen bo rezultat?« sem ga takoj nato vprašal. Skomignil je z rameni in odgovoril, družino. Sama od sebe se je naučila šivati in se specializirala zlasti za zavese ter obleke za neveste. Po njenem mnenju je upoštevanje te prepovedi tudi policisti in redarji. Takšen ukrep je morala vlada sprejeti predvsem na zahtevo cerkvenih krogov. Ampak kdaj pa kdaj sem le videl, kako se je katera opogumila in si snela modrček. Skoraj gotovo nobena ni bUa domačinka, čeprav bi imele tudi one kaj pokazati, saj je večina postavnih in imajo lepe »obline«. '.S Jože Graj september 2002 Pe" rockregerep 44VESnK Po štirih koncertih v Ameriki so 7. avgusta odleteli v Nemčijo, kjer so nastopili na vinskem festivalu v Wisebadnu. N S OJ eS 0 § >N O 04 O o O 0 O d o >cn O o p* •A 5 M ■ J N; I / IJ , h p Na gostovan)u v Ameriki so si vzeli Orleki čas tudi za ogled znamenitosti. Sprehodili so se po Wall Streetu, Centralnem parku, 'ajprej se je z njimi (ker je njihov vodja in glavni Sicer pa so T Ameriki fantje nastopili na drugem največjem glasbenem festivalu, ki združuje različne glasbene žanre * Musikfest v Betlehemu, predstavili pa so se tudi v klubu CBGB v New Yorku. _______________________________ __ Koncert so predvajali tudi po internetu, v živo pa sta si ga med drugimi ogledala tudi generalni konzul Slovenije v New Yorku Marko Podvršič in predstavnica za turizem Republike Slovenije Darja Gačnik. vokalist) julija odpravil v Makedonijo, v začetku avgusta pa še v Ameriko. Na poti do tja jih je čakalo kar nekaj zapletov. Najprej je bil odpovedan njihov let v Frankfurt, zato so jih preusmerili na Dunaj in šele nato v Frankfurt, od koder so poleteli proti Philadelphii. V Ameriko pa bi Orleki skoraj odšli brez pozavnista Eča, Ko so namreč na Brniku čakali na letalo, je Eco začel iskati potni list in denarnico. Ker ju ni našel ne na letališču in ne v avtomobilu, so fantje policiji prijavili »krajo« Iskali so do zadnjega trenutka in se zadnji odpravili na letalo, seveda brez Eča, od katerega so se morali posloviti. Ko so že sedeli v letalu, pa jim je pilot sporočil, da bodo poleteli kasneje, ker še čakajo potnike. Čez slabo minuto se je na vratih letala pojavil Ečo s potnim listom in letalsko vozovnico v roki. . Ja , i Ogledali so si sedež Organizacije Združenih narodov, ruševine dvojčkov, Emplre State Building, nebotičnike Donalda Trumpa... 11 Ortekl.ki GLASBENO STRAN UREJA SIŠP Poleg Orlekov je poletje delovno preživljal tudi njihov F .N Perkmandeljc, ki je organizatorje največjega sejma M računalniške grafike SIGGRAPH 2002 tako H navdušil, da so prosili avtorja Dušana Kastelica, W ali ga lahko natisnejo kot maskoto na uradnih majicah festivala. Perkmandeljca so vrteli tudi B na Japonskem v oddaji, namenjeni animaciji 3D, I zanj pa se zanimajo tudi druge TV-postaJe po I svetu. I Videospot Perkmandeljc je bil sprejet tudi na I festival kratkega filma v grškem mestu Drama I ter na FUmfest v Hamburgu v Nemčiji. Predvajali J ga bodo tudi na ameriški televiziji TECH TV, ki je nekakšna različica Dlscovery channela. Revija IDN Publlcations iz Hongkonga, ki izhaja tudi v Južni Koreji, na Kitajskem in še v nekaterih državah, pa bo Perkmandeljca objavila tudi v posebni izdaji Flips. T i r/ O oS'.' “•'■••S ? polka jaakiofbDj, ■t VESrNIK45 Pen scena september 2002 i Vaša čustva Ljubezen {akrostih) Lepota se skriva v tvojih očeh Jutro s tabo krasno je. Up vzbujaš v meni. Bolezen preganjaš iz mojega telesa. Eksperimentiraš s poljubi svojimi. Z energijo svojo polniš mi telo. Ekstrat sreče kapljaš mi na srce drhteče. Nagelj vsak vedno osreči me Štefania Le zakaj? Zakaj ne morem biti z drugim? Ker ljubim te! Zakaj ne morem zvečer zaspati'!’ Ker ljubim te. Zakaj ne morem se učiti? Ker ljubim te! In zakaj ne morem se veseliti? Ker te nimam! Ti pa lahko počneš vse, ker ne ljubiš me! Mateja Beseda ali dve Odpri mi vrata, saj nisem ta, ki vzame in gre. Ostajam, ker ljubim te, ne zapiraj jih pred menoj, saj ne ubijam s pogledom, ne umikaj pogleda. V mojih očeh najdeš solze, obup, zato odprite mi vrata, da bo v njih spet smeh. Ne zapirajte vrat v svojem srcu, odprite jih, da vstopi ta, ki išče pot, samo besedo ali dve in spet bo srečno srce. Sonček Prepozno? Sedaj je vse drugače. Sploh ničesar več ne čutim, do ničesar več mi ni in zdi se mi, kot da bi del mene odšlo. Kot da mi nekaj manjka. Ti si tisti, ki si mi odnesel polovico mojega srca. Tisti del, ki bi ga sedaj tako potrebovala, da bi nate pozabila. Toda to so le besede, ki si jih sedaj upam napisati. Zelo si me prizadel in me ponižal. Včasih pa si bil del mojega življenja in živela sem le zate. So spomini m stvari iz tistega časa, ki jih lahko sedaj le vržem v koš. Naj se še tako trudim, vse je zaman, vse odhaja nekam stran. Mnogo bolečin sem že prebolela in verjetno bom tudi to. Ta je najhujša, saj ti si bil nekaj po- sebnega. Bi! si tisti, ki sem mu zau- pala vse svoje skrivnosti in ti dala svojo ljubezen. Bil si prijatelj, ki ga bo težko zamenjati, prepozno pa sem spoznala, da tega prijateljstva ne bi smela postaviti na kocko. Morda sem kriva, ker sem se vate zaljubila. Vate, ki si bil pošten, prikupen in ljubek, vse te vrline so se skrivale v tebi. Ko sem te bolje spoznala, pa sem ugotovila, da jih sploh ni. Bil si res nekaj posebnega, morda si me zaradi tega tako hudo in brezobzirno prizadel. Ampak, zgodilo se je prav nasprotno, kot si si predstavljal ti. Uspelo ti je. moj posebni prijateljček Majica Pišite nam! Najpomembnejše na svetu je - prijateljstvo P Pravijo, da sva kot rit in hlače !mmi : ravemu prijatelju zaupamo najintimnejše skrivnosti, z njim rešujemo osebne in malo manj osebne težave, prav on se z nami veseli in joče, z njim ušpičimo kakšno nepozabno neumnost, ki pa mora ostati skrivnost, da bi bUa lahko nekaj posebnega... Morda nam ravno zaradi tega sicer zelo odraslo razmišljajoči sogovorniki niso izdali prijateljskih skrivnosti. In prav je tako - saj so šele zaupanja vredni prijatelji pravi prijatelji. O prijateljstvu smo se pogovarjali z bakovskimi osnovnošolci Ines Stefanec, Urško Ropoša in Denisom Hamlerjem iz osmega ter z Moniko Hamler in Bokom Balažičem iz sedmega razreda. Kaj vam pomeni prijateljstvo in kje najdeš dobrega prijatelja? Ines. Prijatelja si izbereš tako, da vidiš, da ti je pripravljen pomagati, se s tabo igra, ti pomaga pri učenju in pri drugih aktivnostih. Prijatelja ne moreš srečati nekje na cesti, največ pa jih spoznaš v šoli. V Murski Soboti sem imela veliko prijateljev, prave prijatelje pa sem našla šele, ko smo se preselili v Bakovce. Monika: Prijatelja si zaupata, pomagata, se imata na neki način rada, se rada pogovarjata in družita. V Dokležovju sem imela že v vrtcu zelo veliko prijateljev, šele v Rakovcih pa sem spoznala pravo prijateljico. Urška: Zame je prijateljstvo nekaj najlep-šega, je vez med dvema ali več osebami, ki delijo dobre in slabe stvari. S prijateljico sva že od vrtca skupaj in vsi pravijo, da sva kot rit jn hlače. Vedno sva radi počeli kaj takega. ■A r c»* .M li Denis: Prijateljem povem skoraj vse, česar staršem včasih ne bi. S IB t s« Od leve proti desni stojijo: Denis, Ines, Rok, Monika in Urška. M’ sl R prava. Poznava se že devet let. Radi sva v družbi drugih prijateljev. So