Lefo III., šlev. 49. V Celju, lorck dne 26, aprila 1921. Pavšalnt franko. li c3 \ '>^y^4SkiX ¦ i '" '/¦ * 1.1" ^^^^^^^^^^^V ^^I^^^^^^^^^^^^^^^^b I^^^^^^hHH^^I^BIv ^^^^^^^^^^^^^^^^f ^HH^^kh^^m^hH^HH J^Hfl^^^^^^^^^^^^^^^K Stane ccloletno 120 K, meseCno 10 K. —; Oglasi za.) vsak^mm vlSinc slolpca 1 K 20 v. Reklama^med^tekstoni, osmrtnice [in zahvale 1JK 50 v, — Posameziia sievtlka staue 1 K. Izkaja vsak torek, četrtek In sobofo. Uretinišlvo Strossmajerjeva ul. St. t,Ivnarii,tr. Telefon št. 53. Upravnlšlvo Strossmajcrjeva ul. St. 1. piitiičje. Telefon št. 65 RaCun kr. poštnega čekovncga urada St. 10,066. Narodnosocijalistični panama. -Slovencu« nove reklamne notice, ki so povzdigovale soliduost »Jngoslov. kre- ditnega zavoda« in gospod Pesek je v Celju in Ptuju iistanavijal narodno-soci- jalne denarne zavode, ki so očitno zami.š- Ijeni kot afiliirani instituti. Mi smo zadnjc diii dobiii iz krogov čitaleljev in interesentov mnogo vpra- sanj, kaj je z zadevo. Doklcr nisino bill točno infonnirani, tiismo hoteli (j stvari .pisati. Medtem smo se pobrigali za ločnc informacije, na podlagi katorih uLOlavlja- mo sledeče: Jugoslovanski kreditni zavud ič u- sianovijen leta 1919. kot zadrnija. Dcleži so večinoma v rokah «:. Aütona Peska m njegovih sorodnikov. Načclstvo, odnosno upravni svet banke tvorijo zopet gospod Pesck, odnosno nie^ovi najožji prijatelji. Zavod ima v Murski Soboti in Doi. Ler:- davi podružnice- Koncem Jeta (920^ j'e imela zadruga 6,925.322 K 20 vin. hranil- nih vlog, In sieer predvsein beijiiiiskegu denarja. Izkazanega dobička jo iinel za- vod koncem leta 1920. 77.8S3 K 66 vin. Na podlagi raznih v/.nemirljivih ve- sf' 0 stanju Jugoslova-nskegst kreditnega zavoda, je koncem marca tl. trgovsko so- disče odredilo oWastvctio revizijo zadru- J».e. Rezultati te revizlic so uiilčujočl. Jugoslovanski kredltni >.avod služi kot privatnl banka gosp<»d« Pesk« za i'jegove špekulacije In podietii ter kot vzdrževalni zavod za narodno-socijalno , stranko. Njegovo postopanie ic skrajHo neso- lidno. Zanpane vlogc so sc porabils za posojila, ki so deloma brez zadostne var- Sčinc, zavod sc je bavil s posli, ki so čisto špckulativncga značaja in zanj kot za za- drugo absolutno nepripustni; banka štc- je med svoje »efekte« zaloge cevljov. nc- žlgosanih avstrijskih kron ter ima v krit- ie dovoljenih kreditov za mnoge stotiso- če povsciu brezvredue raenice, deloma pa se celo vsako kritje pogroša. Komai deseti del vseh od zavoda danih poso]H je primenio zavarovaii. Večino vseh kreditov so porabili ela- ni odbora in uadzorslva Jugoslovaiiskc- sa kreditnega zavoda za scbe proti vsem v:adružiiim iiaeelom in predpisom. Gosp- Pesek si .ic kot načelnik zadnige izposo- «lil 4 iiiilijoiie 456.000 kron, njegovi prija- telji v odboru so dobili približiio eden »nf- luon,-vsi ostali zadružiilki (po zakomt i nora vsak, ki hočc pri Jngoslov. k red it- neni zavodu posojilo, postati njegov za- dnižnik) pa komaj 800-000 kron. Narod- iio-socijalni stranki je gospod Pesek dal pri zadnjih volitvali v konstUuauio 3S0 tisoč kron od vlagateljev tnu zaupanega denarja na razpolago. Ediiio jamstvo za to posojiio tvori lnenica, podpisana od 1R narodno-socijalnili funkci.ionar.iev, ki sku- pii.i ninia.io teliko vidnega pre;no/enja, tla hi brez težav plaCevali obresti. Za sebc in svoje špekulacijc |e \\\)o~ rabljal gospod Pesek Jugostoyanskeniu kreditnemu zavodu zaupani donar, za ka- terega je kot načelnik v prvi vrsti odgo- voren, na brezvesten način. Za svo.io tiskarno s? Ic Jzposodil broz iiienlc in zastavnJh Ustln 2,113.703 K S9 vii». Za pokritie deiicitov svo)e:4a Hsfa «Jugc-slavlje« je porabH kosp. Pesek do- scdaj 1,092.185 K 28 vin. Kot varščirm služijo dohodki lista le za prvili 100.000 kron. Vse drujco jl* brez jamstva. (Jospo^ Pesek .le sfcer enkrat ponuJU v zastav» svojo tiskarno, toda ta tlskarna ie žo za- st'avljena za drugi dols. Ža svoje špekulativno pod.ietje (pre- inogokop Pri Ormožu, katerejta lastnik je on sam)t si je gosp. Pesek i/posodil pod nainišljenini imeiiom >Premogokop- na dru/ba v Orinožu« (ki ni Clan zadnt- ge), 600.000 K — brez jamstva in krlt>a- Zalostno-originalno je noso.iilo za po- pravo Peskove hlše v Woliovi tilici. V to svrlio si h gosp. Pesek dovoH! neoiiiejen kredit ter dosedaj izplačaj 300.000 kro« dolžniku, kl ga je krstil »Stanovanjska akcija za Jugoslovanski kreditni zavotf< Tudi ta kredit je brez vsakega krit.ia. Lansko leto jc gosp. Pcsek, ki inn je zadruga postala premajhna, nstanavljal »Jugoslovanski) banko«. Špckuiacija se ui posrečila, toda stroSki za »pripravljal- na dela« so vpisani na lirbtu Jugoslovan- skega kreditnega zavoda. v karerega knjigah niti ni navedeno, ktlo jc dolžnik! Mnogo stotisoecv jc Peskova zadrn- ga-banka izdala posojil ne Ic brs/. pravc- ga kritja, tcmveč celo brez scjnega sklc- pu načelstva. Da so bile vse te hrezvestne inanl- pulacije mogočc, je g. Pesek Jal v naCel- stvu sprejeti sklep, ki ga pooblašča, da sani z dvema odbornikoiua daje kredite in angažira zavod s sklepi — za katere so vsi člani načelstva odgovornü Tako je bilo niogoce, da ie Jugoslo- vanski kreditni zavod postal res prava Peskova in narodno-socijaliia banka. Ri je /aupanl deuar. v prvi vrsti begunske priliraiihe, porabila za vzdrževanje pri- vatnega podjetnika in njegov'ih političnUi prijateljev! Kakor vcnio, je sodisee /e obvesoj- i!o o poraznem rezultatu pri Peskovem zavodu izvršene revizije. ViJeii bomo, Kaj ukrene oblast v varstvo vlagateijev Jugoslovanskega kreditnega zavoda. Mi izjavljamo, da so zgoraj navedenl podatki avtenticni in Ja prevzanienui za njih točnost in resnicnost polno odgo- vornosf- Tako »Jutro«. In narodni socijalci — tudi pri nas v Celju — irnajo drzino čclo, r.ani dcniokra- torn očitati korupeijo! Z«;odovina sfoven- skega zadružnijjtva ne pozna koruptnejSe zlorabc zadnižništva za lastni žep- To fc /.ločinsko izkoriSčanjc vjog in \ lagateljev za špekulacije cue osebe oziroma stran- ke, brezvestno gospodarstvo z zaupanim tujim