Lefo III., šlev. 49.
V Celju, lorck dne 26, aprila 1921.
Pavšalnt franko.
li c3 \ '>^y^4SkiX ¦ i '" '/¦ * 1.1" ^^^^^^^^^^^V ^^I^^^^^^^^^^^^^^^^b I^^^^^^hHH^^I^BIv ^^^^^^^^^^^^^^^^f ^HH^^kh^^m^hH^HH J^Hfl^^^^^^^^^^^^^^^K
Stane ccloletno 120 K, meseCno 10 K. —; Oglasi za.) vsak^mm
vlSinc slolpca 1 K 20 v. Reklama^med^tekstoni, osmrtnice [in
zahvale 1JK 50 v, — Posameziia sievtlka staue 1 K.
Izkaja
vsak torek, četrtek In sobofo.
Uretinišlvo Strossmajerjeva ul. St. t,Ivnarii,tr. Telefon št. 53.
Upravnlšlvo Strossmajcrjeva ul. St. 1. piitiičje. Telefon št. 65
RaCun kr. poštnega čekovncga urada St. 10,066.
Narodnosocijalistični panama.
-Slovencu« nove reklamne notice, ki so
povzdigovale soliduost »Jngoslov. kre-
ditnega zavoda« in gospod Pesek je v
Celju in Ptuju iistanavijal narodno-soci-
jalne denarne zavode, ki so očitno zami.š-
Ijeni kot afiliirani instituti.
Mi smo zadnjc diii dobiii iz krogov
čitaleljev in interesentov mnogo vpra-
sanj, kaj je z zadevo. Doklcr nisino bill
točno infonnirani, tiismo hoteli (j stvari
.pisati. Medtem smo se pobrigali za ločnc
informacije, na podlagi katorih uLOlavlja-
mo sledeče:
Jugoslovanski kreditni zavud ič u-
sianovijen leta 1919. kot zadrnija. Dcleži
so večinoma v rokah «:. Aütona Peska m
njegovih sorodnikov. Načclstvo, odnosno
upravni svet banke tvorijo zopet gospod
Pesck, odnosno nie^ovi najožji prijatelji.
Zavod ima v Murski Soboti in Doi. Ler:-
davi podružnice- Koncem Jeta (920^ j'e
imela zadruga 6,925.322 K 20 vin. hranil-
nih vlog, In sieer predvsein beijiiiiskegu
denarja. Izkazanega dobička jo iinel za-
vod koncem leta 1920. 77.8S3 K 66 vin.
Na podlagi raznih v/.nemirljivih ve-
sf' 0 stanju Jugoslova-nskegst kreditnega
zavoda, je koncem marca tl. trgovsko so-
disče odredilo oWastvctio revizijo zadru-
J».e. Rezultati te revizlic so uiilčujočl.
Jugoslovanski kredltni >.avod služi
kot privatnl banka gosp<»d« Pesk« za
i'jegove špekulacije In podietii ter kot
vzdrževalni zavod za narodno-socijalno ,
stranko.
Njegovo postopanie ic skrajHo neso-
lidno. Zanpane vlogc so sc porabils za
posojila, ki so deloma brez zadostne var-
Sčinc, zavod sc je bavil s posli, ki so čisto
špckulativncga značaja in zanj kot za za-
drugo absolutno nepripustni; banka štc-
je med svoje »efekte« zaloge cevljov. nc-
žlgosanih avstrijskih kron ter ima v krit-
ie dovoljenih kreditov za mnoge stotiso-
če povsciu brezvredue raenice, deloma
pa se celo vsako kritje pogroša. Komai
deseti del vseh od zavoda danih poso]H
je primenio zavarovaii.
Večino vseh kreditov so porabili ela-
ni odbora in uadzorslva Jugoslovaiiskc-
sa kreditnega zavoda za scbe proti vsem
v:adružiiim iiaeelom in predpisom. Gosp-
Pesek si .ic kot načelnik zadnige izposo-
«lil 4 iiiilijoiie 456.000 kron, njegovi prija-
telji v odboru so dobili približiio eden »nf-
luon,-vsi ostali zadružiilki (po zakomt
i nora vsak, ki hočc pri Jngoslov. k red it-
neni zavodu posojilo, postati njegov za-
dnižnik) pa komaj 800-000 kron. Narod-
iio-socijalni stranki je gospod Pesek dal
pri zadnjih volitvali v konstUuauio 3S0
tisoč kron od vlagateljev tnu zaupanega
denarja na razpolago. Ediiio jamstvo za
to posojiio tvori lnenica, podpisana od 1R
narodno-socijalnili funkci.ionar.iev, ki sku-
pii.i ninia.io teliko vidnega pre;no/enja, tla
hi brez težav plaCevali obresti.
Za sebc in svoje špekulacijc |e \\\)o~
rabljal gospod Pesek Jugostoyanskeniu
kreditnemu zavodu zaupani donar, za ka-
terega je kot načelnik v prvi vrsti odgo-
voren, na brezvesten način.
Za svo.io tiskarno s? Ic Jzposodil broz
iiienlc in zastavnJh Ustln 2,113.703 K S9
vii».
Za pokritie deiicitov svo)e:4a Hsfa
«Jugc-slavlje« je porabH kosp. Pesek do-
scdaj 1,092.185 K 28 vin. Kot varščirm
služijo dohodki lista le za prvili 100.000
kron. Vse drujco jl* brez jamstva. (Jospo^
Pesek .le sfcer enkrat ponuJU v zastav»
svojo tiskarno, toda ta tlskarna ie žo za-
st'avljena za drugi dols.
Ža svoje špekulativno pod.ietje (pre-
inogokop Pri Ormožu, katerejta lastnik
je on sam)t si je gosp. Pesek i/posodil
pod nainišljenini imeiiom >Premogokop-
na dru/ba v Orinožu« (ki ni Clan zadnt-
ge), 600.000 K — brez jamstva in krlt>a-
Zalostno-originalno je noso.iilo za po-
pravo Peskove hlše v Woliovi tilici. V to
svrlio si h gosp. Pesek dovoH! neoiiiejen
kredit ter dosedaj izplačaj 300.000 kro«
dolžniku, kl ga je krstil »Stanovanjska
akcija za Jugoslovanski kreditni zavotf<
Tudi ta kredit je brez vsakega krit.ia.
Lansko leto jc gosp. Pcsek, ki inn je
zadruga postala premajhna, nstanavljal
»Jugoslovanski) banko«. Špckuiacija se
ui posrečila, toda stroSki za »pripravljal-
na dela« so vpisani na lirbtu Jugoslovan-
skega kreditnega zavoda. v karerega
knjigah niti ni navedeno, ktlo jc dolžnik!
Mnogo stotisoecv jc Peskova zadrn-
ga-banka izdala posojil ne Ic brs/. pravc-
ga kritja, tcmveč celo brez scjnega sklc-
pu načelstva.
Da so bile vse te hrezvestne inanl-
pulacije mogočc, je g. Pesek Jal v naCel-
stvu sprejeti sklep, ki ga pooblašča, da
sani z dvema odbornikoiua daje kredite
in angažira zavod s sklepi — za katere
so vsi člani načelstva odgovornü
Tako je bilo niogoce, da ie Jugoslo-
vanski kreditni zavod postal res prava
Peskova in narodno-socijaliia banka. Ri
je /aupanl deuar. v prvi vrsti begunske
priliraiihe, porabila za vzdrževanje pri-
vatnega podjetnika in njegov'ih političnUi
prijateljev!
Kakor vcnio, je sodisee /e obvesoj-
i!o o poraznem rezultatu pri Peskovem
zavodu izvršene revizije. ViJeii bomo,
Kaj ukrene oblast v varstvo vlagateijev
Jugoslovanskega kreditnega zavoda.
Mi izjavljamo, da so zgoraj navedenl
podatki avtenticni in Ja prevzanienui za
njih točnost in resnicnost polno odgo-
vornosf-
Tako »Jutro«.