pa stvari in skrivnosti, ki jih lahko deliva samo midve in jih nikomur ne izdava. Rok: Imam veliko prijateljev, samo dva pa sta prava prijatelja. Denis: Tudi jaz imam veliko prijateljev, z dvema pa se največ družim. Po čem se nazlikuje pravi prijatelj od drugih? Denis: Pravemu prijatelju lahko kaj zaupaš, počneš stvari, katerih z drugimi ne moreš. Prijateljem povem skoraj vse, česar včasih ne bi niti staršem. Rok: Medtem ko se s prijatelji družimo, sem s pravim prijateljem sam in se pogovarjava o osebnih stvareh. Urška. Pravi prijateljici zaupaš vse svoje skrbi, težave, svoje ljubezni, skrivnosti... Sta nerazdružljivi. Imam prijateljico, ki mi pravi, i-ii sl liiS r>4.k O v: 'A Ines: Ker imajo starejši prijatelji izkušnje, ti bolje svetujejo o šoli, na primer. Ali pa tudi o čem drugem. Urška: Lahko ti svetujejo o ljubezni, katere fante si izbiraj, v kakšno družbo pojdi ... Zaradi njihovih izkušenj se mlajši večkrat zatekamo k starejšim in jim zaupamo svoje zgodbe. Rok: Imam sestrično, ki je tudi moja zelo dobra prijateljica Je srednješolka in mi velikokrat svetuje glede kontrolk, kaj naj se učim, kje naj pazim, da ne bom zašel v teža've. Kaj pa fant in punca, sla lahko prijatelja? Vsi: Jaaa. Urška: Nekateri pravijo, da fant in dekle ne moreta biti samo prijatelja, vendar jaz tega ne verjamem. Imam veliko prijateljev, ki so mi samo prijatelji, lahko jim zaupam, se pogovarjam o različnih stvareh, se z njimi smejim ali jočem. zv« RS Ines: Moraš oprostiti, ker veš, da je res dober prijatelj. Urška: Zame je prijateljstvo nekaj najlepšega. Rok: Prijatelje poznaš že od malih nog, spoznavaš pa vse življenje. Monika: S prijatelji $e zabavam, pravi prijateljici pa vse zaupam. za kar nihče ni vedel. Rok: Prijatelja poznaš že od malih nog, spoznavaš pa vse življenje. Z njim si deliš svoje skrbi. Človek potrebuje prijatelja, prave prijatelje* resnici spoznaš v nesreči in bogat je tisti, ki ima prave prijatelje. Denis. Pravemu prijatelju lahko tudi marsikaj zaupaš in z njimi počneš zanimive stvari, tudi kaj ušpičiš. Svojega prijatelja sem spoznal že v vrtcu. Koliko se vas ponavadi druži in koliko je lahko najboljših prijateljev? Ines: Tudi po pet, to so prijatelji, najboljša prijateljica pa je samo ena. Monika: S prijateljicami na vasi se veliko družimo in zabavamo, moja najboljša prijateljica pa je ena, Tanja. Urška: Imam veliko prijateljev, najbolj pa -J sem navezana na eno prijateljico, ki je res Na Vestnik nam pošljite kakšne zanimive fotografije z vaših -žurov., zabav, koncertov in trenutkov, ko ste se imeli lepo. Radi bi objavili nekaj vaših najbolj norih trenutkov mladosti Veseli pa duši. Pišite nam o Z KO sie se niipu jopv. xr—* — X _ bomo vseh vaših pripomb, mnenj, pisem o vasJi čustvih ter vsem, kar vam lezi na ________SP vam doeaja, pa bi morali tudi drugi o tem vedeti. Napišite pa tem, kar se vam dogaja, pa nam ludi, kaj želite, da bi se vam Novaka 13, 9000 dogajalo. Naš naslov je: Vestnik, Podjetje za informiranje. .. 4 r*' _ _ X .1. f\ 11 D" 1 'rt rt IS i" 1 ' Ulica arhitekta Murska Sobota, ali po elektronski posti Nasceni@hotmail.com Rubriko uredila: A. Nana Rituper Rodež da v družbi svoje najboljše prijateljice drugih sploh ne opazim. Monika: S pravo prijateljico v šoli skupaj sediva. Pogovarjava se o ljubezni, o družinskih težavah, vse ji zaupam Drugi prijatelji pa so za zabavo in si rad v njihovi družbi. Ines: Prijatelji si zaupamo veliko skrivnosti, vendar najbolj zaupam najboljši prijateljici, ker vem. da me le ona ne bo izdala. Ce se s prijateljem spreš... Ines: To hitro rešimo, vedno je ena tista, ki se opraviči, in