denarjem- Vsa nesolidnost tako- zvauega narodnega aocijalizma se r:\r- kriva tu v najžalostnejsi luči. Jn *aki ljnd- je se stavijo v pozo velepošt ;i\iakov In očitajo drugim korupeijo tčv nas sodijo! Ljudjc, ki so vzeli skoio pol milijona vt- činoma begunskega denarja /a strankar- sko agitacijo proti menici, na kateri Jc podpisanih 15 ljudi brez inietja! Radovedni smo, kateri celjski meS- čan bo mirne vesti zaupal xjospodarstvo v celjski mestni občini. gospodarstvo t. občinsklm premoženjem liudem takega fealibra!? Dogodki v Beogradu- Iz radikalnega ksuba. B e o g r a d 22. aprila. IzstopH je Iz radikalnega kluba Protičev prijatelj Cir. Momčilo Ivanič, ker mil klub ni dovolii govoriti v splošni debati o ustavi v koit^ stiluanti. Ustavna debata. B e o g r a d 22. aprila. Minister dr- Velizar Jankovlč je v svojem govoru na- glašal nujiio potrebo, da pride ustava čTm ßrej pod streho. Narod si ne želi oktroja, ki bi pa moral slediti, če ne damo državl ustave potom sporazuma. Izjavija, da so skoro vsi Srbi za unitarizem (edinstve- nost), večji del Hrvatov in manjši del Slovencev pa za fcderalizem. Navaja do- kaze, da sta bila svoj čas tudi dr. Koro- Sec in dr. Drinkovie za centralizem- Komunist Triša Kaclerovič je razvl- jal soeijalistične teorjje. Ko jc govoril o fraiicoski revoluciji, je priSIo do burnlli prizorov. Dr. Kukovec o Obznan«. Beograd 22. aprila. V danaSnji popoldanski seji je odgovoril minister dr. Kukovec na komunistično interpelacijo o zatiranju delavskili strokovnih orsaniza- cij- Izjavil je, da komunistične trdilve ne odgovarjajo resnici. Kot minister za socl- jalno politiko smatra za svoio dolžnost izjaviti, da so dclavci kot slabejši navc- zani na podporo državc. üovori o anglc- ških sindikatih, ki so najmočnejši in do- kazujejo, da je tain vsak delavec organ!- ziran. Tarn je mnogo pokretov delavstva, a najmanj stavk. Minister govori dalje o ukrepih, ki so bili storjeni v interesu de- lavstva leta 1919. Takrat se je obrnil pi- smeno na vse kolcge ministrc in podrob- no obrazložil potrebo delavskih zbornic v Sarajevu. Zagrebu in Novem Sadu; ci- tira pismo in načrt uredbe o delavskili zbornicah. Delavstvo iz tega lahko vidi, kaj vlada hoče storiti v njegovo zaSčito- Pod Vesničevo vlado je bil ravno na torn, da doscže podpis uredbe, ko je prišla '•Obznana«. V ministrstvu se v sporaz- umu z delavsikimi predstavniki vseh pa- nog izdeluje načrt o delavskcin zavaro- vanju za slučaj bolczni in nczgod. Ta na- črt je dokaz, da je vlada vodila raeun o delavstvu in o zahtevah delavskili sindl- katov. Načrt o uredbi nadzorstva dela le nadaljni dokaz, da jc vlada podvzela po- trebno v svrho zaščite delavstva. Da vse to ni Že končno rešeno, ni kriva vlada, ampak oni, ki so izzvali Obznano. Cudi se komunistom, kako morejo oni, ko sami najbolj poznajo delo vlade, prihajati z in- tcrpalacijami, zakaj so zaprti delavskl sindikati. Z večjo pravioo mora vpraSati on interpelante, zakaj so tako dclali, da so onemogočili seje in sindikate. Doka- zuje, da premnogi sindikati v zadnjem času nlso bili nič drugega kot organi za pripravo rcvolucije- Dr. Mark'ovi^ je bil odkrit in je priznal te dni v skiipšeini, da se kommiistiena stranka ne bavi s takiini malenkostmi kakor so diievna delavska vprašanja, ampak pričakuje rešitvc edinp ad revolucije. Minister je pripravljcn zo- pct odpreti sindikate, kakor ic hotel to storiti žc njegov prcdnik, toda Ic tako, Ja oben cm zabrani, da bi sindikati služili katerikoli politični stranki. Sindifcati so zato tu, da pomagajo delavstvu. Ce ho- čeje komunisti nasvet, jim svetuje, da v svoje vrelo vino vlijejo veliko hladne vo- i'e ter r;aj socijalistični in koinunistiČn! poslahci, ki jih jc 71, sodelujeio z vlacto pri vseh vprašanjih, kako delavstvu evo- lucijskim potom pomagati. Negativno dc- lo 59 komunističnih poslanc^v delavstvu in delavskim pokretoin več škoduje ka- kor zatvoritev sindikatov. (r':in\.) odo- bravanje-) Za niinistrom dr. Kukowjciii ^ovori komunist Pavlc Pavlovič (iintrpclant) in prinasa statistiene podatkc o skodi vsled ukinjenja sindikatov. Pravi. da noče nl- kemur groziti, ker je to odveč, vendar opomfnja, da so bili sindikati ukinieni sa- mo pri nas. Za njim govori poslanee Gostiučar, nato pa poslanee dr. Korun, ki pravi, da obsoja vsako odredbo, ki ni v okviru ztp- kona, radi teg'a tudi »Obznamix. Zahteva socijalizacijo rudnikov v Sloveniji, naj- preje v Trbovljah, ter svobodo v dejav- skih sindikatih in odpravo vsakrSnega poiieijskega nadzorstva nad njiüii. Komunist Moskovljevič ^ovori prof! »Obznaui« in ukinjcnju sindikatov. Koncno govori se enkrat minister dr, Kukovec, ki povdaria, da vidi, da v skup- ščini ni poslancev, ki bi bili proti delav- stvu. Koncem seje je nastal veiik nemlr v skupščini, nakar so zeniljoradniki od- slo korporativno iz .dvorane, za njimi pa komunisti, ki so kricali: »2iv^la revolu- cija, živcla sovjetska Jugoslavijn!« Iz seje konstftuaitte. B eograd 23. aprila. V dauašnjl se- ji jc ministr, predscdnik Pašii najprcj ocl- govarjal na interpelacijo glede nasilja fa- šistov nad našim narodom v zasedenem ozemlju. Znani so nm dogodki iz Casopls- ja, službencga obvestila ic ni 'orcjel. Ka- kor hitro je dobi, bo prijateljsfciiii potoiTJ naprosil italijansko vlado, naj prepreči preganjanje našega naroda v dotičnih krajih. Nato je odgovarjal na interpelacijo glede Karlove pustolovSčine na Maclžar- skein. Naslikal je dogodke, kakor so s« zvršili ter poročal, da je bila naSa vlada v tesni zvezi z Italijo, čcško in Kunnml- jo ter je pripravljala korake. ki so jih zar- htcvale prilikc. Rezultat enotne akcfje .tc bil odhod Karla iz Madžarskc- Dr. Truuibičev govor. Zbornica je nato prešla na dnevnf red in jc govoril bivs'izunanji minister dr. TrumbiC, ki je uvodoma izjavi), naj sc mu ne zameri, ako izrazi nmenje, da je nsta- va prišla premalo pripravljena. V dveli letih po provratu se je delalo male. Rav- no tako tudi pred volitvami. Vse stranke so prišle v konstituanto Je s splosnimi pcS gledi. Se sedaj ne vemo, kaj je dela! ti- stavni odbor, akoprav se predsednik trti- tli, da bi bilo poročilo kmalu doliskano. (M'edklici: Vsak poslanee je imei priliko prisostvovati sejam ustavnega odbora.) Dr. Trumbic: To ni Jovolj. V Srbiji se je vršila dolgotrajna borba za ustavc- 0 ga. Njegova stranka se je pregrešila jiacl narodorn. ki ga zastopa, k.