In narodni socijalci — tudi pri nas v
Celju — irnajo drzino čclo, r.ani dcniokra-
torn očitati korupeijo! Z«;odovina sfoven-
skega zadružnijjtva ne pozna koruptnejSe
zlorabc zadnižništva za lastni žep- To fc
/.ločinsko izkoriSčanjc vjog in \ lagateljev
za špekulacije cue osebe oziroma stran-
ke, brezvestno gospodarstvo z zaupanim
tujim denarjem- Vsa nesolidnost tako-
zvauega narodnega aocijalizma se r:\r-
kriva tu v najžalostnejsi luči. Jn *aki ljnd-
je se stavijo v pozo velepošt ;i\iakov In
očitajo drugim korupeijo tčv nas sodijo!
Ljudjc, ki so vzeli skoio pol milijona vt-
činoma begunskega denarja /a strankar-
sko agitacijo proti menici, na kateri Jc
podpisanih 15 ljudi brez inietja!
Radovedni smo, kateri celjski meS-
čan bo mirne vesti zaupal xjospodarstvo
v celjski mestni občini. gospodarstvo t.
občinsklm premoženjem liudem takega
fealibra!?
Dogodki v Beogradu-
Iz radikalnega ksuba.
B e o g r a d 22. aprila. IzstopH je Iz
radikalnega kluba Protičev prijatelj Cir.
Momčilo Ivanič, ker mil klub ni dovolii
govoriti v splošni debati o ustavi v koit^
stiluanti.
Ustavna debata.
B e o g r a d 22. aprila. Minister dr-
Velizar Jankovlč je v svojem govoru na-
glašal nujiio potrebo, da pride ustava čTm
ßrej pod streho. Narod si ne želi oktroja,
ki bi pa moral slediti, če ne damo državl
ustave potom sporazuma. Izjavija, da so
skoro vsi Srbi za unitarizem (edinstve-
nost), večji del Hrvatov in manjši del
Slovencev pa za fcderalizem. Navaja do-
kaze, da sta bila svoj čas tudi dr. Koro-
Sec in dr. Drinkovie za centralizem-
Komunist Triša Kaclerovič je razvl-
jal soeijalistične teorjje. Ko jc govoril o
fraiicoski revoluciji, je priSIo do burnlli
prizorov.
Dr. Kukovec o Obznan«.
Beograd 22. aprila. V danaSnji
popoldanski seji je odgovoril minister dr.
Kukovec na komunistično interpelacijo o
zatiranju delavskili strokovnih orsaniza-
cij- Izjavil je, da komunistične trdilve ne
odgovarjajo resnici. Kot minister za socl-
jalno politiko smatra za svoio dolžnost
izjaviti, da so dclavci kot slabejši navc-
zani na podporo državc. üovori o anglc-
ških sindikatih, ki so najmočnejši in do-
kazujejo, da je tain vsak delavec organ!-
ziran. Tarn je mnogo pokretov delavstva,
a najmanj stavk. Minister govori dalje o
ukrepih, ki so bili storjeni v interesu de-
lavstva leta 1919. Takrat se je obrnil pi-
smeno na vse kolcge ministrc in podrob-
no obrazložil potrebo delavskih zbornic
v Sarajevu. Zagrebu in Novem Sadu; ci-
tira pismo in načrt uredbe o delavskili
zbornicah. Delavstvo iz tega lahko vidi,
kaj vlada hoče storiti v njegovo zaSčito-
Pod Vesničevo vlado je bil ravno na torn,
da doscže podpis uredbe, ko je prišla
'•Obznana«. V ministrstvu se v sporaz-
umu z delavsikimi predstavniki vseh pa-
nog izdeluje načrt o delavskcin zavaro-
vanju za slučaj bolczni in nczgod. Ta na-
črt je dokaz, da je vlada vodila raeun o
delavstvu in o zahtevah delavskili sindl-
katov. Načrt o uredbi nadzorstva dela le
nadaljni dokaz, da jc vlada podvzela po-
trebno v svrho zaščite delavstva. Da vse
to ni Že končno rešeno, ni kriva vlada,
ampak oni, ki so izzvali Obznano. Cudi
se komunistom, kako morejo oni, ko sami
najbolj poznajo delo vlade, prihajati z in-
tcrpalacijami, zakaj so zaprti delavskl
sindikati. Z večjo pravioo mora vpraSati
on interpelante, zakaj so tako dclali, da
so onemogočili seje in sindikate. Doka-
zuje, da premnogi sindikati v zadnjem
času nlso bili nič drugega kot organi za
pripravo rcvolucije- Dr. Mark'ovi^ je bil
odkrit in je priznal te dni v skiipšeini, da
se kommiistiena stranka ne bavi s takiini
malenkostmi kakor so diievna delavska
vprašanja, ampak pričakuje rešitvc edinp
ad revolucije. Minister je pripravljcn zo-
pct odpreti sindikate, kakor ic hotel to
storiti žc njegov prcdnik, toda Ic tako, Ja
oben cm zabrani, da bi sindikati služili
katerikoli politični stranki. Sindifcati so
zato tu, da pomagajo delavstvu. Ce ho-
čeje komunisti nasvet, jim svetuje, da v
svoje vrelo vino vlijejo veliko hladne vo-
i'e ter r;aj socijalistični in koinunistiČn!
poslahci, ki jih jc 71, sodelujeio z vlacto
pri vseh vprašanjih, kako delavstvu evo-
lucijskim potom pomagati. Negativno dc-
lo 59 komunističnih poslanc^v delavstvu
in delavskim pokretoin več škoduje ka-
kor zatvoritev sindikatov. (r':in\.) odo-
bravanje-)
Za niinistrom dr. Kukowjciii ^ovori
komunist Pavlc Pavlovič (iintrpclant) in
prinasa statistiene podatkc o skodi vsled
ukinjenja sindikatov. Pravi. da noče nl-
kemur groziti, ker je to odveč, vendar
opomfnja, da so bili sindikati ukinieni sa-
mo pri nas.
Za njim govori poslanee Gostiučar,
nato pa poslanee dr. Korun, ki pravi, da
obsoja vsako odredbo, ki ni v okviru ztp-
kona, radi teg'a tudi »Obznamix. Zahteva
socijalizacijo rudnikov v Sloveniji, naj-
preje v Trbovljah, ter svobodo v dejav-
skih sindikatih in odpravo vsakrSnega
poiieijskega nadzorstva nad njiüii.
Komunist Moskovljevič ^ovori prof!
»Obznaui« in ukinjcnju sindikatov.
Koncno govori se enkrat minister dr,
Kukovec, ki povdaria, da vidi, da v skup-
ščini ni poslancev, ki bi bili proti delav-
stvu. Koncem seje je nastal veiik nemlr
v skupščini, nakar so zeniljoradniki od-
slo korporativno iz .dvorane, za njimi pa
komunisti, ki so kricali: »2iv^la revolu-
cija, živcla sovjetska Jugoslavijn!«
Iz seje konstftuaitte.
B eograd 23. aprila. V dauašnjl se-
ji jc ministr, predscdnik Pašii najprcj ocl-
govarjal na interpelacijo glede nasilja fa-
šistov nad našim narodom v zasedenem
ozemlju. Znani so nm dogodki iz Casopls-
ja, službencga obvestila ic ni 'orcjel. Ka-
kor hitro je dobi, bo prijateljsfciiii potoiTJ
naprosil italijansko vlado, naj prepreči
preganjanje našega naroda v dotičnih
krajih.
Nato je odgovarjal na interpelacijo
glede Karlove pustolovSčine na Maclžar-
skein. Naslikal je dogodke, kakor so s«
zvršili ter poročal, da je bila naSa vlada
v tesni zvezi z Italijo, čcško in Kunnml-
jo ter je pripravljala korake. ki so jih zar-
htcvale prilikc. Rezultat enotne akcfje .tc
bil odhod Karla iz Madžarskc-
Dr. Truuibičev govor.
Zbornica je nato prešla na dnevnf
red in jc govoril bivs'izunanji minister dr.
TrumbiC, ki je uvodoma izjavi), naj sc mu
ne zameri, ako izrazi nmenje, da je nsta-
va prišla premalo pripravljena. V dveli
letih po provratu se je delalo male. Rav-
no tako tudi pred volitvami. Vse stranke
so prišle v konstituanto Je s splosnimi pcS
gledi. Se sedaj ne vemo, kaj je dela! ti-
stavni odbor, akoprav se predsednik trti-
tli, da bi bilo poročilo kmalu doliskano.