spet sva dobri prijateljici. Moraš oprostiti, ker veš, da je zares dober prijatelj in te ni nalašč izdal ali storil kaj slabega. Monika; Meni se še ni zgodilo, da bi se s prijateljico skregala, razen majhnih prepirov. Urška: Večkrat pride do takšnih bolj smešnih zamer, ko že po petih minutah ena pravi: Oprosti, ni bilo namerno. Vedno je ena, ki se opraviči. Za spravo je potreben navadno največ en dan. Rok: S prijatelji sem se že velikokrat skregal, ampak to smo hitro rešili. Denis: Jaz se s prijatelji ne prepiram, če pa že pride do kakšnega prepira, se opravičimo drug drugemu že kar v šoli ali se kasneje pokličemo- Kako pa |e s starejšimi prijatelji? Se lahko prijateljici zaljubita v istega? Ines: To naj se ne bi dogajalo, vendar se Meni se to ne zdi prav Denis: Mi prijatelji imamo različne okuse za dekleta, tako da nam niso všeč iste. Kdo je pomembnejši-prijatelji ali simpatija? Denis: Kaj jaz vem ... Ines; Oboji so pomembni. Prijatelj ti lahko tudi svetuje in pove svoje mnenje. Potem pa ga upoštevaš ali ne. Nana Rituper Rodež in Vesna Vrabelj Foto; A. N. R R. Test za prijateljstvo! 1. Imaš zaupanje vanjo ali vanj? 2. Ali se lepo obnaša do tebe? 3. Ali več dobivaš ali daješ za to prijateljstvo? 4. Ali je ob tebi, ko si v težavah? 5. Te brani in ščiti pred ljudmi, ki te napadajo? 6, Spoštuje tebe in tvoje stvari? 7, Imata skupne interese, mnenja, poglede...? 8. Ti zameri, če ji (mu) kdaj nasprotuješ ali se ne strinjaš? . 9, Ga (jo) pogrešaš, če se kakšen dan ne srečata ali ne slišita? 10. Ali čuti s tabo, ko si žalosten/-a ali srečen/-^'? september 2002 Pe" 4«nsii« Tak soula se je začala. Knig pa kak sakše leto še zaj nega sej. Pa koga tou briga. Ati je negi štel, ka nešterni avtori učbenikof školnikan cilou provizijo davlejo. Tej morejo deci samo povedati ka je te pa te učbenik najboukši. Točno tisti za šte-roga provizijo dobijo. Zatou so mogoče zaj že dugo nej štraj-kali čolničke. Pouleg knig mamo še vekšo nevolo f Soboti s kučof fšteroj so knige. Se pravi knižnicof. Pa nej z nouvof, štera de skoro gotova, s starof. {^jnez nega. Neka se je cilou gučalo ka bi jo doj zaprli. Fajn. S ten mo se znankar tuj valili, da mo se pali v Evropsko unijo. Pejnez nega. Kak bi tuj naj bilij. Po novon finanserajo knižnico občine, na šteron področji knižnica stogi. Ja samo je nevola ka so pejneze tej naši župančki s tej naši mali občinic ponucali. Znankar za kaj čednejšoga kak so knige pa knižnica. Pa što sploj nuca knige? Tej tak ali tak mislijo ka se je svejt začo pa kade se končo z rpimi. Ati je negi zvedo, ka se za nakup knižnice zanimajo iz ene od naši bivši republik. V njoj bi 1 radi napravil ACADE- MIE ZA SLADOLJED. Ati je pravo ka samo višješolski študij. h Se pravi na kuglje. Avto maie bi lekar indri nu-sft cali. Pouleg knižnice mamo rti še eno nevolo eti pri nas. Samo f so-bočkoj ob- ctnt 30 no n mo-, to avto-\ ceste ■r napra-“* vili, f sej dr u j g i občinaj so se pa tak dugo štiikali če je boukša rdeča, zelena, žuta, plava ali kakša načiša farba. Glij tak kak so naše stranke sefeie farbe. Oni se štukajb, pa bi si radi sakši po svojen grunti avtocesto spelali ka bi od DARS-a velke pejneze doubili, ovi v Lublani se pa smijejo, pa si delajo svoje avtoceste. Vmes nas malo pofarbajo ka se njin ide za čimmenšo obremenitev okolja. Pa ka bi najmenje naše rodovitne prekmurske zemle zapravili. Ja što njin pa tou še vorje? Še malo pa mo lejko pa ponosni. Ka mo meti na srejdi našega Prekmurja - okouli Sobote eno fleko avtoceste. Telko ka moto prebivalce Sobote pomirijo. Naš ati se pa čudi kak ^ij tej šleperi ka tak glasno skouz