-r nosijo po- slanci poverilniee v z"epu ko( privatno lastnino. Odgovorni pa so tudi merodajni faktorji, ki bi moral! skrbeti /.i\ to, da pn- stopanjc Radičcvih poslanccv ne ostaiie brez kazni, ker so zavrgli svojo poslan- sko dolžnost- (Kicrikalec Baric: Trcba bl bilo torej meiida novc Obznane.) Konstf- tuanta bi morala njihove mandate imieitt. Važno je tudi vprašanje, kaj je z narw- cloin. Na Hrvatskem vlnda njd/omno rit-- zadovoljstvo. Morda je to posledica de- magogue, nlkakor pa demagogijn ne mo- re biti giavni razloff. (Klici: Tudi pri nas Srbih je nezadovoljstvo. Mi hnamo ko- munistc, vi pa Radičjvce. \ mi mok'inio, zato ker smo Srbi.) Puzlogi nezadovolj- stva leže v psihozi. Vsaka pogreska h- pravc v Bcogradu sc iolm.uji kot nena- klonjenost Srbijc naprarn Hrvji(.ski. Trc- ba je torej gledati, da se ne delajo vsaj koruptnc pogreškc. Oovornik sj pri tej priliki spominja članka dr. Rojca v »Novi Evropi«. Po kratkem odmorn je posl- Trumbi! nadalj'eval svoj govor in naglašal. da je bila Hrvatska vcdiio'vazcn faktm- v zgo- dovini ujedinjenja našetfa miroda.. V de- vet ih stoletjih je bila dve stole I: ji samo- stojna. Toda tudi vozneje jc euvala c?r- žavno-uptavno individualist. Zato Je treba tudi zdaj računati s Hrvatsko kot z važnim faktorjem. (Klici: Zakaj s tlrvat- sko in ne s Hrvati?) Hrvatska se jc prrr- stovoljno pridružila ujedmjen'u in je prc- nehala biti odvojen faktor, kakor tudi Cr- Tia gora. V nasern narodu je tako malo fakili razlik, da smo morda 'iaihomogc- niji narod v Evropi. Oovornik je razpravljal uato o krfskl deklaraciji, ki se je poznejc nazvala pakt. Dokazoval je. kako io prišlo do njc. K>t- ska dcklaracija jc bila historiena »nanl- festaoija našega naroda. Sledila je ženev- ska deklaracija, ki je oila mauifestaeija zajcdniške države, nato pa pakt od 1. de- cembra, ki ni bil več samo manifestacTja, amipak konstituiven akt naše države. Ob pol 13. uri je govornik prosil prett- sednika, da bi smel nadaljevati svoj go- vor na prihodnji seji. Predsednik dr. Ri- bar je zaradi tega sejo zak'jucil in oJrc- dil prihodnjo sejo za ponedeljek dopol- dne- Politictie vesii, Pašičeva iziava siede luke BaroS. Dne 23- tm. so se oglasili p/i min. pr<;cf- sedniku poslanci dr- Žerjav. Wilder, An- ^jelino\'iü in Kukič- PrednaŠali so mil o nasilstvili Itaüjanov nad našim narodoni v Istri in na Reki ter zalrtovaü pojasnll gledc govoriee, da se nanreravajo vršiti nova pogajanja z Italijo glsde hike Ua- roš. (ilede prvega je Pašič prcsi! natanS- ¦nih podatkov o italijanskUi nasilstviii, Kledc hike Baroš je pa izjavii, da ni go- vora o kakili iiovih pogajanjili, ker Kika l>o rapallski pogodbi pripadn Jugoslavi.ii. TrRovska pogajanja z halijo. V p.-»- poldanski seji 23. tin. so naši Joicgati po- vdarjali, da je izkijučen« sprejotje itall- ianskega prcdloga glcde pomorskssa obrez'nega prometa in ribolova na iziocni obali Jadrana. Izkliučeno jc. .b bi taksne ugodniDSti iti koncesije, kakovšoe želc Ita- lijani, mogle biti dovoljene katirikoli of». žavi. Tudi se ni mogel spre.ieti predlojc gkde prostega kretanja italihnskc trgo- vine v naši državi- Interniranjle Karl« HabsliiTRa. )z Oenfa poročajo, da namcrava.io po sklc- pu švicarskega zveznega s veta bivse>,ra cesarja Karla iulernirati v Haideggu, ka- teri kraj se mu določi kot bodoče bivaiis- ec in katerega ne bo smel zapustiti brc/. dovoljenja politienega okro/.ia Socijalistična stranka v Icalljl sklJcn- jc za 5. maja veliko strankino skupščino. Domncva se, da bo na skupseini sprejei sklej), da se stranka vsied nasüjn. fašistov volitcv v parlament ne udelezi. Tepeni Grki. Vzlic hudemu odporu so Turki Urke v Mali Aziji prisilili, da so izpraznili Usak. Turško prodira.ijc sc na- daljuje. Demokrafi! Dane® 26« t. m» vsi na voliSče! Skntajica JDS Je četrta (zadnja)! Volilno gibanje. Na osebne napade narodniH soctjalcev. Malo težko num je resno od- govarjati na napade malostevilnih ne- zadovoljnežev in rogoviležev, ki se v Celju imenujejo »Narodna socijalna stranka« in ki so si z velikimi bese- dami »privoščili« v Pesekovi .»Jugo- slavs« nekatere nase kandidate za mestni svet celiski. Sodrug, pardon, tovariš Karol Žabkar se je pri tem hotel prav posebno odlikovati. S tem je pa stori! znova svojim političnim prijateljem prav slabo uslugo. V Celju namreč venio, da so se cocijaldemo- krati zavzemali za vse Nemce in nem- škutarie (nad 30), ki nimajo v Celju posla in niso naši državljani ter jih je stanovanjska komisija odtod odslovila, da napravi prostora slovenskim stran- kam. Vsega tega pa očividno noče ve- deti sodrug Karol Žablcar, ker misli, da se bode socijaldemokratom posebno prikupil, ako jim pomaga v naročenem in dobro plačanem bojii Uiir saj vemo, koliko tisočakov stanejo celjske in okoliške Nemce občinske volitve — proti celjskim narodnim krogom. Tu ne pomaga nobeno izgovarjanjc in za- vijanje, gospod Žabkar 1 Sploh je malo smešno in žalostno, da hose bivsi so- cijaldemokrat Karo! Žabkar učiti celjske Slovence narodnosti in narodnega delal Ob istem času, ko se je navduševal sodrug Žabkar po Postojni in drugod za rdečo intemacijonalo, so kandidati naše demokratske liste delali za raz- voj in obstoj celjskih Slovencev. Sedaj je nastal iz raznih razlogov \z sodruga Žabkarfa tovari^ Žabkar, ki ima se- veda največjo pravico učiti nas stare celjske narodne bojevnike dela za na- rod! Tako kritiko prav resno in od- ločno odklanjamo. Zlasti Se, če zaide na prostore, kamor celo papež peš hodi. Ko je bil namrec za časa vojne g. Robek gostilničar v Narodnem domu ter je kuhal tudi za vojaško bolnico. ga je osrečil rajnki »Kriegsfürsorgeamt« s papirnatimi servijetami, na