(M'edklici: Vsak poslanee je imei priliko
prisostvovati sejam ustavnega odbora.)
Dr. Trumbic: To ni Jovolj. V Srbiji se je
vršila dolgotrajna borba za ustavc- 0
ga. Njegova stranka se je pregrešila jiacl
narodorn. ki ga zastopa, k.-r nosijo po-
slanci poverilniee v z"epu ko( privatno
lastnino. Odgovorni pa so tudi merodajni
faktorji, ki bi moral! skrbeti /.i\ to, da pn-
stopanjc Radičcvih poslanccv ne ostaiie
brez kazni, ker so zavrgli svojo poslan-
sko dolžnost- (Kicrikalec Baric: Trcba bl
bilo torej meiida novc Obznane.) Konstf-
tuanta bi morala njihove mandate imieitt.
Važno je tudi vprašanje, kaj je z narw-
cloin. Na Hrvatskem vlnda njd/omno rit--
zadovoljstvo. Morda je to posledica de-
magogue, nlkakor pa demagogijn ne mo-
re biti giavni razloff. (Klici: Tudi pri nas
Srbih je nezadovoljstvo. Mi hnamo ko-
munistc, vi pa Radičjvce. \ mi mok'inio,
zato ker smo Srbi.) Puzlogi nezadovolj-
stva leže v psihozi. Vsaka pogreska h-
pravc v Bcogradu sc iolm.uji kot nena-
klonjenost Srbijc naprarn Hrvji(.ski. Trc-
ba je torej gledati, da se ne delajo vsaj
koruptnc pogreškc. Oovornik sj pri tej
priliki spominja članka dr. Rojca v »Novi
Evropi«.
Po kratkem odmorn je posl- Trumbi!
nadalj'eval svoj govor in naglašal. da je
bila Hrvatska vcdiio'vazcn faktm- v zgo-
dovini ujedinjenja našetfa miroda.. V de-
vet ih stoletjih je bila dve stole I: ji samo-
stojna. Toda tudi vozneje jc euvala c?r-
žavno-uptavno individualist. Zato Je
treba tudi zdaj računati s Hrvatsko kot z
važnim faktorjem. (Klici: Zakaj s tlrvat-
sko in ne s Hrvati?) Hrvatska se jc prrr-
stovoljno pridružila ujedmjen'u in je prc-
nehala biti odvojen faktor, kakor tudi Cr-
Tia gora. V nasern narodu je tako malo
fakili razlik, da smo morda 'iaihomogc-
niji narod v Evropi.
Oovornik je razpravljal uato o krfskl
deklaraciji, ki se je poznejc nazvala pakt.
Dokazoval je. kako io prišlo do njc. K>t-
ska dcklaracija jc bila historiena »nanl-
festaoija našega naroda. Sledila je ženev-
ska deklaracija, ki je oila mauifestaeija
zajcdniške države, nato pa pakt od 1. de-
cembra, ki ni bil več samo manifestacTja,
amipak konstituiven akt naše države.
Ob pol 13. uri je govornik prosil prett-
sednika, da bi smel nadaljevati svoj go-
vor na prihodnji seji. Predsednik dr. Ri-
bar je zaradi tega sejo zak'jucil in oJrc-
dil prihodnjo sejo za ponedeljek dopol-
dne-
Politictie vesii,
Pašičeva iziava siede luke BaroS.
Dne 23- tm. so se oglasili p/i min. pr<;cf-
sedniku poslanci dr- Žerjav. Wilder, An-
^jelino\'iü in Kukič- PrednaŠali so mil o
nasilstvili Itaüjanov nad našim narodoni
v Istri in na Reki ter zalrtovaü pojasnll
gledc govoriee, da se nanreravajo vršiti
nova pogajanja z Italijo glsde hike Ua-
roš. (ilede prvega je Pašič prcsi! natanS-
¦nih podatkov o italijanskUi nasilstviii,
Kledc hike Baroš je pa izjavii, da ni go-
vora o kakili iiovih pogajanjili, ker Kika
l>o rapallski pogodbi pripadn Jugoslavi.ii.
TrRovska pogajanja z halijo. V p.-»-
poldanski seji 23. tin. so naši Joicgati po-
vdarjali, da je izkijučen« sprejotje itall-
ianskega prcdloga glcde pomorskssa
obrez'nega prometa in ribolova na iziocni
obali Jadrana. Izkliučeno jc. .b bi taksne
ugodniDSti iti koncesije, kakovšoe želc Ita-
lijani, mogle biti dovoljene katirikoli of».
žavi. Tudi se ni mogel spre.ieti predlojc
gkde prostega kretanja italihnskc trgo-
vine v naši državi-
Interniranjle Karl« HabsliiTRa. )z
Oenfa poročajo, da namcrava.io po sklc-
pu švicarskega zveznega s veta bivse>,ra
cesarja Karla iulernirati v Haideggu, ka-
teri kraj se mu določi kot bodoče bivaiis-
ec in katerega ne bo smel zapustiti brc/.
dovoljenja politienega okro/.ia
Socijalistična stranka v Icalljl sklJcn-
jc za 5. maja veliko strankino skupščino.
Domncva se, da bo na skupseini sprejei
sklej), da se stranka vsied nasüjn. fašistov
volitcv v parlament ne udelezi.
Tepeni Grki. Vzlic hudemu odporu
so Turki Urke v Mali Aziji prisilili, da so
izpraznili Usak. Turško prodira.ijc sc na-
daljuje.
Demokrafi!
Dane® 26« t. m» vsi na
voliSče! Skntajica JDS Je
četrta (zadnja)!
Volilno gibanje.
Na osebne napade
narodniH soctjalcev.
Malo težko num je resno od-
govarjati na napade malostevilnih ne-
zadovoljnežev in rogoviležev, ki se v
Celju imenujejo »Narodna socijalna
stranka« in ki so si z velikimi bese-
dami »privoščili« v Pesekovi .»Jugo-
slavs« nekatere nase kandidate za
mestni svet celiski. Sodrug, pardon,
tovariš Karol Žabkar se je pri tem
hotel prav posebno odlikovati. S tem
je pa stori! znova svojim političnim
prijateljem prav slabo uslugo. V Celju
namreč venio, da so se cocijaldemo-
krati zavzemali za vse Nemce in nem-
škutarie (nad 30), ki nimajo v Celju
posla in niso naši državljani ter jih je
stanovanjska komisija odtod odslovila,
da napravi prostora slovenskim stran-
kam. Vsega tega pa očividno noče ve-
deti sodrug Karol Žablcar, ker misli,
da se bode socijaldemokratom posebno
prikupil, ako jim pomaga v naročenem
in dobro plačanem bojii Uiir saj vemo,
koliko tisočakov stanejo celjske in
okoliške Nemce občinske volitve —
proti celjskim narodnim krogom. Tu
ne pomaga nobeno izgovarjanjc in za-
vijanje, gospod Žabkar 1 Sploh je malo
smešno in žalostno, da hose bivsi so-
cijaldemokrat Karo! Žabkar učiti celjske
Slovence narodnosti in narodnega delal
Ob istem času, ko se je navduševal
sodrug Žabkar po Postojni in drugod
za rdečo intemacijonalo, so kandidati
naše demokratske liste delali za raz-
voj in obstoj celjskih Slovencev. Sedaj
je nastal iz raznih razlogov \z sodruga
Žabkarfa tovari^ Žabkar, ki ima se-
veda največjo pravico učiti nas stare
celjske narodne bojevnike dela za na-
rod! Tako kritiko prav resno in od-
ločno odklanjamo. Zlasti Se, če zaide
na prostore, kamor celo papež peš
hodi. Ko je bil namrec za časa vojne
g. Robek gostilničar v Narodnem domu
ter je kuhal tudi za vojaško bolnico.
ga je osrečil rajnki »Kriegsfürsorgeamt«
s papirnatimi servijetami, na katerih
so bili razni takrat »patrijotični« verzi.