Soboto vozijo, nikoga v Radgoni, pa ne v Radencaj, pa nej v Beltincaj pa tak dale do madarske granice ne moutijo. Te frnclek sobočke avtoceste bi lejko super tržili kak turistično znamenitost. Pelanje po najkrajšen falati avtoceste v Evropi. No par dnij nazaj je pa v6 vdarilo. Slovenija je najbole vrla država od tej ka bi ji naj notri v EU zeli. Kak ne bi bijla vrta, vej pa se še prle napravirrio kak nan povejo. Je pa ena nevola, Slovenija de da prijde v Evropsko unijo netto plačnica. Super! Mij smo že tak razviti ka malo s tolarami gor pomoremo naprimer rtemško gospodarstvo ali pa srmaško francosko kmetijstvo. Te je pa za par dnij pa naprej prišlo ka so nekak nej dobro računali, ka trbej te podatke nači gledati. Tu je pa našemi atiji ^pao mrak na oči*. »Bar ten san vorvo«, je pravo. »Glij takši so kak naši«, je larmo po kujnji. »Ja zatou nas pa notri š^jozeti«, san pravo. Ka smoglijni. Evropejci. Ati je pravo ka nas tej naši prejgnji majo bole za butalce. »Aja, točno, vej pa mamo ministra ka se pijše But«, san bil čeden. No če mate pr sebi kaj za o^rejti, si zaj odprite pa visiko zdignite kupice. Še malo pa do nas v Pragi povabili v NATO. Buš je že pijso našemi predsedniki, pa se njemi zavalo, kelko je Slovenija prispevala v boji prouti terorizmi. Bole san bro-do, bole san se nej mogo sfKimniti da pa ge so šteroga terorista pri nas f Sloveniji zgrabili. Zaj mo bole merno spal zaj ka mo del mednarodne zarote prouti terorizmi. Do zaj nas je nej niš^ napado. zaj nas pa sploj nede. Kelko de nas NATO košto se zainok ne vej. Ati je pravo ka de gvušno tak ka de najprle se Šenki, sledi mo pa te plačuvali kakši tankec, pa kakšega humera, pa kakšo havbico namesto tej izraelski ka se tak rade kvarijo, pa še kakši stari plej nan odajo, ka ga NATO več ne nuca. Mogouče njin od radosti še kakše skladišče za jedrske odpadke zriktamo. Nika je nej izkiučeno v našoj državi. Zaj nas naj sagajo fPiranskon zalivi. Zaj do nosi ribiči rijbili do Zadra. Natove letalonosilke do njin pa fkiip tirale ribe. Rijb de telko, ka mo je hrvatan Šenki talali. Za predsednika mamo že 16 kandidatov. Tou je demokracija. Rejsan je že razvita Slovenija. Sakši se lejko borza predsednika prijavi če drujgo nej. No jMuleg sej nevol pa betegof ka ji v našoj državi mamo, ati predlogi ka je probamo ozdraviti na BuJfeovnišfeon jezeri. Pouleg 26 svetovno priznani zdravilni točk, so prejšnji keden odkrili še dvej. 27. je moški, 26. pa ženski šankrejt. 27. je bliijzi ovin točkan, samo za prvo malo vekšo drejvo stoupiš, 28. točka je jia malo bole notri f šumo, vej razmite za koj. Medicina nema rejci za te zdravilne točke na Bukovnici ~ že so začali oglase objavlati ka doj zaprejo ortopedsko kliniko v Luhlani. P. S. Ati je zagnje čase nekši čuden, sakši večer namesto v oštarijo na en mali brešček til v naši Malt Bakofcaj odi pa gleda v nebou. Znankar čaka ka se njemi kaj prkaže - ka tiij naša ves slavna grata. Mama je pa pravla ka je bole tak, ka nema pejnez ka bi v oštarijo šou. Vas lipou pozdravla Vanek, 5. b, OŠ Mali Bakofci IZBIRAJTE BRAVO! Poslali ste OGROMNO fotografij. Eno lepšo od druge, zato tokrat objavljamo Rnaliste na celi strani časopisa. VI, dragi bralci, pa boste odločili, KATERA si zasluži častno prvo mesto (nagrada sponzorja v vrednosti 10.000,00 sit) in nehvaležno drugo mesto (nagrada sponzorja v vrednosti 5.000,00 sit). A J l I I Ihdi most je lahko lep. Dani Kurbus, G. Radgona & tti Cvetoča idila z modrino neba Gizela Sapač, Topolovci Kdor ljubi rože - rože ljubijo njega. Malčka Dremelj - Tropenauer, Plitvica »Regrat« - cvetoči sadovnjak Milan Gaber, Sv Jurij