katerih so bili razni takrat »patrijotični« verzi. Te servijete pa je g. Robek spravil na gori označeni prostor — in cast no- sileu narodnosoeijalne liste, sodrugu Žabkarju, da j.h ie tam izsledil kot »dokaz« proti dobremu in splo^no pri- ljubljenemu celjskemu obrtniku, da je bil »avstrijakant«! Znana Žaba se je napenjala, da bi požrla vola — sodrug Žabkar se napenja, da bi požrl celjsko mesto, konoc bo pa ponolnoma enak. Dvojezlčni socijalistični a^Hacijski let'ak «Obeinska metla -- der Gemeinde- besen«, poln ostudnega osebnega napa- danja, nas demokrate pušča hladno. Jc plod in izliv duševne surovosti in nacijo- nalne indiferentnosti, vreden dnscvncR:i obzorja bratccv Korena, Sehagerja in drtigih korifej socijalne demokracije Lc- tak jc morda imponiral Uki-Tini, cTr. Ricblu in Cillicrci (v katere zclo tcsni bll- žini je bil tudi scstavljcn!), ne pa rcsnlm Ijudem, katcrim je ob>y>ina n'ckaj več kot socijalistična politična žoga. Volilne komisijc v Celju, Na volišeii I, (magistrat) jc predscdnik Al l.cskov- sek, odbornik Fr. Kostomai, na volisču II. (telovadnica mešeainkc sole obenem glavno voli^čc) predscdnik iin svetnik Avg. Scdlar, odbornik .'os. Pictncr. Volilna lokala JDS za culiska vollšča sta: za voliščc I- v Narodnem domu, za volišče II. v pisarni trgovca g. Fr. Kala- na v Strossmaycrjevi ulici. PROTI KORUPCIJI -- pravijo na- rodnosocljalistični lepakl v Colin — naj Meščami! AH b:ste daH upravo mesta v roke prlstašem Ljeninovlh načei, socHal- nlm demokratorn, ki so se že lani ogrevalt za ruske ko;nunlste in tudi pri nas prlpravDall revolucijo?! Ohrani^e Cftlje posienj naprednl de- mokratski- fnjgll ? glasuücjo volilci. Volilei si naj dobro pre- čitajo na prvem mcstii objavljenp rar- krit.ia »Jutra« In vedell bodo da mora.-o glasovati proti narocsiioaocljallstlcns stranki, ki uganja taKšno koiufciio, Ve- deli pa bodo tudi, da iina.io glasovati ?.a demokratsko Hsto, v kateri so Ijndje čl- stili rok. Načhi klerikalnc agiiacije. Klerikalci v Celju so se tekom vi>!ilnega boia ra?:- krinkali kot naciionaluo skozinskoz nt- značajna stranka. Ne Ie. da imajo na svo» ^ HsH kot kandidata na dru^etn nicstu zagrizeuega lienisket'a iiaci.jonalca Ma- ksa Janiča, ki se šc danes oUločno protivl uvcdbi slovenskega poveljevajija v ce?j- ski požarni brambl. Na klerikalncm vo- lilnem shodu 21. tin. jj eden izmed njiiio- vili go v or uikov izjavii se sic dear: Kdor noče voliti našiji kandidatov, i^na ua raz- polago še dve drugi stranki — irar. soci- jalee in soc- deiiiokratc — samo ne vo- lit'e demokratov. Torej: rale zagrizeiies1!* ueniskutarja Sehagerja (katerega žena in otroei načelonia ne spregovore ne enc slovciiske besede in ki se jc sam, das! sloveuski roiak, slovciiske mature s»i, vpisal za Neinca!) rajc nemski:tariti Puk- meistra in druge, samo .ie znveduih Slo- vencev. Globoko sto padli. gvf. dr. Ogri- zeki, dr- Kraneiči itd. Klerikalni falzHikatorji so w!dnn tr- dovratno lažejo v svet. da so že Ivez vo- litev dobili večino občin v Slovcnii« v svoje rokc Objavili smo zadnjij ra/.mci- je vložcnih list v cc'iskcm politicncni n- kraiii. Samo v 5 občinah Izmed 56 ie bila vložeiia izkljtično klerikalna lista. Podob- no je v drugih politiCrilit okrajili. l-^ribija- rno samo to dcjstvo V:ot cloknz za neuift- nost klerikalnih trditev o »volilnili falziri- katili demokratov«. Naj gredo gospodje klerikalci pogledat na glavarstva in vide- li bodo dovolj! Volilne shode za občinske volitve j.s treba naznanjati pol. obiasti. Jzjcma so bili Ie shodi ob priliki volitcv v konstitn- anto. Koiiiiiuistična volilna sleparija- V I-iinbušu pri Mariboru so sestavile mes- čanske stranke skupno kandidatno listo. Komunisti so prišli radi te^a v vclikc škripec, iz katciili so si p.omaic^ii na ta lmčin, da so kar 5 občaiiiov brez njiluw vednosti vpisali v kandidatsko Hsto in falzificirali tudi njihove podpise. Ker pa so vsi dotični prisilni kandidati zagrozili s tožbo, so komunisti svojo listo prekll- eali in vslcd zapadlega rokn sploh nc morejo vcč vložiti druse. Mariborske novice^ 5 kg protidržavnih letakov je privle- kel s scboj neki komiinistični agent, ki ga je minoli čctitek aretirala mariborska policija na cesti iz Kreevine- Letaki so bili naitrenjeni za obcinske volitve. Agcnf ie prišcl pcš iz Oradca in jc bil brez do- kumentov. Ptujske novice. Ptujski Orli kot denuncljand. Odsck Orlov v Ptuju jc ovadil g. Majcoua, ucl- tclja meščanske sole, cos, da je v soli sramotil Orle s čuki ter mladino liuj-skaf. Denuncirali so ga na višji Solski svet, ko je bil povcrjenik še dr. VcrstovSek ter I5oleg kazni seveda žcleli, da se nčiteTj odstrani. Tozadevna prciskava pa jc w- gotovila, da je g. Majcen v Soli otroke le opominjal. naj se najprcje brigajo za So- lo, potem še le za Orlc in Sökole. Od 6 demrncijantov so tekom prve preiskave že trijc zlezli pod klop, mod njinii tudi bivši poslancc Brcnčič, Id se ie izgovar- jal, da dotičnc ovadbe ni bral ter }o je kar tako podpisal- Ostali so še trijc in sicer: minorit Rantaša. posoj. uradnik Skurs ter davčni uradnik Majcr. Ker dokaza za svoje demmcijantstvo niso moj?H dopn- nestl, so bili obsojeni vsak na 200 kron globe- Proti tcj obsodbi so se pntožili. Tc dni bi se bila morala vršiti razprava \" Mariboru. Toda tik prcd razpravo jo njl- hov zagovornik doktor Lcskovar vzklicc uma.'kuil, ker so se v svoji slabi vesti '/ball §e nadaljnih poslcdic. Celjske noviee. I/) znJjij'e seie gerentskega sosvefa celjsfcega i\m 23. tm. Oskrbovalki voja- skih grobov Emi Bač se zvisa mesecna ¦plača na 300 K ter se ji posla Vi mal hiev za rejo svinj. — Nemško lovsko dništvo Einigkeit« (katerega elan jc tudi kler!- kalni kandidat g. Maks Ja'nic!) je 1. 1913 za lovišča na Pečovnikn sklonilo najem- ninsko pogodbo do ki>nca 1- 1924. fJivšl ncmški občinski odbor je pa tik pret*. oci- stopom — 4. nov. 1918 — to pogodbo po- •daljšal za 20 let (čudno, da nc do konca sveta! Op. m\). Ker .ie lo podaljisanje brez vsakc zakonite podlagc, jo mcslni sosvet ukine. — Ccvi za brizganje uiic so skvar- jene. Naroci sc 15 nietrov novih cevi.