Te servijete pa je g. Robek spravil na
gori označeni prostor — in cast no-
sileu narodnosoeijalne liste, sodrugu
Žabkarju, da j.h ie tam izsledil kot
»dokaz« proti dobremu in splo^no pri-
ljubljenemu celjskemu obrtniku, da je
bil »avstrijakant«! Znana Žaba se je
napenjala, da bi požrla vola — sodrug
Žabkar se napenja, da bi požrl celjsko
mesto, konoc bo pa ponolnoma enak.
Dvojezlčni socijalistični a^Hacijski
let'ak «Obeinska metla -- der Gemeinde-
besen«, poln ostudnega osebnega napa-
danja, nas demokrate pušča hladno. Jc
plod in izliv duševne surovosti in nacijo-
nalne indiferentnosti, vreden dnscvncR:i
obzorja bratccv Korena, Sehagerja in
drtigih korifej socijalne demokracije Lc-
tak jc morda imponiral Uki-Tini, cTr.
Ricblu in Cillicrci (v katere zclo tcsni bll-
žini je bil tudi scstavljcn!), ne pa rcsnlm
Ijudem, katcrim je ob>y>ina n'ckaj več kot
socijalistična politična žoga.
Volilne komisijc v Celju, Na volišeii
I, (magistrat) jc predscdnik Al l.cskov-
sek, odbornik Fr. Kostomai, na volisču
II. (telovadnica mešeainkc sole obenem
glavno voli^čc) predscdnik iin svetnik
Avg. Scdlar, odbornik .'os. Pictncr.
Volilna lokala JDS za culiska vollšča
sta: za voliščc I- v Narodnem domu, za
volišče II. v pisarni trgovca g. Fr. Kala-
na v Strossmaycrjevi ulici.
PROTI KORUPCIJI -- pravijo na-
rodnosocljalistični lepakl v Colin — naj
Meščami!
AH b:ste daH upravo mesta v roke
prlstašem Ljeninovlh načei, socHal-
nlm demokratorn, ki so se že lani
ogrevalt za ruske ko;nunlste in tudi
pri nas prlpravDall revolucijo?!
Ohrani^e Cftlje posienj naprednl de-
mokratski- fnjgll ?
glasuücjo volilci. Volilei si naj dobro pre-
čitajo na prvem mcstii objavljenp rar-
krit.ia »Jutra« In vedell bodo da mora.-o
glasovati proti narocsiioaocljallstlcns
stranki, ki uganja taKšno koiufciio, Ve-
deli pa bodo tudi, da iina.io glasovati ?.a
demokratsko Hsto, v kateri so Ijndje čl-
stili rok.
Načhi klerikalnc agiiacije. Klerikalci
v Celju so se tekom vi>!ilnega boia ra?:-
krinkali kot naciionaluo skozinskoz nt-
značajna stranka. Ne Ie. da imajo na svo»
^ HsH kot kandidata na dru^etn nicstu
zagrizeuega lienisket'a iiaci.jonalca Ma-
ksa Janiča, ki se šc danes oUločno protivl
uvcdbi slovenskega poveljevajija v ce?j-
ski požarni brambl. Na klerikalncm vo-
lilnem shodu 21. tin. jj eden izmed njiiio-
vili go v or uikov izjavii se sic dear: Kdor
noče voliti našiji kandidatov, i^na ua raz-
polago še dve drugi stranki — irar. soci-
jalee in soc- deiiiokratc — samo ne vo-
lit'e demokratov. Torej: rale zagrizeiies1!*
ueniskutarja Sehagerja (katerega žena in
otroei načelonia ne spregovore ne enc
slovciiske besede in ki se jc sam, das!
sloveuski roiak, slovciiske mature s»i,
vpisal za Neinca!) rajc nemski:tariti Puk-
meistra in druge, samo .ie znveduih Slo-
vencev. Globoko sto padli. gvf. dr. Ogri-
zeki, dr- Kraneiči itd.
Klerikalni falzHikatorji so w!dnn tr-
dovratno lažejo v svet. da so že Ivez vo-
litev dobili večino občin v Slovcnii« v
svoje rokc Objavili smo zadnjij ra/.mci-
je vložcnih list v cc'iskcm politicncni n-
kraiii. Samo v 5 občinah Izmed 56 ie bila
vložeiia izkljtično klerikalna lista. Podob-
no je v drugih politiCrilit okrajili. l-^ribija-
rno samo to dcjstvo V:ot cloknz za neuift-
nost klerikalnih trditev o »volilnili falziri-
katili demokratov«. Naj gredo gospodje
klerikalci pogledat na glavarstva in vide-
li bodo dovolj!
Volilne shode za občinske volitve j.s
treba naznanjati pol. obiasti. Jzjcma so
bili Ie shodi ob priliki volitcv v konstitn-
anto.
Koiiiiiuistična volilna sleparija- V
I-iinbušu pri Mariboru so sestavile mes-
čanske stranke skupno kandidatno listo.
Komunisti so prišli radi te^a v vclikc
škripec, iz katciili so si p.omaic^ii na ta
lmčin, da so kar 5 občaiiiov brez njiluw
vednosti vpisali v kandidatsko Hsto in
falzificirali tudi njihove podpise. Ker pa
so vsi dotični prisilni kandidati zagrozili
s tožbo, so komunisti svojo listo prekll-
eali in vslcd zapadlega rokn sploh nc
morejo vcč vložiti druse.
Mariborske novice^
5 kg protidržavnih letakov je privle-
kel s scboj neki komiinistični agent, ki ga
je minoli čctitek aretirala mariborska
policija na cesti iz Kreevine- Letaki so
bili naitrenjeni za obcinske volitve. Agcnf
ie prišcl pcš iz Oradca in jc bil brez do-
kumentov.
Ptujske novice.
Ptujski Orli kot denuncljand. Odsck
Orlov v Ptuju jc ovadil g. Majcoua, ucl-
tclja meščanske sole, cos, da je v soli
sramotil Orle s čuki ter mladino liuj-skaf.
Denuncirali so ga na višji Solski svet, ko
je bil povcrjenik še dr. VcrstovSek ter
I5oleg kazni seveda žcleli, da se nčiteTj
odstrani. Tozadevna prciskava pa jc w-
gotovila, da je g. Majcen v Soli otroke le
opominjal. naj se najprcje brigajo za So-
lo, potem še le za Orlc in Sökole. Od 6
demrncijantov so tekom prve preiskave
že trijc zlezli pod klop, mod njinii tudi
bivši poslancc Brcnčič, Id se ie izgovar-
jal, da dotičnc ovadbe ni bral ter }o je kar
tako podpisal- Ostali so še trijc in sicer:
minorit Rantaša. posoj. uradnik Skurs
ter davčni uradnik Majcr. Ker dokaza za
svoje demmcijantstvo niso moj?H dopn-
nestl, so bili obsojeni vsak na 200 kron
globe- Proti tcj obsodbi so se pntožili. Tc
dni bi se bila morala vršiti razprava \"
Mariboru. Toda tik prcd razpravo jo njl-
hov zagovornik doktor Lcskovar vzklicc
uma.'kuil, ker so se v svoji slabi vesti
'/ball §e nadaljnih poslcdic.
Celjske noviee.
I/) znJjij'e seie gerentskega sosvefa
celjsfcega i\m 23. tm. Oskrbovalki voja-
skih grobov Emi Bač se zvisa mesecna
¦plača na 300 K ter se ji posla Vi mal hiev
za rejo svinj. — Nemško lovsko dništvo
Einigkeit« (katerega elan jc tudi kler!-
kalni kandidat g. Maks Ja'nic!) je 1. 1913
za lovišča na Pečovnikn sklonilo najem-
ninsko pogodbo do ki>nca 1- 1924. fJivšl
ncmški občinski odbor je pa tik pret*. oci-
stopom — 4. nov. 1918 — to pogodbo po-
•daljšal za 20 let (čudno, da nc do konca
sveta! Op. m\). Ker .ie lo podaljisanje brez
vsakc zakonite podlagc, jo mcslni sosvet
ukine. — Ccvi za brizganje uiic so skvar-
jene. Naroci sc 15 nietrov novih cevi.__
Koncem scje izrcče gereut :x. clr. Žužek
zahvalo ^. sosvetniko.n, ki so v rcžkih
razmerah po uajboljši vesti in v najlcp-
šem sporaz'innu vod.ili občinske posle. —
Helo je težko —• kriüka icla ni težka. Ze-
H, da bi novi občinski odbor v enakem
soglasju kakor dozdajni sosve: delal za
blagor občine. V irncnu U)S sc fin- svet-
nik Sedlar zahvali vladncmu komisnrju
za objektivno in ncinnorno noslovanje v
prid obcini, vscm tnvarišem v sosvetu pa
za kolegijalno in stvanio sodelovanje. Z
mirno vestjo gremo ven v zavesti, da
smo storili, kar sino v danih razmerah
mogli storiti. Cnako sta se izinvihi v inie-
mi SLS g. Cestnik i»i v imem: JLPi=> r.