Cvetoča marvica rož Andrej Berden, Tišina Pokrovitelj akcije je 51 Uganite, zakaj so naju postavili ravno pred rože? Katja Šinko, Kuzma V naslednji številki PENA bomo objavili zmagovalce. boli cvetočo idilo Pomurja Na dopisnico napišite črko, ki pripada vašemu finalistu. Vse dopisnice pridejo v boben, srečneža, katerega dopisnico bomo izvlekli, čaka praktična nagrada. IZBIRAJTE r> 1 ( »Cvetoča hiša«, ki je ne morete spregledati. Magdalena Kranjec, Domanjševci I J Dopisnice pošljite na naslov: agencija VENERA, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom »ZA NAJ CVETOČO IDILO«. I HSnilK47 Pen september 2002 Nagradna križanka I I VESTNIK ' REJEC Psov TOKOVMI POSREDNIK URADNI razglas. ' OKUC JAPONSKA, RELIGIJA ' mLOC I umn !wc AVTOfc iTEFAM HAJCNHJAK Glaoolnik OD POSTAVITI (Z^UVOR rinmuKi MUAVKA rrAUJANsn ! POLITK (pmTO iMrSiL PfflPONBA POGUM, ODLOČNOST OEHARru, ; BKHAV BANOLA* DEUI AHDNUKOM' SPOAHA TVvOOnE' UlCA '^gr .NA tKeM tujamoom AGENCUA SLOVENSKI POTOPISEC (JAKOS) : POBOM 1 INBKOAIARB. I roMWHA nrateNf PBATELJ ^(BRLMOI BNAUSCE' MENIHOV eOOMJA NCSRSCE ABSOURTM); USEDLINA StCDSKI EOODOVINM MPOUTK [OSCAR] SLsdUl _ MEŠKO OERMANtKA BOGINJA REKAV SREDNA POHtilŠiliNJE gneLKOv nsAS PAUClCAMI FRANCOSKI SKLADATELJ . . ffftAMCm_________j ___________ DANKA, ZADNJCA VESTMK TRETA DAVIDOV S« P ČREVESNA '’L»-I LJUDSKO IMENOVANA PO MESTU aiEHA "iOifeiii SLOJ v J- iWfiT ANATOLE FRANCE joap T TITO : vladar, HOlUm REKAV KOMU FRICOUH KPEreLCE KRAJV HALOZAH SREERHA VnEOtOtR, 1 J wP PEVKA I MAVRIC I POSTOJNA : - JOANEAEZ I LUKNJICA V KOŽI r^r RGGASOVCl KRSTNI ZDRAVMK »RAKAVE KRFU RIMSKJ CESAR fhuniALec AMBWE 1 Udem AVTOMAT eOLjiSKE T!*§v NENM. AVTOR BOLERA iimjwcfii ■ OENERAL bia^wau ZAšCmii : ELEMENT, VAROVALO NASAD SADNEGA DREVJA ajml^IHa KENUSKl TfttMeMK (DAMEL AMgl OEED VRSTA POMNILNIKA jnKHMKT nUEMMi I NAVADA ^ERR. aiKAR KOGOJ I AtfTOM AŽBE »cevocjE 1W. An»»KO Atm^KA IGRALKA ini« ■ ■ PS6WJIU ° SKAU VALENTIN VOOHK iAMVft TERWH "SSflfcSS*' Krr UBUALBC ______ :gUlteuN SVET ANTM KOftcfec GLAVNO MESTO HISERUE NEMŠKI PESMKIN GRAFK {ARNO) TEKOČI RAČUN HOUATOR GVWNWZA ČESANJE GRIVE RAZTELf. , ŠEVALEC ' REŠtlEV KRtlAKKE -12 SEPTEMBER ZBIIZ; SESTRADANOST. ANTROPOMETER, OIAZ, IB, ARNI, MISSISSIPPI JE, PAK, INA, ČLEN, RM, ZAFRKANT, ZAKOL, SAALA-CH, ARLES, JORUBA, JAK, RIVAL, KROM, LASO, ART, MOSTNINA, AA, ARESTANT, APATRID, OD, BOGOTA, BEOGRAD, NAL, MALAGA KAČNIK, ORIS, ESK, SLANO, OMSK, LOK, AT-TACCA, ZAČETEK AVANTURE, IL, KATO, ANSTEV, ETAPA, ELISTA, KOS, OLIVIN, LAJ, OBSIDIAN, UROK, ARA, PAS, ATTA, SANA Ižrebanci Vestnikove nagradne križanke 112.1. 2IO?1 JUDOVSKI KRALJ ^SftEOIiCC vRtpua ŽLdU, ' LOMLJENJE GŠREDAIE SVETUCE VMEKt ZMRZAL NA DREVJU SEMITSKI SOG PLODNOSn rVOBAN Ab 1. NAGRADA V VIŠINI 10.0011,110 SIT: Živa Vigali, Vodnikova 15, Krog, 9000 M. Sobota Z. NAORAOA KUHARSKA KNJIGA GOUG ŽEG NJAJ: Sandi VuCko. Cven 48c, 9240 Ljutomer 3. do 7. nagrado - Vaalnikova majica: Franc Kaučič, Branoslavci 21b, 9240 Ljutomer; Lidija Klemenčič, Št. Kovača 13, 9103 Rakičan; Dragica Podlesek, Kocljeva 6, 9000 M. Sobota; .