__ Koncem scje izrcče gereut :x. clr. Žužek zahvalo ^. sosvetniko.n, ki so v rcžkih razmerah po uajboljši vesti in v najlcp- šem sporaz'innu vod.ili občinske posle. — Helo je težko —• kriüka icla ni težka. Ze- H, da bi novi občinski odbor v enakem soglasju kakor dozdajni sosve: delal za blagor občine. V irncnu U)S sc fin- svet- nik Sedlar zahvali vladncmu komisnrju za objektivno in ncinnorno noslovanje v prid obcini, vscm tnvarišem v sosvetu pa za kolegijalno in stvanio sodelovanje. Z mirno vestjo gremo ven v zavesti, da smo storili, kar sino v danih razmerah mogli storiti. Cnako sta se izinvihi v inie- mi SLS g. Cestnik i»i v imem: JLPi=> r. Koren, nakar jc bila sen zakl.Uičena- Triglavanska siavnost. Iz sklepcnc- ga porocila predsednikri pripravljalnega odbora posnemamo, da /,nasa Cisri dobt- ček slavnosti čez 50 000 kron. sijajen uspeh je bogato poplacal trud ii1 delo vsch sodelujoCih, našini akademikom v Zagrebu pa postavil trden temelj za" uspcšno delo v bodocnosti. Med daroval- ci je po pomoti izostalo inie dr. Ktineja, ki ie daroval BO litrov r/.vrsiiJOKM rizleca Cjcncrala, za kar mu ponovno izrekani« na.Uepšo zahvalo! »Kolo iuKosloveiisklh scstci^ v Ce- lju naznanjii vsem Olanictun, ki so'sc vpil- sale za srboiirvaški teenj, da se vrsi po- nk vsako sredo in petek ob Vi7. do J/»8. uro zvečer. Tečaj pričnc s prihodnjo sredo, t. j. 27- aprila 1921 v piitličju I. razreda meščanskc sole- Poiik prevzame iz ljubeznjivosti g. svetnik Lilek popoluo- ma brL'zplacno, najlepše zadoščcnji inu pa bo, da se bodo tccaja vse vpisanc tucll redno udele/.evale. Z.T »Kolo iugoslovenskili sestcr< je nabrala v veseli družbi gospa StcM-mecR! inn K. Posnemajtc jo! Zaključek tečaja dekllške obrtno nadaljevalnc sole v Celju. V ncdeljo 24. t. m. se je v Celju zaključila de- kliSka obrtna nadaljevalna Sola, katero sta vodila gospodična učiteljica Zu- panekova in Ivan Bizjak, krojaški moj- ster v Celju. TeČaja se je udeležilo črez 30 vajenk. Nastopile so učenke v imenu oddelka z naravnost ginljivimi zahvalnimi nagovori pred gori oir.en- jenima učiteljema in jih obdarovale s spominki in cvetlicami. Pri posloviinem nagovoru uditeljstva, katero jih je spod- bujalo k vztrajni nadaljni izobrazbi za povzdigo obrtnega stanti v nasi ljubi domovini, bile so tako ginjene, da so se javno razjokale, kar nam je dokaz, da jim je bila učna sezona prekratka, in tudi dokaz, kako hrepene ravno učenke po nadaljni izobrazbi. Vzkliki: »slava učitelistvul« bili so naravnost ginljivi. Oddelek se je pustil tudi foto- grafirati z gospodom nadučiteljem Joško Bizjakom v sredini, ki je veliko pri- pomogel k vstanovitvi dekliške obrtne nadalj. sole v Celju. Slava tudi obče- slovenskemu obrtnemu drnstvu, ki je bilo glavni pospeševalec ustanovitve omenjenega tečaja. Lahko smo ponosni na splošni uspeh tečaja v tej kratki učni dobi, bodisi v risanju, kakor tudi v drugih predmetih, o čerrmr se bo pri razstavi lahko slavno občinstvo prepričalo. To so dejstva, ki so za razvoj obrtnega naraSfaja največjega pomena. Udeleženke tečaja napravijo dne 5. maja pri ugodnem vremenu izlet na Tost in Svetino. Sestanek na kapu- cinskem mostu ob 8 uri. Pozneje bo izlet na Goro Oljko. Izletom se lahho pridružijo tudi druge učenke. Sploš:;o slov. žensko društvo ponovno prosi občinstvo, da daruje vsak posameznik iz svoje knjižnice vsaj po eno knjigo itnenovanemu dru- b'tv. 49 • NCVA D :; ii A 6t/an 3. atvu, ki namerava ustaiioviti za svoje članice knjižnico. Knjige naj se blago- volijo oddati pri gospej Eli Kalanovi in v trafiki gospe Kovačeve v Aleksan- drovi ulici. Sicer pa se bojo knjige pobirate tudi osebno in se občinstvo naproSa, da vsak pripravi, kar najložje pogreša in namerava podariti- Predavanje. Dne 21. tm. je pre- daval v Citalnici g. dr. Schwab o »le- poti žene«. Obisk je bil prav dober, dasiravno se je predavanje od neke strani — seveda v lastno Skodo — boj- kotiralo. Gospodu predavatelju pa iz- reka najlepšo zahvalo za lepo in ko- ristno predavanje — Spl. s'.ov. žonsko društvo. Na letošnji Vidov dan, 28. junija, se bo vršua zvečer v mcstnem gleda- lišču slavnost tukajšnjih mestnih šol s petjc-m ter izvimo in prvič vprizor- jeno štiridejanko »Kralj Matjaževa voj- ska«, po narodnih pripovedkah spisaia »Marica«. Ker je ta nova igra po svoji vsebini zelo primerna slavnosti Vido- vega dne, se cenjena prosvetna in druga reljska društva vljudno prosijo, da za večer letošnjega Yidovega dne ne pri- pravljajo drugih prireditcv; tudi je čisti dobiček prireditve namenjen za nakup knjig šolarske knjižnice. Šolsko vodstvo. Spcmenik padllm junakom 39. peš.iolka v bojih na KoroSkem je bil odkrit in blagoslovljen v nedeljo 24. tm. rm dvorišču vojaSnice Kralja Petra. Someščanl! All hočete usodo mesta Celja prepustill peščici puhllh narodno-so- eljalfstsčnlh kričačev. ki jjh še nlkjer n; bilo, ko so se naši demokratski možje Rebek, dr. Hrašovec itd. že ökozi desetletja borili za slovenskl značaj CeljaV Ali hočete zaupatl ne- stno gospodarstvo ljudeni, ki so ta- koirtienltni gospodarji v Peskovi ban- fci, kakor kaže današnji uvodnik? Ohranite inestni zastop Čist, volite demokratsko Hsto \r. vr/ite danes 24. tm. krogiko v čefrto (zad- nio) SKrtnftco! Dnevna krosiika» Nemške šole za Slovencc na K^ro- Skcm bo zidal Schnlvoroin in že borači /a prispevke. Uredba o izenačenjn uradniških plač, feakor ]e bila prcdložom; od zastopnikov nradništva, je bila od min. sveta v scji 24. ftrci. odobrcna. l-kronski in 2-kronski bankovci 5e vt-ljajo koi prometno sredstvo, dokler sc ue izvrši i/inenjava, ter sc morajo sprc- jttnati. Kdor bi sprcjcm odklonü. zapaJe Rav.ni. Sevedu so veljavui le nr.-ivilno ži- gosani baiikovci, t. ;i- taki, na Intenb je % prilieno eitljiv in vsa.i domnevno in: potvor.ien. Za cesto CmureK—Št. II» je ministr,- fitvo dovoiilo svoto 2 in po! milijonn kron- pasta so pričnc nradili y iKijKrajsVm Času. Slovanski večer v Pragi. !Jod pro- tektoratom poslanika lvana Hribaria, dr. Karla Kramafa in scnatorja Sokola sc je 2u. tm. priredll v Pragi slovanski večer, na katcrem so se vršila zanimiva prcfla- vanja. 