Koren, nakar jc bila sen zakl.Uičena-
Triglavanska siavnost. Iz sklepcnc-
ga porocila predsednikri pripravljalnega
odbora posnemamo, da /,nasa Cisri dobt-
ček slavnosti čez 50 000 kron. sijajen
uspeh je bogato poplacal trud ii1 delo
vsch sodelujoCih, našini akademikom v
Zagrebu pa postavil trden temelj za"
uspcšno delo v bodocnosti. Med daroval-
ci je po pomoti izostalo inie dr. Ktineja,
ki ie daroval BO litrov r/.vrsiiJOKM rizleca
Cjcncrala, za kar mu ponovno izrekani«
na.Uepšo zahvalo!
»Kolo iuKosloveiisklh scstci^ v Ce-
lju naznanjii vsem Olanictun, ki so'sc vpil-
sale za srboiirvaški teenj, da se vrsi po-
nk vsako sredo in petek ob Vi7. do J/»8.
uro zvečer. Tečaj pričnc s prihodnjo
sredo, t. j. 27- aprila 1921 v piitličju I.
razreda meščanskc sole- Poiik prevzame
iz ljubeznjivosti g. svetnik Lilek popoluo-
ma brL'zplacno, najlepše zadoščcnji inu
pa bo, da se bodo tccaja vse vpisanc tucll
redno udele/.evale.
Z.T »Kolo iugoslovenskili sestcr< je
nabrala v veseli družbi gospa StcM-mecR!
inn K. Posnemajtc jo!
Zaključek tečaja dekllške obrtno
nadaljevalnc sole v Celju. V ncdeljo
24. t. m. se je v Celju zaključila de-
kliSka obrtna nadaljevalna Sola, katero
sta vodila gospodična učiteljica Zu-
panekova in Ivan Bizjak, krojaški moj-
ster v Celju. TeČaja se je udeležilo
črez 30 vajenk. Nastopile so učenke
v imenu oddelka z naravnost ginljivimi
zahvalnimi nagovori pred gori oir.en-
jenima učiteljema in jih obdarovale s
spominki in cvetlicami. Pri posloviinem
nagovoru uditeljstva, katero jih je spod-
bujalo k vztrajni nadaljni izobrazbi za
povzdigo obrtnega stanti v nasi ljubi
domovini, bile so tako ginjene, da so
se javno razjokale, kar nam je dokaz,
da jim je bila učna sezona prekratka,
in tudi dokaz, kako hrepene ravno
učenke po nadaljni izobrazbi. Vzkliki:
»slava učitelistvul« bili so naravnost
ginljivi. Oddelek se je pustil tudi foto-
grafirati z gospodom nadučiteljem Joško
Bizjakom v sredini, ki je veliko pri-
pomogel k vstanovitvi dekliške obrtne
nadalj. sole v Celju. Slava tudi obče-
slovenskemu obrtnemu drnstvu, ki je
bilo glavni pospeševalec ustanovitve
omenjenega tečaja. Lahko smo ponosni
na splošni uspeh tečaja v tej kratki
učni dobi, bodisi v risanju, kakor tudi
v drugih predmetih, o čerrmr se bo
pri razstavi lahko slavno občinstvo
prepričalo. To so dejstva, ki so za
razvoj obrtnega naraSfaja največjega
pomena. Udeleženke tečaja napravijo
dne 5. maja pri ugodnem vremenu izlet
na Tost in Svetino. Sestanek na kapu-
cinskem mostu ob 8 uri. Pozneje bo
izlet na Goro Oljko. Izletom se lahho
pridružijo tudi druge učenke.
Sploš:;o slov. žensko društvo
ponovno prosi občinstvo, da daruje
vsak posameznik iz svoje knjižnice
vsaj po eno knjigo itnenovanemu dru-
b'tv. 49
• NCVA D :; ii A
6t/an 3.
atvu, ki namerava ustaiioviti za svoje
članice knjižnico. Knjige naj se blago-
volijo oddati pri gospej Eli Kalanovi in
v trafiki gospe Kovačeve v Aleksan-
drovi ulici. Sicer pa se bojo knjige
pobirate tudi osebno in se občinstvo
naproSa, da vsak pripravi, kar najložje
pogreša in namerava podariti-
Predavanje. Dne 21. tm. je pre-
daval v Citalnici g. dr. Schwab o »le-
poti žene«. Obisk je bil prav dober,
dasiravno se je predavanje od neke
strani — seveda v lastno Skodo — boj-
kotiralo. Gospodu predavatelju pa iz-
reka najlepšo zahvalo za lepo in ko-
ristno predavanje — Spl. s'.ov. žonsko
društvo.
Na letošnji Vidov dan, 28. junija,
se bo vršua zvečer v mcstnem gleda-
lišču slavnost tukajšnjih mestnih šol
s petjc-m ter izvimo in prvič vprizor-
jeno štiridejanko »Kralj Matjaževa voj-
ska«, po narodnih pripovedkah spisaia
»Marica«. Ker je ta nova igra po svoji
vsebini zelo primerna slavnosti Vido-
vega dne, se cenjena prosvetna in druga
reljska društva vljudno prosijo, da za
večer letošnjega Yidovega dne ne pri-
pravljajo drugih prireditcv; tudi je čisti
dobiček prireditve namenjen za nakup
knjig šolarske knjižnice. Šolsko vodstvo.
Spcmenik padllm junakom 39.
peš.iolka v bojih na KoroSkem je bil
odkrit in blagoslovljen v nedeljo 24. tm.
rm dvorišču vojaSnice Kralja Petra.
Someščanl!
All hočete usodo mesta Celja
prepustill peščici puhllh narodno-so-
eljalfstsčnlh kričačev. ki jjh še nlkjer
n; bilo, ko so se naši demokratski
možje Rebek, dr. Hrašovec itd. že
ökozi desetletja borili za slovenskl
značaj CeljaV Ali hočete zaupatl ne-
stno gospodarstvo ljudeni, ki so ta-
koirtienltni gospodarji v Peskovi ban-
fci, kakor kaže današnji uvodnik?
Ohranite inestni zastop Čist, volite
demokratsko Hsto \r. vr/ite danes
24. tm. krogiko v čefrto (zad-
nio) SKrtnftco!
Dnevna krosiika»
Nemške šole za Slovencc na K^ro-
Skcm bo zidal Schnlvoroin in že borači
/a prispevke.
Uredba o izenačenjn uradniških plač,
feakor ]e bila prcdložom; od zastopnikov
nradništva, je bila od min. sveta v scji 24.
ftrci. odobrcna.
l-kronski in 2-kronski bankovci 5e
vt-ljajo koi prometno sredstvo, dokler sc
ue izvrši i/inenjava, ter sc morajo sprc-
jttnati. Kdor bi sprcjcm odklonü. zapaJe
Rav.ni. Sevedu so veljavui le nr.-ivilno ži-
gosani baiikovci, t. ;i- taki, na Intenb je
% prilieno eitljiv in vsa.i domnevno in:
potvor.ien.
Za cesto CmureK—Št. II» je ministr,-
fitvo dovoiilo svoto 2 in po! milijonn kron-
pasta so pričnc nradili y iKijKrajsVm
Času.
Slovanski večer v Pragi. !Jod pro-
tektoratom poslanika lvana Hribaria, dr.
Karla Kramafa in scnatorja Sokola sc je
2u. tm. priredll v Pragi slovanski večer,
na katcrem so se vršila zanimiva prcfla-
vanja.
