P a s i z e m I j e. Spisal Fr. Govekar. (DaljeO Srednji pas zcinljc. Stopimo v ,,srednji pas zemlje", kjer se precej bolje počutinio, ter se nam vse prijetniše dozdeva; sej smo kniali pri prebivalcih, h kterim se tudi mi prištevamo. Oba pasa, severni in poldanski, imata po šliri letne čase, čeravno ioia pervi poletje in drugi pa ravno tačas zinio, sej je znano, da se solnce pol leta bolj proti polnočni, pol leta pa proti poldnevni strani puinika. Holj pa, ko sc bližamu gorkeam pasu, spuznavamo, da je prestop v pomlad in jesen krajši in bolj enakomerniša je dolgost dni in noči. Preniinjajo se pri tečajniku ined 0 in 24, blizo povratnika pa nied 10 in 14 uranii. Senca polnočnikov pada proti polnoči, io poldnevnikov pa proti poldnevu. K severnemu pasu spada skoraj vsa Evropa, srednji del Azije, urednje bregovje Afrike in srednji del Amerike; k poldanskemu pa se prišteva južni konec Afrike, srednji del južne Amerike in južna polovica Holandije. Oba pasa obsegata skoraj polovico vse zemlje. Skoraj pri vsaki zarezi, ktero naredimo od merzlega pasa proli gorkemu, prikazujejo se nam vedno nove rastline. Pri 70° že skoraj vidirao temne jelke, breze in borovce, od žit pa ječmen in rež. Pri 65° se pa že nahajajo večje rastline, kakor hrast in bukev, pa tudi že pšenica in krompir. Se ve, da so tudi tukaj posaniesni izjemki, in da so tudi tukaj visoki in z vednim snegom pokriti hribi, kterih prebivalci prideljujejo pridelke kakor tečajniki, kajti večni sneg se razprostira od 0' do 10,000' proti gorkemu pasu. S 60° zagledamo sadnja drevesa z izjemkora orehovega drevesa, pri 55" pokaže se nam koruza, kostanj in vino. Samo po sebi se razuraeva, da se morajo po zimi še mraza z zavijanjem obvarovati. Tako dospenao počasi v našo domovino. Ako pa gremo se dalje proti jugu, ter prestopiino visoke soteske in planine, pa pridemo v kraj, kjer je zima podobna hladnemu deževanju, in kjer že rastejo slive, rajž, bombaž, citrone, pomeranče in smokve. Tukaj se tudi nahaja v tihoti rastoča mirta in veličastno proti nebu se ozirajoča lavorika. Tukaj ni terta več borna rastlina, ampak močno drevo, ktero svoje močne in sočne terte razprostira visoko čez berste in srebrobele papelne. Razun imenovanih rastlin je tukaj tudi doinača kaktica, lopatika ali aloa, agava, cipresa in paluia, kraljica rastlin, ktera na drobnem stojalu visoko v nebo miglja s svojo peresno krono. Tudi sladkorjevo terstje se tukaj vidi. Tako se množi mnogoverstnost in število rastlin s stopinjami gorkote. Mala Danija šteje jih kakib 2 — 3000, Francija pa že 5000, in skupoa Evropa ima okoli 9—10,000 pleraen rastlin. Ravno to prikazen zapaziš tudi v drugih delih sveta, bodisi v polnočni ali poldanski strani srednjega pasa zemlje. V srednjem pasu žive živali od bojazljive mišike do mogočnega bika, h kterim se še pridružijo litavski in amerikanski bivol ali divji tur. Tic vidiš tukaj od majhnega sterkiča do velikanskega orla, in od čivkljajočega vrabca do žvergljajočega slavčeka. Tudi zaželke, metulji, žužki in kebri so tukaj. — Od juga pridejo niedved, in razni jastrobi; divje koze in kozli, godernjela ali sviza pa zastopajo posebae razdelke gor- v skih prebivalcev. Na južoem koncu Spanije žive opice, in so oznanovalke vročega pasa. Ljudstva vseh narodov in ver so se naselila v srednjem pasu zemlje, samo zaiuorci ne. Kdo bi li mogel našteti vse narode, njih imena, vere in običaje? Za sedaj nam zadostuje, da vemo, da so prebivalci srednjega pasa zeuilje v telesnem in duševnem oziru daleč pred prebivalci drugih pasov zemlje. (Dalje prih.)