Štefka Valenčič, Slomškova 5, 9000 M. Sobota; Iris Kološa, Markišavci 36a, 9000 M. Sobota Povabilo k reševanju Potrudite se in rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ul, arh. Novaka 13, M, Sobota, s pripisom Penova nagradna križanka, do vključno petka, 4 oktobra 2002. Pet reševalcev borno nagradili, in sicer z nagrado v vrednosti 10 tisoč tolarjev, kuharsko knjigo Boug žegnjaj, čestitko na Radiu - i Murski val, Vesimkovo majico in Vest- I nikovo rutko Vrt m hirti fMn nikovo rutko. Če vam bo delal teža- VB kakšen zemljepisni pojem, je dovoljena uporaba atlasa. Veliko užitkov! TOdKi ( I I 1 1 L I I I I s I R I E + I 1 I 1 _________, MtflOP i 1 I I Marco Polo bi nas bil vesel... I [ Na Korčuli ni pustil pečata samo svetovni popotnik Marco Polo, ampak tudi 273 mursko- morsko valovcev, ki smo se že šestič odpravili v Dalmacijo. O številni ekspediciji je v sedmih dneh najmanj trikrat poročal tamkajšnji lokalni radio, m to z razlogom. Smeh poslušalk in poslušalcev ter njihovo prešerno petje so lahko slišali do glavnega mesta, ki je od turističnega naselja Bon Repos, v katerem so prebivali, oddaljeno le nekaj minut. a P".?? /■K •v it S Vse skupaj pa se je začelo s krstom, za katerega je poskrbel predstavnik turistične agencije Relax Karli Mihev. Ne bojte se. ženske ne ležijo zato, ker bi bile utrujene (morda so res bile, vendar tega niso pokazale), ampak zato, ker tako velevajo pravila krsta. Tisto, kar je sledilo, je zahtevalo veliko več napora ... v h '1 K I 3b X3 Ker si mursko-morskega valovanja ne moremo pred- stavljati brez morja in ladje, smo se s slednjo večkrat Odpravili na izlet: najprej na otok Badijo, kjer smo pripravili piknik in tekmovanje v športnih igrah ... (A »i-f ■IHSl Najbolj zabavTii so bili seveda večeri. Za dva sta poskrbela hrvaška glasbenika Maja Blagdan (Kad žena plača), ki je s poslušalko Emo Vehar razbijala kozarce in Vinko Coce (Ribari), ki se je za ljubil v našo mur-sko-morsko valov-ko Heleno Beznec. ... potem pa še na polotok Pelješac ter otoka Mljet in Lastovo, s katerega je tudi pričujoča fotografija. Najbolj pogumni so se namreč udeležili skupinskega skoka (eni za zabavo, drugi pod prisilo). Simona Špindler «SI^ Flavio Dotto I r n I', c,'« tir’ I ‘t- ri Lr Največji delež k uspešnim zabavnim večerom prispevali poslušalke in poslušalci Murskega vala, ki so se dobro znašli v vsaki vlogi. Ne verjamete? Ponujamo dokaz: so Nadaljevanje bo sledilo v letu 2003. Najprej . uo sieaiio v letu 2003. Najprej v začetku ju- nija v Poreču, potem pa sredi septembra v Črni gori. Sladko šestico, v katero je poleg mursko-morskovalovske ekipe ponosno zarezala predstavnica trinajstih poslušalk in. nn r L ' j - 1 1 narave. Odraščal sem na kmetiji. Vse sem rad delal, le krav nisem želel molsti, zato se • tega dela tudi nisem naučil. Iz otroških let pa se najraje spominjam nekega dne, ko sem bil v drugem razredu osnovne šole v Dobrovniku in mi je dedek kupil kolo. Najbrž sem bil takrat edini med otroki, ki sem se lahko ponašal s ko- Oče, mama, mlajši brat in jaz, ko mi je bilo tri leta. lesom, in na to sem bil seveda zelo ponosen. Spomnim se tudi, da sem v osnovni šob rad plesal in pel pri folklorni skupini, V tujini avto, žena... v mojih letih odraščanja je bilo v modi, da se je največ fantov odločalo za poklice v kovinarstvu, zato sem se tudi jaz po osemletki vpisal na srednjo poklicno kovinarsko šolo v Lendavi in jo uspešno končal. Potem pa me je kar takoj mikalo, da bi odšel na delo v Nemčijo in da bi si čimprej lahko kupil avtomobil. Ko se je že bližal čas odhoda, se mi je pripetila nesreča, tako da je vse skupaj padlo v vodo. No, po treh mesecih sem dobil službo v soboški Panoniji, leta 1972 pa mi je le uspelo oditi na delo v tujino - namesto v Nemčijo v avstrijski Gradec, Tam sem čez čas spoznal Barbaro iz Nedelice, ki je postala moja žena. Zaradi stanovanja sva se skupaj preselila na Dunaj, dobila dve hčerki, kupili smo si avto in zgradili hišo v Dobrovniku, zato smo se leta 1982 vrnili v domovino, in to predvsem zato, da bi otroci odraščali v Sloveniji, Jaz sem i Fantovskih let se spominjam po številnih vaško-gasUskih