1000 čeških lokomotiv za Rusiio. Ru-
ski Ijudski komisar za promct se tc dnl
TTitidi v Pragi. Kakor izvemo, bo junifa
meseca vSkodovih tovarnali naročenlTi
KHX) lokomotiv za rusko sovjeisko vlado.
Naroden škandal. »Siov. Naiod-< po-
roča: v /asrcbški bolnici sta tiameščcni
2 nsmiljcni sestri iz ^lezijc. ()b prilikl
plcbiscila v Gornji Siczjji stc clobili obe
dopust ter ste odpotovali v Slezijo. kjcr
ste glasovali za Ncmce. Francos niso
pListili Nenicem v okupirancm ozemliu,
ila grcdo na fflasovanjc, na3c oblasti \rt\
niirno dovoljujejo, da glasiijcjo proti STo-
vaiiom Ijudje, ki živijo od nas.
V OloHiucu sc je na zborovanju za-
stopnikov čcškoslovaške narodnc cerkyp
v navzočnosti škofa h Niša Dositejli
skl'cnilo, da se zedini češkoslovašk:) na-
rodnn cerkev na Mornvskcm in v Žlezjji
s srbsko pravosiavno ccrkvo.
V Rakeku je ustanovljcna .^ciicMalna
carinarnica II- razr. Carinarnc v Borov-
nici 7, oddclkom v Loffatcu, Cerknicl z
oddelkom \ I.ožu in Leskovi dniim ^d ^.
kinjenc.
•Društvo Akademski dom sc \c 22.
lm. nstanovilo v Ljubljani v svrlin /gra'd-
bc doina za naše visokošolce- Nair.erava
se zgraditi poslopjj za k-rog 200 akacto-
niikov. Zgradba bo stala krog 20 milijo-
nov krön. UstanovHa se je posebna stat-
bena zadniga, ki bo delo izvršila. V na-
čelstvn zadrug'c sn rcktor dr. Znpančič,
poverjenik Ribnikar itd.
Begunceni sj naznniija, da so za
one, ki sc hočejo vniiti v svojo doiuovl-
no, in ki so res potrcbni, zopct d(>voljenc
brezplačne vožnje. Begunci naj pri svo-
jem okrajnem glavarstvn ciniprej zapro-
sijo za nakaznico za brezplačno vožnjo.
Oni pa, ki so žc prosiü, do-bo nakaznice
istotam v prihodnjih dnch. Bcgunci naj
ne jemljejo ne živine, ne večijh količin
živil s se-boj. ker je Italija prepovedala
nvoz živine iz naše dižave. in kv;r je !z-
voz živil iz naše države na splo5ni> za-
branjen. -— Natančnejša navodila in po-
jasnila dajejo okrajna glavarstva in pot*-
pisan-i. — Ui'ad za zaščito betcnncev v
Ljubljani-
Iz občinstva snio prcjeli: T.ctos nam
torej nc bo treba pomakniti kazalccv na
uri naprej, čim nastopi polctnj čas, ki so
si ga v minnlih letih sicer poljubno pri-
krojevali. Večina ljudstva sc je ob tej vc-
sti resnično oddahirila. O. minister za »•-
cijalno politiko, v kateroga delokrog spa-
da tozadevna ureditev, iitemelinje svoj
odlok s tern, da se niso na n oben em pri-
Jju nprave po'kazale kakoršnekoli iigod-
nosti vslcd uvedbe istega. Zamišljena je
bila ona sicer idealno, ker sc je raennaTo,
da bo po koncanem, odrnerjenem deiov-
nem času prcostajalo še veselja in volje
do prostovoljnega podaljšanja dela, kar
bi zlasti poman.ikljivo prodnkcijo v inclu-
striji in obrti izboljšalo in bi sc s tern jav-
nost mogla okoristiti. Račun je pa slofiei
zgolj na teoriji, praksa je skoraj nasprot-
no pokazala: Ijndje so iineli popoldan res
več prostega časa, toda delab se zato ni
vee. Uvedbo novega časa je jemalo ijirJ-
stvo. kolikor jo je pac moralo — na de-
želi se navadno niso dosti zinenili zanjo
— lc z nevoljo na znanjc Poscbuo ne-
voljne so bile naše gospodiiije, kar je st-
eer čisto naravno, saj imajo bo? one ob
jutranjem času polne roke dela, ki ni Ie
odmerjeno na nre, temveč na minute. V
najnaravnejši zvezi z domom so sole;
zdaj pa si prcdstavljajmo mater, ki naj
svojih 4—5 šoloobveznih otrok o pravem
časii očuidi in naknni, pogojno, da Je
si)loh ne tarejo nobene drnge skrbi in »c
liodijo druse nadlofte v naspiotje. V taklh
raztnerah smo razumeli ojih ne\ oljo. Se
nckaj pa je, kar je značilo uvedbo uovc-
ga časa naravnost kot oskodovanjo na-
rodnc vrednote, in to jc, da jc bil z ma!o
izjenio naš otroški naraščaj vsled vojnih
razmcr in pomanjkanja tccne hranc v
razvoju oviran, ostal ie slaboten in to je
vee ali manj še danes. Mesto. da bi se ta-
ki niladini privosčil vsaj prinierni oilpo-
čitek ob jutranjih urah, sc jo je gnalo Tz
postclje in naravnost v šolo, dostikral
brcz vsakega založka v prazni žclodec.
— Ukinitev uvedbc polctncga-časa toraj
najbolje pozdravljamo prav posebno tucn
s tega stališča. Tako smo se toraj pribli-
žali za en korak predvojiiiin časom —
upamo pač za dolgn doho —. Naj bi mn
sledili kmalii drugi.
All hočetezaupati usodo mesta
Celja mall klerikalni kliki, kl kan-
didira na drugem mestu zagrizenega
nemškega nadjonalca JanlčaV Ohra-
nite Cist! slovenski In napredni značaj
Celja in WG*zite k^ogljico v Le-
trto (zadnjo) öke*injicol
DopisL
Laško. Prcincmba poscsti. Vila
Zangger ob Savinji je prešla v s'ovcnskc
roke. Kupil jo je nadsiunar S- Fran Pirk-
nuiier iz Vukovara, brat g. okr. glav- dr.
Otin. Pirkmaierja v Pruiu za 245.000 K.
Brežice. Podpisana Helena Iiedl.
vdova |)o pisarniškem pomočnikn Ed-
mundu Hedlu, se zahvaljujem tern potorri
ob priliki svoje prcselitvc v Celje, cenj.
brežiški občini, gospodu /upauu in žcn-
skcniu društvu za vse podarjenc nsi pod-
porc kar najtoplcje. Bog vam noplati sfo-
terokrat! — Helena Hedl.
Svctinje pri Ormožu. Začeikom tl.
se je ustanovilo pri nas »Bralno in iz-
obražcvalno društvo Svetinje«, ki ima
namen, poleg gospodarskih predavanj
|)ieskrbeti svojim člauotn tudi poljud'io
čtivo. Tedaj ustanovljeni pripravljalnl
odbor }e preskrbel in nabavil vsc potreb-
no, tako, da se je v začetku tm. yrsil že
ustanovni oboni zbor našega ciništva. —
Kako jc bilo društvo potrebno in kakšno
zanimanje vzbuja pri Ijudeli, priča lepo
štcvilo rcdnih članov hi pa 18 ustanovnl-
kov. Društvo si je nabavilo tudi knjižrii-
co, ki je seclaj še skromna, a se v naj-
krajšcin času povzpe do sto knjig. Dn
inia društvo res namen, dclati za blagw
ljudstva, se razvidi iz tega, da sc že v se-
danji draginji ne ustraši nobenili žrtcv In
stori vse. da vscstransko zadovolji svoje
člane. Upamo, da na tei poti re bo opc-
salo-
Iz (jradca. Na obenem zbuni »Ciia*-
nice« v Graden, Klosterwiesgasse 5/IT.,
se je izvolil dne 30. ianuarja tl. sledcci
odbor: predscdnik kr- Sega, odborniki:
gg. Homan, Kranjc, Marcevič. Milanovič.