1000 čeških lokomotiv za Rusiio. Ru- ski Ijudski komisar za promct se tc dnl TTitidi v Pragi. Kakor izvemo, bo junifa meseca vSkodovih tovarnali naročenlTi KHX) lokomotiv za rusko sovjeisko vlado. Naroden škandal. »Siov. Naiod-< po- roča: v /asrcbški bolnici sta tiameščcni 2 nsmiljcni sestri iz ^lezijc. ()b prilikl plcbiscila v Gornji Siczjji stc clobili obe dopust ter ste odpotovali v Slezijo. kjcr ste glasovali za Ncmce. Francos niso pListili Nenicem v okupirancm ozemliu, ila grcdo na fflasovanjc, na3c oblasti \rt\ niirno dovoljujejo, da glasiijcjo proti STo- vaiiom Ijudje, ki živijo od nas. V OloHiucu sc je na zborovanju za- stopnikov čcškoslovaške narodnc cerkyp v navzočnosti škofa h Niša Dositejli skl'cnilo, da se zedini češkoslovašk:) na- rodnn cerkev na Mornvskcm in v Žlezjji s srbsko pravosiavno ccrkvo. V Rakeku je ustanovljcna .^ciicMalna carinarnica II- razr. Carinarnc v Borov- nici 7, oddclkom v Loffatcu, Cerknicl z oddelkom \ I.ožu in Leskovi dniim ^d ^. kinjenc. •Društvo Akademski dom sc \c 22. lm. nstanovilo v Ljubljani v svrlin /gra'd- bc doina za naše visokošolce- Nair.erava se zgraditi poslopjj za k-rog 200 akacto- niikov. Zgradba bo stala krog 20 milijo- nov krön. UstanovHa se je posebna stat- bena zadniga, ki bo delo izvršila. V na- čelstvn zadrug'c sn rcktor dr. Znpančič, poverjenik Ribnikar itd. Begunceni sj naznniija, da so za one, ki sc hočejo vniiti v svojo doiuovl- no, in ki so res potrcbni, zopct d(>voljenc brezplačne vožnje. Begunci naj pri svo- jem okrajnem glavarstvn ciniprej zapro- sijo za nakaznico za brezplačno vožnjo. Oni pa, ki so žc prosiü, do-bo nakaznice istotam v prihodnjih dnch. Bcgunci naj ne jemljejo ne živine, ne večijh količin živil s se-boj. ker je Italija prepovedala nvoz živine iz naše dižave. in kv;r je !z- voz živil iz naše države na splo5ni> za- branjen. -— Natančnejša navodila in po- jasnila dajejo okrajna glavarstva in pot*- pisan-i. — Ui'ad za zaščito betcnncev v Ljubljani- Iz občinstva snio prcjeli: T.ctos nam torej nc bo treba pomakniti kazalccv na uri naprej, čim nastopi polctnj čas, ki so si ga v minnlih letih sicer poljubno pri- krojevali. Večina ljudstva sc je ob tej vc- sti resnično oddahirila. O. minister za »•- cijalno politiko, v kateroga delokrog spa- da tozadevna ureditev, iitemelinje svoj odlok s tern, da se niso na n oben em pri- Jju nprave po'kazale kakoršnekoli iigod- nosti vslcd uvedbe istega. Zamišljena je bila ona sicer idealno, ker sc je raennaTo, da bo po koncanem, odrnerjenem deiov- nem času prcostajalo še veselja in volje do prostovoljnega podaljšanja dela, kar bi zlasti poman.ikljivo prodnkcijo v inclu- striji in obrti izboljšalo in bi sc s tern jav- nost mogla okoristiti. Račun je pa slofiei zgolj na teoriji, praksa je skoraj nasprot- no pokazala: Ijndje so iineli popoldan res več prostega časa, toda delab se zato ni vee. Uvedbo novega časa je jemalo ijirJ- stvo. kolikor jo je pac moralo — na de- želi se navadno niso dosti zinenili zanjo — lc z nevoljo na znanjc Poscbuo ne- voljne so bile naše gospodiiije, kar je st- eer čisto naravno, saj imajo bo? one ob jutranjem času polne roke dela, ki ni Ie odmerjeno na nre, temveč na minute. V najnaravnejši zvezi z domom so sole; zdaj pa si prcdstavljajmo mater, ki naj svojih 4—5 šoloobveznih otrok o pravem časii očuidi in naknni, pogojno, da Je si)loh ne tarejo nobene drnge skrbi in »c liodijo druse nadlofte v naspiotje. V taklh raztnerah smo razumeli ojih ne\ oljo. Se nckaj pa je, kar je značilo uvedbo uovc- ga časa naravnost kot oskodovanjo na- rodnc vrednote, in to jc, da jc bil z ma!o izjenio naš otroški naraščaj vsled vojnih razmcr in pomanjkanja tccne hranc v razvoju oviran, ostal ie slaboten in to je vee ali manj še danes. Mesto. da bi se ta- ki niladini privosčil vsaj prinierni oilpo- čitek ob jutranjih urah, sc jo je gnalo Tz postclje in naravnost v šolo, dostikral brcz vsakega založka v prazni žclodec. — Ukinitev uvedbc polctncga-časa toraj najbolje pozdravljamo prav posebno tucn s tega stališča. Tako smo se toraj pribli- žali za en korak predvojiiiin časom — upamo pač za dolgn doho —. Naj bi mn sledili kmalii drugi. All hočetezaupati usodo mesta Celja mall klerikalni kliki, kl kan- didira na drugem mestu zagrizenega nemškega nadjonalca JanlčaV Ohra- nite Cist! slovenski In napredni značaj Celja in WG*zite k^ogljico v Le- trto (zadnjo) öke*injicol DopisL Laško. Prcincmba poscsti. Vila Zangger ob Savinji je prešla v s'ovcnskc roke. Kupil jo je nadsiunar S- Fran Pirk- nuiier iz Vukovara, brat g. okr. glav- dr. Otin. Pirkmaierja v Pruiu za 245.000 K. Brežice. Podpisana Helena Iiedl. vdova |)o pisarniškem pomočnikn Ed- mundu Hedlu, se zahvaljujem tern potorri ob priliki svoje prcselitvc v Celje, cenj. brežiški občini, gospodu /upauu in žcn- skcniu društvu za vse podarjenc nsi pod- porc kar najtoplcje. Bog vam noplati sfo- terokrat! — Helena Hedl. Svctinje pri Ormožu. Začeikom tl. se je ustanovilo pri nas »Bralno in iz- obražcvalno društvo Svetinje«, ki ima namen, poleg gospodarskih predavanj |)ieskrbeti svojim člauotn tudi poljud'io čtivo. Tedaj ustanovljeni pripravljalnl odbor }e preskrbel in nabavil vsc potreb- no, tako, da se je v začetku tm. yrsil že ustanovni oboni zbor našega ciništva. — Kako jc bilo društvo potrebno in kakšno zanimanje vzbuja pri Ijudeli, priča lepo štcvilo rcdnih članov hi pa 18 ustanovnl- kov. Društvo si je nabavilo tudi knjižrii- co, ki je seclaj še skromna, a se v naj- krajšcin času povzpe do sto knjig. Dn inia društvo res namen, dclati za blagw ljudstva, se razvidi iz tega, da sc že v se- danji draginji ne ustraši nobenili žrtcv In stori vse. da vscstransko zadovolji svoje člane. Upamo, da na tei poti re bo opc- salo- Iz (jradca. Na obenem zbuni »Ciia*- nice« v Graden, Klosterwiesgasse 5/IT., se je izvolil dne 30. ianuarja tl. sledcci odbor: predscdnik kr- Sega, odborniki: gg. Homan, Kranjc, Marcevič. Milanovič. Skreblin, dr. Vršič, Zwicker. Pozivliamo tern potom vse Jugoslovanc v tirade it, da pristopijo k društvu kot Člani. Našc rodoljube v domovini prosiino, da h;\t> podpirajo moralno in gniotno. Zborovanje štajerskih xd^avnikov v Mariboru. Tz zdravniških kro.uov se nam pi.se: Dne 22. tin. se je vrsil sestanek zdravm- kov v Mariboru iz raznih krajev btaier- ske. katerega sc je udcležilo izvanrodim vcliko število stanovskih tovarišcv. .