veselicah, na katerih smo plesali, se zabavali... dobil na srečo službo kot Čanju prikoličarjev Slovenije vzdrževalec v Leku v Lendavi, žena pa najprej v Po- sem prevozil z njim okrog 120 kilometrov. V veliko murki, nato pav Moravskih zadovoljstvo mi je tudi dru Toplicah. Bilo nam je lepo... ženje s člani moškega pev- žal samo do leta 1997, ko je skegazbora, kismogausta- žena umrla. Nekaj časa sem bil v hudi krizi, toda čas novili v domačem kraju leta 1098, Pojemo madžarske počasi celi rane. Srečen ljudske in vojaške pesmi. sem, da hčerki, ki uspešno Imeli smo že 62 javnih nas- Študirata, radi prihajata topov in med drugim smo domov. Starejša Renata gostovali tudi v Avstraliji. To pravkar dela magisterij iz je bilo zame res zanimivo socialne pedagogike, sicer potovanje in prijetno doži- pa je diplomirala iz nem- vetje. Sicer pa se vedno bolj ščine, mlajša Klavdija pa je navdušujem nad potovanji v absolventka razrednega neznane kraje. Letos sem se pouka na Pedagoški fakul- pridružil tudi skupini prija- it) Hi] ' lij I ■ par -r * ■ ■' ■ I' < i'!' |tii h'« 1 i fi J ( z i L f t' < i" kil i 7, r .1 >19 JOC Renata in Silvo Odkar prihaja v Dokležovje 23-letna Renata, natakarica iz Sebeborec, so nekateri »prijetno vznemirjeni«. Je namreč zelo prijazna, rada se smeje, govori... Nam je še zaupala, da rada potuje, med živalmi pa ima najraje psa in mačko. Eden izmed njenih občudovalcev je tudi 40-letni domačin Silvo, ki je pač rad v dobri družbi, še posebej pa v njeni bližini v gostinskem lokalu, če ni na nogometnem igrišču, na javnih ali kakšnih drugih delih. teti Maribor, 1 ' I teljev Svete dežele iz Ljubljane, ki je potovala z vlakom do najsevernejše točke v Evropi - Nordcapa na Norveškem. Bil sem tudi že v Kanadi, Grčiji, Italiji, Franciji, Romuniji, Ukrajini in seveda velikokrat na Madžarskem. E stavil sem (za 500 evrov), da si do konca leta ne bom obril brade. Zdaj me dolžina že nekoliko moti, toda obljubo nameravam držati. j Tudi muzikant, škof, vinogradnik, zbiratelj... To pa še ni vse, kar me zanima in veseli. Občasno igram tudi na »gudalo« s še dvema domačima muzikantoma, oba sta Franca oziro- ma Ferija, družim se s člani turističnega društva, igram vlogo škofa pri krstu mošta v vino, zalivam rože, se sprehajam s svojim psom, pozimi zahajam v šolsko telovadnico, kjer igramo nogomet ... in seveda ml dajejo veliko zadovoljstva tudi gorice. Letošnji pridelek posebej lepo kaže, in če bo vse po sreči, bomo imeli trgatev 29. septembra. No, skoraj bi pozabil omeniti še moj zbirateljski konjiček ~ zbiranje odpiračev za steklenice, Prav te dni je zbirka Med ljudi dobre volje Poleg druženja s hčerkama rad zahajam tudi med druge ljudi dobre volje. Tako y J se pogosto dobim s skupino . j'. I V goricah imam delo, rekreacijo, šport in zabavo. lastnikov motorjev oldti-merjev, da se kaj pogovori- j mo in kam zapeljemo. Jaz imam motorno kolo Pano- i nija iz leta 1956, ki sem ga 1 kupil v Dobrovniku in sam ' v družbi z dobrimi prijatelji! Jaz sem drugi z desne, nad obnovil. Na nedavnem jre- nami pa visijo odpirači za steklenice, ki jih zbiram. 1 f is 1 z* v 710 'id! ■ I J. narasla na dvesto dvajset-Vse odpirače imam izobešene oziroma razstavljene * vinski kleti (sobi) v Dobrovniku. Tam lahko vidite tudi več priznanj, ki sem jih dobi* kot vinogradnik. Vina nimam za prodajo, ampak te zase oziroma ga popijemo v družbi. Letos sem ga moral prihraniti tudi za praznovanje abrahama. Upam si trditi, da je kapljiefei zelo dobra- I Dva Ferija (s harmoniko in goslimi) in jaz z »gudalom«. Običajno imam takšno brado kot na tejle fotografiji. Jožef G' Bistriški