Skreblin, dr. Vršič, Zwicker. Pozivliamo
tern potom vse Jugoslovanc v tirade it,
da pristopijo k društvu kot Člani. Našc
rodoljube v domovini prosiino, da h;\t>
podpirajo moralno in gniotno.
Zborovanje štajerskih
xd^avnikov v Mariboru.
Tz zdravniških kro.uov se nam pi.se:
Dne 22. tin. se je vrsil sestanek zdravm-
kov v Mariboru iz raznih krajev btaier-
ske. katerega sc je udcležilo izvanrodim
vcliko število stanovskih tovarišcv. .—
Smotcr zborovanja je bil. združiti vsc
zdravnike v listavnem načrtu prcdvide-
nega mariborske^a okoliša v cnotno or-
j?aniznci|o oziroma drustvo. Krasno it-
speii večcr jc pokazal kolosalno ncza'd«-
! voljnost, ki vlada mecl šta.icrskimi zdrav-
niki zlasti glede na nastop Ijubljanskili
kolc.tcov ob priliki volitve san. šeia V
občc se jc slišalo, da i.na la voiitev po-
polnoma lokalen zuača.i, kev se v nohe-
ncm oziru ni upoštcvalo opi'aviccnili ce-
lja zdravnikov na dcželi, zlasti na Sfajer-
skem, to tern bolj. ker je nai/cč zdravni-
kov v mariborskem okroXju in ker prc-
tcžna vcčina naših boliiic lcži ra ^tajcr-
skem. Želeti bi bilo, da bi hi!a želja šla-
jerskih zdravnikov tudi smernlca naSlm
Stajerskim zastopnikom v konstituauti.
Po mnenju stajvrsktti kolcgov :c prjdlo-
ženi kandidat za san. Sefa dr. Otmar Km-
jee kot mestni fizik imcl prcnial:) priliko,
se vfflobiti v tcžnje praktične.ica zdravni-
ka, zlasti na dež^li. Fjlino z '.jlasovanjcm
vseh zdravnikov na Slovcnskcm potoro
na dotn dostavljenih tflasovnie, moKla bi
priti do izraza prava slika mnenja \v. vo-
lte zdravnikov v tern vclevi/.ncm vprn-
šanjii. Teni bolj utemcljena jc ta z;;htcvrr.
ker imamo že v volitvi visicca šolskesa
sveta lep primer, ki je pokazat, da je ta
Tiačin volitve najpravicnei?' in brez po-
sebnili težkoč izvedljiv.
Narodno gospodarstvo.
Kriza v naši papirni induslriji? Vsled
te/Aoč v produkciji papirnih ivornic v
Medvodah in Vevčah jc bilo podjetjc pri-
siljcno, odpustiti kro« 200 delavccv- Dc-
želna vlada z vnemo dela na to, da sc
kriza poravna.
Ukinjenje nionopola na sol. Dne 23.
aprila se je vršila v finančnem ministr-
stvu konferenca, katcre so sc udcležili fT-
nančni minister, gencrauil direktorji rud-
ni'kov, zastopnik monopolske uprave, tr-
govinski minister in več oddelnih šcfov
Sklcnjcno je bilo. da se ne uvede državni
monopol na sol in da sc stars srbski mn-
nopol na sol ukinc.
Pristojbinski namestck. Glasom na-
redbc finančnega ministrstva z due 31-
deccmbra »920, St. 14.064, Uradni list St.
14 7, dne 10. febmarja 1921, sc morajo na-
povedi za pristojbinski namestek 1921 do
1930 vložiti skrajno do 30. aprila V)2\ pri
nnančncm okrajnem ravnatolistvu v Ma-
I'iborn. Kdor ne vloži napovedi v dolocc-
nv}m času, bo moral dvakratni zncsek pn
^ SO pristojb. zak. za celi deccnij plaCc-
vaiti- Kdor v tch napovedih ka.i zataji all
napačno napove, bo v smislu § 34 prist.
za^- po kazenskem zakonu o dohodar-
stvcnili prestopkih kaznovan. Obveznost
napovedi velja za vsc pravnc osebc in za
vsc premične in ncprcmično imovinc, ka-
dar nc pristoja določcnim poedinccm dc-
lcž na imovinski osnovi. Napovedi vložiti
morajo toraj: upravniki ustanov. adminl-
stratorji, provizorji, občinski predstojniki,
predstojniki šolskcga sveta. račelnikl
okrajnih odborov, predscdniki, ravnateljl
društcv, hranilnicc, posoiiinicc itd.. toraj
brezpo,y;ojno vsi, ki so dozdii plačcvall
pristojbinski namestek. Zemljišča je na-
povedati na vzorcu A/l, poslopja (hiše)
na vzorcu A/2, premičnine na vzorcu B,
užitne pravicc (n. pr. lovišča, ribarstv«,
scjmov itd.) na vzorcu C in za iinovinske
dele, pri katerih bo nastala obveznost
plačila šc lc po 1. januariu 1921 na vzor-
cu D- Ti vzorci se dobijo pri davenih lira-
dih po 1 (cno) krono >;a vsako polo. 1'ucH
do zdaj oprošceni morajo vložiti napove-
di in oprostitev na novo izposlov'ati-
Nove kinetijske sole. V Srbiji sc it-
stanovi nova nižja poljcdeiska sola, v
Vršcu v. Vojvodini pa nižja vinarska so-
la. V Novcm Sadu sc pripravlja ustano-
vitev vrtnarske sole. V P-odgoriei v Cnil
gori ustanovc poljcdelsko solo. Kmctijska
sola na Gnnu sc znatno razsiti, na Oo-
renjskem pa sc ustanovi nova kmctijska
sola-
Zadrtizna tovarna sladkorja v Kr-
škein. Odvetnik v Krškem g. Jr. Dimnifc
namerava ustanoviti zadruzuo tovarno
sladkorja s pomoejo velikega in r.iale^a
kapitala na zadružni podlagi.
Tovarna briketa za državne železnl-
ce. Na inicijativo ministra za promet dr.
Jankoviea bo osnovana tvornica brike-
ta, ki bo iz razpadlega premoga in prahu
izdelovala briket. Vlada je v to svrho
odobrila kredit 2 rnilijonov dinarjev. To
podjetje je važno, ker bo prcdelovalo o<3-
ipadke premoga, ki niso za dnuro upcl-
rabo.
Nov urad. Vodja osrcdnjjtia uractS.
zoper navijalec ecu. ki $e nahaja v likvl-
daciji, g. policijski nadsvetnik Keršcvan,
bo organiziral za Slovcnijo varstvo izsc-
Ijencev, na-dzorstvo trgovinc z žcnsklm
blagom in zaščito mladinc-
Enoten poštno-čekovni promet. Nc-
prakticno in zamudno je. da ima Sloveni-
ja svoj poseben poštno-eekovni urad v
Ljubljani, ki ne more razte^niti svojega
poslovan.ia na obmoeja zagrebskega,
bcograjskeg-a itd. Sedaj pa poročajo iz
I3eograda, da sc bodo vsi postno-eekovni
uradi v naSi državi končno vendarle cen-
tralizirali. V ta namen se osnuje v Reo-
gradu centralna poštna hranilnica.
Izvoz v Italljo. Prcpovcd uvoza žl-
vine in mesnih izdelkov iz naže države v
Ttalijo jc italijanska vlada ukinila. Uvcz
svinj in konj v Italijo jc dovoljen pod äo-
tovimi pOROji.
V papirnicah v Vevčah jc kriza de-
lavstva koucana. Po pnsredovanju dežel-
ne vlade, katcro so podprli demokratski
ministri, je dobila tovarna državna naro-
čila. Vsled tega je včeraj zopet pričela z
dclom in vsi delavci so zopet zaposlenl.
Budimpeštanske batike so sklenite
razpust podnižnic na ozemljih. ki so pri-
padla nasledstvcnim državam-
Zadnja poročila.
Iz konstitiiaute.
Beograd 24. aprila. Na jutrišnji
seji konstituante konča dr. 'liumbic svoj
govor. Za njim govori Draskovic-
Beograd 24. aprila. Sinoči so sv
naeclniki skupin sporazumeli. da bodo
scič konstituante 27. tm. odgodene do 9.
niaja. Dne 12. maja bo nacelro .qrlasova-
nje o sprejemu ustave.
