Gospodarstvo v svetu
Drugi petletni plan Indije
»V nobenem obdobju borbe za svobodo nismo mislili samo na politično svobodo, borba za svobodo je ves čas širila svojo družbeno in ekonomsko vsebino... dostikrat smo govorili, da je naš cilj socialistična družba...«
V Iadiji so zače-la plaairati go-epodarskd razvoj šele leta 1956. Ko se je srečala z vrsto proble-mov, ki so posledica gospodarske nerazvitost: in zaostalaati, je Indija skušala rešiti te problerae L plansko graditvijo svojega go-epodarstva. Do lela 1951 je znašal porast narodinega dohodka &n odstotek, medtem ko je letni po-rast prebivalstva dosegel 1,5 od-stotka. Velika večina prebival-stva živi po vaseh, toda kmetiii-stvo ne more zadostiiti potreb dežele po živil&kdb. pridelkih. Samo leta 1951 je Indija uvozila 5 mili.jonOT ton žita, ki je bilo potrebno za prehrano desetine prebivalstva.
Zato si je Indiija prizadevala, da s prvim petletnim plamom predvsem pospeši kmetijsko pro-Szvodnjo im porast narodnega do-hodka. Od vseh planiranih inve-eticij jih je kmetijsfcvo absorbi-ralo 44 odstotkov, kar je v petih l^tih povečalo kmetijsko proiz-vodnjo za 21 o&sto-tkov v pnLmeri z letom 1949-50. Te investicije so izkorlstiH za rekanstrulkciijo tre-tjine iridijskih vasi z okrog 100 milijoni prebivalcev,  fcjer so iz-
bološali raamakalni sistem in po-večali pridelavo žita in bombaža. Indaistrijska proizvodnja jepo-rastla za nekaj nad 25 odstotkov, medtem ko je narodni dohodek povprečno porastel za 3 odstotke.
Grnditev težke industrije
Za razliko od prvega plana pa drugi peUetni plan Indiije določa pospešeno gradnjo industrije, pri čemer dobiva težka industrija najbolj pomembno mesto. Skup-ne investacije so se v primeri s prvim planom povečale za 54 od-stotkov in bodo znašale okrog 10 milijard dolarjev.' Delež in-vestloij za industrijo, energetiko in transport se bo povečal od 17 odstotkov iz prvega na 50 od-stotkov v drugem petletnem planu.
Od 5 milijard dolarjev bodo 30 odstotkov investirali v črno metalurgijo, 7 odstotkov v kemič-no industrijo, 9 odstotkov v pro-izvodnjo električne energije, 4,5 odstotka v strojoo tadustrijo jtd.
Firidna obseg proizvodnje naj bj se znatno povečal v vseh važnejših področjih:
Ta tabela in podattci o inve-sticijah prepritljiivo vsiflaujejo eklep, da gredo prizadevanij a In-dije v smeri krepvbve in osaino-svojitve gospodarsbva. Vidni vo-ditelji KongresTie »tj-anke po-udarjajo, da je za neodvisno po-Mtiiko in samostojeo razvoj go-spodarstva potrebno zagotoviti težko dndiustrijo kot osnovo za rarvoj dirugih induatrijskih in gospodarekih vej. Zato ena plan-skih nalog določa, da bo ieta 1960-<31 dndijska industriiia zmo-gla letno samostojno zgradiii ka-paclteto proizvodnje jfiikla za milijan ton.
Htorati je ,pri planiranju gospo-darskega razvoja poudarjena tudi krepitev državnega aii »javnega sektorja«. V prihodnj.ih letih bodo vej kat 60 odsito.tkw skup-nih investicsij dali za razvoj jav-nega sektorja. Ravno iz teh in-vesticij 'bado zagotovili zgraditev težke lndiustrije, ker so pnivatne investicije veči.noma usmerjene na gradbenaštvo in latako dndu-strijo. Ceprav je že prvi petletni plan načel vprašamje iTnovinskih odnosov, zlasti na vas:, so sedaj
naipravvli prv« resne korake na potd k preobraabi Indiie v mo-derno in indajstriijsko drfavo. Država bo privatjiji sekttor kon-troliraJa to usmerjala ter dolo-čala po platiskih smotrih in skrtoela, da bo javni sek/tor dobil postopoma prevladugoč pomen.
Ta koncepcija dzhaoa meposred-no iz stelepa Kongresoe s-tranke, ki so ga sprejeli laiu v Avadiju, da v Indiiji grade »družbo po so-cialističneim vzoru«. Sprejetje naErta drugega petletnega pla-na, ki naj stopi v veljavo 1. aprila leta 1956 p-omeni začetek gJobl^e družbene preobraabe in hitrejše-ga razvoja novih odnosov.
Zaposlenost in »drobna indusirija«
Načrt drugega petletnega pla-na Inditje prišteva med štiri glavne naloge povečsnie narod-nega dohodka za 25 do 27 od-statkov, razvoj težke industrije, ublažitev neenakos-ti dohodkov ter us.tva'ritev možnositii za zapo-slatev 11 miHjonov novih dedav-cev in uslužbeacev. Tako veliko
povečaaje števila zaposlenih po-stavlja vrsto problemov, hkrati pa pomeni tudi težnflu, da bi se ublažila ena največji indijskih težav — nezaiposleno&t.