— Smotcr zborovanja je bil. združiti vsc zdravnike v listavnem načrtu prcdvide- nega mariborske^a okoliša v cnotno or- j?aniznci|o oziroma drustvo. Krasno it- speii večcr jc pokazal kolosalno ncza'd«- ! voljnost, ki vlada mecl šta.icrskimi zdrav- niki zlasti glede na nastop Ijubljanskili kolc.tcov ob priliki volitve san. šeia V občc se jc slišalo, da i.na la voiitev po- polnoma lokalen zuača.i, kev se v nohe- ncm oziru ni upoštcvalo opi'aviccnili ce- lja zdravnikov na dcželi, zlasti na Sfajer- skem, to tern bolj. ker je nai/cč zdravni- kov v mariborskem okroXju in ker prc- tcžna vcčina naših boliiic lcži ra ^tajcr- skem. Želeti bi bilo, da bi hi!a želja šla- jerskih zdravnikov tudi smernlca naSlm Stajerskim zastopnikom v konstituauti. Po mnenju stajvrsktti kolcgov :c prjdlo- ženi kandidat za san. Sefa dr. Otmar Km- jee kot mestni fizik imcl prcnial:) priliko, se vfflobiti v tcžnje praktične.ica zdravni- ka, zlasti na dež^li. Fjlino z '.jlasovanjcm vseh zdravnikov na Slovcnskcm potoro na dotn dostavljenih tflasovnie, moKla bi priti do izraza prava slika mnenja \v. vo- lte zdravnikov v tern vclevi/.ncm vprn- šanjii. Teni bolj utemcljena jc ta z;;htcvrr. ker imamo že v volitvi visicca šolskesa sveta lep primer, ki je pokazat, da je ta Tiačin volitve najpravicnei?' in brez po- sebnili težkoč izvedljiv. Narodno gospodarstvo. Kriza v naši papirni induslriji? Vsled te/Aoč v produkciji papirnih ivornic v Medvodah in Vevčah jc bilo podjetjc pri- siljcno, odpustiti kro« 200 delavccv- Dc- želna vlada z vnemo dela na to, da sc kriza poravna. Ukinjenje nionopola na sol. Dne 23. aprila se je vršila v finančnem ministr- stvu konferenca, katcre so sc udcležili fT- nančni minister, gencrauil direktorji rud- ni'kov, zastopnik monopolske uprave, tr- govinski minister in več oddelnih šcfov Sklcnjcno je bilo. da se ne uvede državni monopol na sol in da sc stars srbski mn- nopol na sol ukinc. Pristojbinski namestck. Glasom na- redbc finančnega ministrstva z due 31- deccmbra »920, St. 14.064, Uradni list St. 14 7, dne 10. febmarja 1921, sc morajo na- povedi za pristojbinski namestek 1921 do 1930 vložiti skrajno do 30. aprila V)2\ pri nnančncm okrajnem ravnatolistvu v Ma- I'iborn. Kdor ne vloži napovedi v dolocc- nv}m času, bo moral dvakratni zncsek pn ^ SO pristojb. zak. za celi deccnij plaCc- vaiti- Kdor v tch napovedih ka.i zataji all napačno napove, bo v smislu § 34 prist. za^- po kazenskem zakonu o dohodar- stvcnili prestopkih kaznovan. Obveznost napovedi velja za vsc pravnc osebc in za vsc premične in ncprcmično imovinc, ka- dar nc pristoja določcnim poedinccm dc- lcž na imovinski osnovi. Napovedi vložiti morajo toraj: upravniki ustanov. adminl- stratorji, provizorji, občinski predstojniki, predstojniki šolskcga sveta. račelnikl okrajnih odborov, predscdniki, ravnateljl društcv, hranilnicc, posoiiinicc itd.. toraj brezpo,y;ojno vsi, ki so dozdii plačcvall pristojbinski namestek. Zemljišča je na- povedati na vzorcu A/l, poslopja (hiše) na vzorcu A/2, premičnine na vzorcu B, užitne pravicc (n. pr. lovišča, ribarstv«, scjmov itd.) na vzorcu C in za iinovinske dele, pri katerih bo nastala obveznost plačila šc lc po 1. januariu 1921 na vzor- cu D- Ti vzorci se dobijo pri davenih lira- dih po 1 (cno) krono >;a vsako polo. 1'ucH do zdaj oprošceni morajo vložiti napove- di in oprostitev na novo izposlov'ati- Nove kinetijske sole. V Srbiji sc it- stanovi nova nižja poljcdeiska sola, v Vršcu v. Vojvodini pa nižja vinarska so- la. V Novcm Sadu sc pripravlja ustano- vitev vrtnarske sole. V P-odgoriei v Cnil gori ustanovc poljcdelsko solo. Kmctijska sola na Gnnu sc znatno razsiti, na Oo- renjskem pa sc ustanovi nova kmctijska sola- Zadrtizna tovarna sladkorja v Kr- škein. Odvetnik v Krškem g. Jr. Dimnifc namerava ustanoviti zadruzuo tovarno sladkorja s pomoejo velikega in r.iale^a kapitala na zadružni podlagi. Tovarna briketa za državne železnl- ce. Na inicijativo ministra za promet dr. Jankoviea bo osnovana tvornica brike- ta, ki bo iz razpadlega premoga in prahu izdelovala briket. Vlada je v to svrho odobrila kredit 2 rnilijonov dinarjev. To podjetje je važno, ker bo prcdelovalo o<3- ipadke premoga, ki niso za dnuro upcl- rabo. Nov urad. Vodja osrcdnjjtia uractS. zoper navijalec ecu. ki $e nahaja v likvl- daciji, g. policijski nadsvetnik Keršcvan, bo organiziral za Slovcnijo varstvo izsc- Ijencev, na-dzorstvo trgovinc z žcnsklm blagom in zaščito mladinc- Enoten poštno-čekovni promet. Nc- prakticno in zamudno je. da ima Sloveni- ja svoj poseben poštno-eekovni urad v Ljubljani, ki ne more razte^niti svojega poslovan.ia na obmoeja zagrebskega, bcograjskeg-a itd. Sedaj pa poročajo iz I3eograda, da sc bodo vsi postno-eekovni uradi v naSi državi končno vendarle cen- tralizirali. V ta namen se osnuje v Reo- gradu centralna poštna hranilnica. Izvoz v Italljo. Prcpovcd uvoza žl- vine in mesnih izdelkov iz naže države v Ttalijo jc italijanska vlada ukinila. Uvcz svinj in konj v Italijo jc dovoljen pod äo- tovimi pOROji. V papirnicah v Vevčah jc kriza de- lavstva koucana. Po pnsredovanju dežel- ne vlade, katcro so podprli demokratski ministri, je dobila tovarna državna naro- čila. Vsled tega je včeraj zopet pričela z dclom in vsi delavci so zopet zaposlenl. Budimpeštanske batike so sklenite razpust podnižnic na ozemljih. ki so pri- padla nasledstvcnim državam- Zadnja poročila. Iz konstitiiaute. Beograd 24. aprila. Na jutrišnji seji konstituante konča dr. 