Zasedba kvarnerskih otokov.
K r a 1 j e v i c a 24. aprila. Včeraj -so
bile nam izročene oblasti in uradi na oto-
ku Ki'ku. Naše prebivalstvo navdušeno*
Lahi potrti. Sinoči so še t>o ulicah in hi-
šah nabili napise in slikc- Na škofovi pa-
laei jc bil lepak: Naše maščcvanje priac
gotovo. Iz Krka je odplul parnik Sloboda
proti Puntu, kjer so «a istotako slovesno
sprcjeli. V Bački so najprej vzpoitavili
brzojavno zvezo s kopniin, katcro so
svoj čas naši ljudje sami ukinili s tern, da
so kabel skrili v morju v strahu, da bi ga
bili Lahi vzcli. Po mestu in vscm otoRn
vlada veliko navdušenje naroda. Jutri se
izvrši slavnostua predaia otoka Krka.
Laško divianje.
B a k a r 24- aprila. Iz Cresa dozna-
vamo, da Italijani proti našcmu narodu
postopajo s tcrorjein. Pridvčcraišnjim so
prircdili velikc deinoustraci.ie tcr zažgali
Narodni dom.
Prometna konferenca i Avstrijo.
B e o grad 24. aprila. Avstrijska
vlada jc stavila naši prcdlog, da se dolo-
eijo obojestranski delegaii, ki bi priso-
stvovali začctkom maja v Celovcu 2e-
lczniški konferenci radi urcditve proine-
ta ined našo državo in Avstrijo.
Stavka v Italiji-
I) u n a j 25. aprila. V Innsbruck sc
poroča iz Italijc, da so ta;n strokovne or-
Stran 4.
»NOVA DOBA«
Stev. 49
Registrov. kreditna in stavbena ia«i *mm jraMMVtvw V%#imtfii Sprejema hranilne vloge in jih
zizzzr*» wceiju "LASTNI DOMW &;??»% .to<^2°io>
RezervnJ xakKad 128*000 K. Restnino in invaldski davek plača zadruga, ne da bi ga vlagatcljem zaračunala. -68-13 Hranilne vlogei 2,000.000 K.
Trgovirta z manu-
fakturaim blagoni
Gaberje 18, nasproli vojašnice prcstolonaslednika Aleksandra.
374 -J50-13
Bogata zalog» vseh vr*st inc-
zemskega manufakturnega
blaga po zelo nixkih cenah.
ZLATOROO
Ne kupujte dragega inozemskega mila! kajti
Zlatorog milo
prekaSa vse.
Zastopstvo in zaloga za Spodnje Štajersko pri:
Podružnici R. Bunc in drug Celje, Prešernova ul. 12.
6—4
ZLATOROQ
ganizacijc piieele s stavrco. Želczniški
promct stoji. Priključila .<•:e je juzua Tirol-
ska. Povod: nemar vlade slede divjanja
fusistov proti socijalistom.
Spopadi mod fašisti in ficiiiškuui knieti.
Innsbruck 24. aprila. Iz I3olcana po-
roeajo: Danes so sc spopadli fasisti In
neinški kmetje, ki so prišli k maši. V na-
stalcm bojn je bila I oseba mrtva in 43
ranjenili, od teh 8 težko. V mestii jo yelik
nemir.
Volitvu »a Nižjem Avstrijiskein.
I) u n a j 24. apriln. Pri volitvah v
nižjeavstrijski deželni /.bor je bilo i/vo-
Ijenih 32 kršč. socijalcev, 22 soc. domo-
krarov in 6 velcncmcev.
Zbiranje Albancev «a «leji.
A t e n e 24. aprila. Poroča sc, da se
je 5—6000 Albanccv konccntriralo na 3
mestih ob ^rški ineji, kjer se utrjnjejo.
Represalije proti Ncinčiii.
London 24. nprüa. i'ripravija sc
nov sestanek, na katerem pndujo v ra2-
pravo francoski predlo.u:i. Ncničija bale
pripravlja novo noto, ki \yc\ se ni dospeTa.
Pari z 24. aprila. IWcil Lloyd Gcor-
Rem in Briandorn vlada popolen sporaz-
11111, da treba Nemčijo cirnpi'cj pripravii!
do tega, da plača svoje obveznosti, cTe
tr'cba, tudi s skrajninu sredstvi.
Lastnica in izdajateljica:
Zvezna tiskarna v Celju.
Urednik: Vekoslav Spindler.
Tiska: Zvezna tiskarna v Celju.
Perfektno
sfenopfinio
in strojepisko išče pisarna dr. Jos. in
dr. Ovidona Sernec. Nastop 1. maja. 1
Krojaškega
pomočnika
za takoj sprejme Andrej Omon, kroj.
mojster, Rajhenburg. 409
Eiofistii
z večletno prakso se sprejme za ta-
500 kojSnji nastop pri podružnici 1
R.BUnCindruq
Celje, Prešernoua ul. 12.
Ceno se prodas
pohištvo za jedilno in spalno sobo iz belega
trdega lesa, kuhinjska- oprava, železna po-
stelja, 2 omari, otroška oprava iz trstja, opra-
va za puže, karnise, mizica za evetlice in
drugo. Jurčičeva ulica 5, II. nadstropje vila
Kirbisch. 493 2—2
y
Zagammlin
z večjo, stalno vodno močjo, v Savinjski
dolini, se proda. Resni kupei naj javijo
svoje naslove pod »Žaga in mlin« na uprav-
ništvo Nove Dobe. 478 6 — 3
Glasovir
dobro ohranjen, je na prodaj v Gosp.
ulici štev. 26. 496 2—2
Vajenca
pridnega in poštenega, dobrih stariSev
vzame takoj v učenje parna pekarna
V. Bizjak in drug, Rog. Siatina. 3—3
CENE ZMERNE!
Inttliriifl in lifiß
TRGOVINA
WM FillK
Celjey Kralja Petrsa c.
: se priporoča za : *
mnogobrojen obisk. 5
IPOSTREŽBA TOČNA!
Sfavbeno In galan-
terijsko kSeparstvo
Ant. Joftta ubiI.
Fronjo Dolžon
Celje, firalja Petra cesta 8
ae priporoött za izdolavo vaakovrstalh
Btavbenib In galantorijakih del. Krltja
streh, zvonikov, popravila istlh, ua-
prava str«lovodov ltd. IzvrSltcv tofina.
Gene zmerne. Za lzvraena dela »o JamÖl,
&. St E. SKÄBERNE^
Ljubljana, Meslni irg 10 __
ManufaHtnrno in plcteno btago na VeliHo
/ priporočajo svoje bogato skladišče
/ žcnsHih, tnoJHih in otrofHih ttoga^ic.
/ Za sedanjo sezono raznovrstne sine „flor no^aViCC"
in velike partije otročjih patent nogavic črne, sive in bele barve.
Pismena naročila se izvršujejo poštno-obratno in najsolidnejše
290 17-6
Tvrdka
Frece & Piahuta,
CELJE; Aleksandpova (kolodvorska) ulica
168 38-3
priporoča svojo veliko zalogo špecerijskega
in kolonijalnega blaga. Kava vseh vrst,
čokolada.v holandski kakag», čajy riž,
olje itd., vse samo novodošlo blago po naj-
nižjih dnevnih cenah. P. n. gostilničarjem
nudi posebno ugodno trapistovski sir, fino
ogrsko salamo in kislo vodo, Oddaja
se tudi na knjižice proti tnesecnemuodplacilu.
Glavni cenik z več
tisoč slikami se pošlje
!! vsnkemu zastonj !!
Klobuke,
žensko in moAko konfekcijoi moško
in žensko pcrS!of bluze, kravate, na«
ram nice, žepne roboe( galanterije,
parfumerijc, nože, kovčke in razno
modno in nalanterijsko blago kupite
v ogromni izbirl in zaradi velikanskega
direktnega nakupa po čudovito nlzkih
25 cenah v veletrgovini 19
R.Stermecki.Celje
Najboljša bela in črna
VINÄ
žganje in spirit
po najnižjih cenah vedno v zalogi pri
poiniMci R. Bunc in drug
Celje, Prešernova ul. 12.