V indiijskih razmerah nezapo-sJenost nima obif ajnega pomena. To je prej vprašanje polzaposle-nosti kme^kega prebivaktva, kd je v dobrem delu vzrok siroma-stva in majhnega dohodka. Od-tegnltev odvečne delovne sile iz vasi s tem, da bodo odprii 11 ml-lijonov novih delovmih mest, po-meni poskus dvigndti povprečoo produkfcivnost in povprefni do-hod&k, ka naj bi na prebdvalca porastel v petih letih za 19 od-stotk<yv.
Gradbena delavnost, ki se bo razvila s povečanimj investicija-mi, potrebe industrije, prometa in državnega aparata pa vendar-le ne morejo absorblrati tako velikega Stevila novih delavcev. Zato v planu računajo, da bodo razširili kar najbolj bo mogoče obrtne in hišne delavnice, da bl tako zaposlili najmanj tri milijo-ne novih delavcev.
Nekatere stranke v Indiji me-aijo. da b; samo z razvijanjem take gospodarske veje lahko po-tegnili vas iz zaostalosti t&r za-tegadelj napadajo plaa, ker nl postavil težišča ražvoja na drob-no, obrtniško.  vaško  industrijo.
Toda inspiratorji plana so računali na to, da taka dejavnost brez določaaja višine cen indu-strijs-kih proiizvodov ali držav-nih subvencij drobnim obrtni-kom, ii€ more vzdržati. Plan na primer določa, da bo domača tekstitoa obrt, ki že sedaj zapo-sluje 20 milijonov delavcev, po-v&čala svojo proizvodmjo od 1600 na 3200 mUi.jonov jardov tfeanine, toda ne z zaposiitvijo novih 20 mali.jonov delavcev, temvei z izsbolašanjem in manjšo raz-širitvijjo obratujočih domačih deflavnac.
To je vsekakor eden zelo spe-cifi-čnih problemov Inddje in ena njenjih največjih težav. Sodeč vsaj po diiskusijali ob petletnem planu, ki jih je orgamiziirail Vse-bidiijski komite Kongresne sfcan-ke, so izbraLi najboljSo pot, da bi odstramili to težavo.
S. J.
Trafopostaja jeklarne v Bbadrabotiju
Zanimivo je, da je zasedanje vseindijskega komiteja kongresa bilo v diskusiji o planu prvič razdeljeno na podkomiteje, ki so razpravljali o različnih vprjašanjih. Predstavniki so se po lastni želji odločili, ali bodo di-skutirali o planu ali o vaški industriji. Zasedanje je imelo nalogo, da se na sejah, ki so btie delovnega in infoTmativnega značaja, dajo pripombc glede načrta plana.
Diskusija se je razvijala po materialu, ki so ga poprej posloli vsem člouom komiteja. Načrt je vseboval predlog ekonomskega odseka finančnega ministrstva, ekonomskega odseka planske komisije in indijskega statističnega inštituta.
Načrt Indijskega petletnega plana so objavili sredi preteklega leta. Plan je obsegal glavne naloge, ki jih je treba uresničiti, in podatke, ki so vodili planerje pri določanju teh nalog. Po tem načrtu so se razvile v indtj-sfci javnosti tive diskusije o perspektivi razvoja Indije in o njenih ekonomskih problemih. V okrožnici, ki so jo poslali ilanom komileja je poudarjeno, da je planiranje prešlo okvire strankarske diskusije in da se s koordi-niranjem konstruktivnih irnienj kristalizira nacionalni plan, ne pa plan kongresne stranke.
Povečana blagovna
izmenjavo med ZDA in
Vzhodno Eviopo
V prvih devetih niesecih leta 1955 so vzhodnoevropske države kupile v ZDA za 6,25 milijonov dolarjev blaga, medtem ko so v istem obdobju leta 1954 kupi-le komaj za miliijon dolarjev. V ZDA so v tem času ;zvozili za 55 milijonov dolarjev biaga, medtem ko so v istem obdobju leta 1955 Izvozili za komaj 35 malijonov   dolarjev.
Med naijvažnejše lzvozne iz-delke vzhodn-oevropskih držav v ZDA spada konservirana gnjai, gnojila in visoko kvall-tetno suženo blago iz Sovjetske zveze. Te države pa so v ZDA kupovale volnene odpadke, to-bak, surove fo6fate, tiskarske stroje in razme vnste potrošnega blaga.
Razširjen sovjetsko-
britanski trgovinski
sporazum
Lani se je sovjetsko-britan-ska trgovioa zelo povečala. Bri-tanski izvoz v Sovjetsko zvezo Je znažal, po podatkih za prvih 10 mesecev leta 1955, okrog 28,7 milijonov funtov šterlingov v primeri s 14.1 milijonov v ietem obdobju leta  1954.
Britanski uvoz iz Sovje>tske zveze je znašal v istem obdo-bju !ani 57 milijonov funtov, leta 1954 pa 41,8 milijona fun-tov šterlingov. Uvoz se je po-večal zaradd povečanega naku-pa lesa, zatičoih plošč, bombaža ln rib.
Frcmcoski deficit v letu 1955
V letu 1955 je znašal franco-ski zunanjetrgovinsiki deficit 86,536 milijonov frankov. V prknerjavi z letom 1954 se je deficit parecej zmanjšal, kajti tedaj je znašal 148 milijonov frankov. Do zmanjšanja defi-ciita je prišlo zato, ker so za tolifcšno vrednost povečaJj iz-voz nad povečanim uvozono.