'liumbic svoj govor. Za njim govori Draskovic- Beograd 24. aprila. Sinoči so sv naeclniki skupin sporazumeli. da bodo scič konstituante 27. tm. odgodene do 9. niaja. Dne 12. maja bo nacelro .qrlasova- nje o sprejemu ustave. Zasedba kvarnerskih otokov. K r a 1 j e v i c a 24. aprila. Včeraj -so bile nam izročene oblasti in uradi na oto- ku Ki'ku. Naše prebivalstvo navdušeno* Lahi potrti. Sinoči so še t>o ulicah in hi- šah nabili napise in slikc- Na škofovi pa- laei jc bil lepak: Naše maščcvanje priac gotovo. Iz Krka je odplul parnik Sloboda proti Puntu, kjer so «a istotako slovesno sprcjeli. V Bački so najprej vzpoitavili brzojavno zvezo s kopniin, katcro so svoj čas naši ljudje sami ukinili s tern, da so kabel skrili v morju v strahu, da bi ga bili Lahi vzcli. Po mestu in vscm otoRn vlada veliko navdušenje naroda. Jutri se izvrši slavnostua predaia otoka Krka. Laško divianje. B a k a r 24- aprila. Iz Cresa dozna- vamo, da Italijani proti našcmu narodu postopajo s tcrorjein. Pridvčcraišnjim so prircdili velikc deinoustraci.ie tcr zažgali Narodni dom. Prometna konferenca i Avstrijo. B e o grad 24. aprila. Avstrijska vlada jc stavila naši prcdlog, da se dolo- eijo obojestranski delegaii, ki bi priso- stvovali začctkom maja v Celovcu 2e- lczniški konferenci radi urcditve proine- ta ined našo državo in Avstrijo. Stavka v Italiji- I) u n a j 25. aprila. V Innsbruck sc poroča iz Italijc, da so ta;n strokovne or- Stran 4. »NOVA DOBA« Stev. 49 Registrov. kreditna in stavbena ia«i *mm jraMMVtvw V%#imtfii Sprejema hranilne vloge in jih zizzzr*» wceiju "LASTNI DOMW &;??»% .to<^2°io> RezervnJ xakKad 128*000 K. Restnino in invaldski davek plača zadruga, ne da bi ga vlagatcljem zaračunala. -68-13 Hranilne vlogei 2,000.000 K. Trgovirta z manu- fakturaim blagoni Gaberje 18, nasproli vojašnice prcstolonaslednika Aleksandra. 374 -J50-13 Bogata zalog» vseh vr*st inc- zemskega manufakturnega blaga po zelo nixkih cenah. ZLATOROO Ne kupujte dragega inozemskega mila! kajti Zlatorog milo prekaSa vse. Zastopstvo in zaloga za Spodnje Štajersko pri: Podružnici R. Bunc in drug Celje, Prešernova ul. 12. 6—4 ZLATOROQ ganizacijc piieele s stavrco. Želczniški promct stoji. Priključila .<•:e je juzua Tirol- ska. Povod: nemar vlade slede divjanja fusistov proti socijalistom. Spopadi mod fašisti in ficiiiškuui knieti. Innsbruck 24. aprila. Iz I3olcana po- roeajo: Danes so sc spopadli fasisti In neinški kmetje, ki so prišli k maši. V na- stalcm bojn je bila I oseba mrtva in 43 ranjenili, od teh 8 težko. V mestii jo yelik nemir. Volitvu »a Nižjem Avstrijiskein. I) u n a j 24. apriln. Pri volitvah v nižjeavstrijski deželni /.bor je bilo i/vo- Ijenih 32 kršč. socijalcev, 22 soc. domo- krarov in 6 velcncmcev. Zbiranje Albancev «a «leji. A t e n e 24. aprila. Poroča sc, da se je 5—6000 Albanccv konccntriralo na 3 mestih ob ^rški ineji, kjer se utrjnjejo. Represalije proti Ncinčiii. London 24. nprüa. i'ripravija sc nov sestanek, na katerem pndujo v ra2- pravo francoski predlo.u:i. Ncničija bale pripravlja novo noto, ki \yc\ se ni dospeTa. Pari z 24. aprila. IWcil Lloyd Gcor- Rem in Briandorn vlada popolen sporaz- 11111, da treba Nemčijo cirnpi'cj pripravii! do tega, da plača svoje obveznosti, cTe tr'cba, tudi s skrajninu sredstvi. Lastnica in izdajateljica: Zvezna tiskarna v Celju. Urednik: Vekoslav Spindler. Tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Perfektno sfenopfinio in strojepisko išče pisarna dr. Jos. in dr. Ovidona Sernec. Nastop 1. maja. 1 Krojaškega pomočnika za takoj sprejme Andrej Omon, kroj. mojster, Rajhenburg. 409 Eiofistii z večletno prakso se sprejme za ta- 500 kojSnji nastop pri podružnici 1 R.BUnCindruq Celje, Prešernoua ul. 12. Ceno se prodas pohištvo za jedilno in spalno sobo iz belega trdega lesa, kuhinjska- oprava, železna po- stelja, 2 omari, otroška oprava iz trstja, opra- va za puže, karnise, mizica za evetlice in drugo. Jurčičeva ulica 5, II. nadstropje vila Kirbisch. 493 2—2 y Zagammlin z večjo, stalno vodno močjo, v Savinjski dolini, se proda. Resni kupei naj javijo svoje naslove pod »Žaga in mlin« na uprav- ništvo Nove Dobe. 478 6 — 3 Glasovir dobro ohranjen, je na prodaj v Gosp. ulici štev. 26. 496 2—2 Vajenca pridnega in poštenega, dobrih stariSev vzame takoj v učenje parna pekarna V. Bizjak in drug, Rog. Siatina. 3—3 CENE ZMERNE! Inttliriifl in lifiß TRGOVINA WM FillK Celjey Kralja Petrsa c. : se priporoča za : * mnogobrojen obisk. 5 IPOSTREŽBA TOČNA! Sfavbeno In galan- terijsko kSeparstvo Ant. Joftta ubiI. Fronjo Dolžon Celje, firalja Petra cesta 8 ae priporoött za izdolavo vaakovrstalh Btavbenib In galantorijakih del. Krltja streh, zvonikov, popravila istlh, ua- prava str«lovodov ltd. IzvrSltcv tofina. Gene zmerne. Za lzvraena dela »o JamÖl, &. St E. SKÄBERNE^ Ljubljana, Meslni irg 10 __ ManufaHtnrno in plcteno btago na VeliHo / priporočajo svoje bogato skladišče / žcnsHih, tnoJHih in otrofHih ttoga^ic. / Za sedanjo sezono raznovrstne sine „flor no^aViCC" in velike partije otročjih patent nogavic črne, sive in bele barve. Pismena naročila se izvršujejo poštno-obratno in najsolidnejše 290 17-6 Tvrdka Frece & Piahuta, CELJE; Aleksandpova (kolodvorska) ulica 168 38-3 priporoča svojo veliko zalogo špecerijskega in kolonijalnega blaga. Kava vseh vrst, čokolada.v holandski kakag», čajy riž, olje itd., vse samo novodošlo blago po naj- nižjih dnevnih cenah. P. n. gostilničarjem nudi posebno ugodno trapistovski sir, fino ogrsko salamo in kislo vodo, Oddaja se tudi na knjižice proti tnesecnemuodplacilu. Glavni cenik z več tisoč slikami se pošlje !! vsnkemu zastonj !! Klobuke, žensko in moAko konfekcijoi moško in žensko pcrS!of bluze, kravate, na« ram nice, žepne roboe( galanterije, parfumerijc, nože, kovčke in razno modno in nalanterijsko blago kupite v ogromni izbirl in zaradi velikanskega direktnega nakupa po čudovito nlzkih 25 cenah v veletrgovini 19 R.Stermecki.Celje Najboljša bela in črna VINÄ žganje in spirit po najnižjih cenah vedno v zalogi pri poiniMci R. Bunc in drug Celje, Prešernova ul. 12.