Letnik 1911.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XLVI1I. — Izdan in razposlan 17. dne junija 1911.
Vsebina: (St. 112 in 113.) 112. Ukaz, s katerim se določila ministrstvenega ukaza z dne 5. junija 1909.1. o predpisih, da se zabranijo nepristojna izplačila preskrbninskih užitkov, razširjajo na vse pokojninske in preskrbninske užitke civilnih oseb, ki jih izplačujejo državne blagajnice. — 113. Razglas, s katerim se po § 15 zakona z dne 22. decembra 1910. 1. o ustanovitvi zaklada, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj, objavlja ustav za ta zaklad, ki je bil ustanovljen s § 1 tega zakona.
nijo nepristojna izplačila preskrbninskih užitkov, se zrnislu primerno uporabljajo na vse pokojninske in preskrbninske užitke civilnih oseb, ki jih izplačujejo državne blagajnice (izplačevalnice).
Glede tistih pokojninskih in preskrbninskih užitkov, ki so jih dolžne izplačevati komisijskim potom za tuj račun državne izplačevalnice po zakonu ali po posebnih dogovorih, se uporabljajo samo toliko, kolikor v zakonitih določilih ali na podstavi takih določil izdanih odredbah avtonomnih organov, oziroma v porazumu z njimi izdanih predpisih za imenovane pokojninske in preskrbninske pristojbine ni zaukazov, ki bi se v posameznem razlikovali od določil ministrstvenega ukaza z dne 5. junija 1009.1. (drž. zak. št. 85).
Izplačujoči blagajnici nadrejeno finančno deželno oblastvo mora, ako se za nedržavni račun komisijsko izplačan pokojninski ali preskrhninski užitek preodkaže državni izplačevalnici druge krono-vine, finančnemu deželnemu oblastvu te kronovine ob enem naznaniti, ali se naj izplača na podstavi določil ministrstvenega ukaza z dne 5. junija 1909.1.
113.
Ukaz finančnega ministrstva v po* razumu z ministrstvi za notranje stvari, za bogočastje in nauk, pravosodje, trgovino, javna dela, železnice in poljedelstvo ter z Najvišjim računiščem z dne 13. maja 1911.1.,	*
s katerim se določila ministrstvenega ukaza z dne 5. junija 1909. I. (drž. zak. št. 85) o predpisih, da se zabranijo nepristojna izplačila preskrbninskih užitkov, razširjajo na vse pokojninske in preskrbninske užitke civilnih oseb, ki jih izplačujejo državne blagajnice.
Določilu ministrstvenega ukaza z dne 5. junija 1909. 1. (drž. zak. št. 85) o predpisih, da se zahra-
(Slov«nl»ch.)
87
(drž. zak. št. 85) ali na podstavi posebnih predpisov (odstavek 2 tega ukaza).
Ta ukaz dobi moč s 1. dnem julija 1911. 1.
Stürgkli s. r.	Weiskirchner s. r.
Hoclienburger s. r. Meyer s. r. Wickenburg s. r. Marek s. r. Widmann s. r.	O lab inski s. r.
113.
Razglas ministrstva za javna dela v porazumu s finančnim ministrstvom z dne 14. junija 1911. 1.,
s katerim se po § 15 zakona z dne 22. decembra 1910. I. (drž. zak. št. 242) o ustanovitvi zaklada, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj, objavlja ustav za ta zaklad, ki je bil ustanovljen s § 1 tega zakona.
Po § 15 zakona z dne 22. decembra 1910. 1. (drž. zak. št. 242) o ustanovitvi zaklada, s kateiim se skrbi za zgradbo stanovanj, se objavlja ustav za ta zaklad, ki je bil ustanovljen s § 1 tega zakona.
Ustav
državnega zaklada, s katerim se skrbi za zgradbo malih stanovanj.
Člen 1.
Ime, uprava in zastopstvo zaklada.
Z zakonom z dne 22. decembra 1910.1. (drž. zak. št. 242)*) usianovljeni zaklad za izboljšanje stanovanjskih razmer manj premožnega prebivalstva ima ime „Državni zaklad, s katerim se skrbi za zgradbo malih stanovanj“.
Uprava zaklada gre ministrstvu za javna dela v porazumu s finančnim ministrstvom.
Ministrstvo za javna dela zastopa zaklad, kolikor zastopstvo ni naloženo finančni prokuraturi po ukazu vsega ministrstva z dne 9. marca 1898. 1. (drž. zak. št. 41).
Člen 2.
Dotacija zaklada.
Zakladu, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj, so po S 3 zakona odkazani naslednji zneski:
v letih	1911	in	1912	skupaj	.	1,500.000	K,
v letu	1913	.................. 1,300.000	„
„ „	1914	............ 1,500.000	„
„ „	1915	............ 2,200.000	„
, „	1910	do	vštevši	1918 po	2,500.000	„
„ „	1919	in	1920	po .	.	3,500.000	,
„ „	1921	............ 4,000.000	„.
*) V naslednjem je kratko oznamenjen za „zakon“.
Člen 3.
Določitev zaklada.
Zaklad, s katerim se skrbi za zgradbo malih stanovanj, je določen:
1.	za prevzemanje poroštva za posojilo in njegovo obrestovanje (posrednja kreditna pomoč § 4, lit. a, zakona);
2.	za neposrednje dovoljevanje posojil (§ 4, lit. b, zakona); za to se sme od vsake posamezne v členu 2 navedenih letnih dotacij zaklada porabiti k večjemu 20 odstotkov.
Pri tej kreditni pomoči (št. 1 in št. 2) je pogoj, da je v dotičnem kraju dokazna nujna potreba za izboljšanje stanovanjskih razmer manj premožnega prebivalstva.
Člen 4.
Založba za prevzeta poroštva.
Zaklad, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj, se upravlja v členu 3 pod točko 1 in 2 ozna-inenjenim namenom ustrezno v dveh posebnih oddelkih (§ 9 zakona).
Prosto razpoložni novci zaklada vsakega teh oddelkov se nalagajo v državnih papirjih. Oddelek za porokovanje sme prevzemati poroštva samo v taki izmeri, da so poroštvene obveznosti v novcih, ki jih ima zaklad, kakor je pričakovati, trajno založene (§ 10 zakona).
Ob preračunu potrebnih založbenih glavnic je izhajati najprej od domneve, da zadene zaklad poprečno vsako leto izguba v višini 1 odstotka vsako-časno neplačanega zneska porokovanih posojil. Na koncu vsakega leta je temu primemo, in sicer po vsakočasnem stanju teh posojil, dognati obveznosti, ki jih ima oddelek za porokovanje.
Prebitke ali primanjkljaje, ki se pokažejo, če se primerjajo zaloge zaklada, kar jih je, z računsko potrebno založbeno glavnico, je treba primerno vpo-števati, kadar se porabljajo nadaljnje za porokovanje določene dotacije zaklada.
Člen 5.
Subsidiarno jamstvo države za prevzeta poroštva.
Skupna vsota poroštev, ki jih je prevzel oddelek za porokovanje, ne sme presegati 200 milijonov kron. Za te obveznosti zaklada jamči država subsidijarno do tega najvišjega zneska (§10 zakona).
S posojili, za katera porokuje zaklad, je ravnati kakor z naložbami, varnimi za varovance (§ 11 zakona).
Člen 6.
Pristojbinska ugodnost.
Za izvršitev določil tega zakona potrebne vloge na zaklad, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj, ali na njegove organe, prav tako kakor priloge teh vlog, nadalje listine, ki se tičejo prevzetja poroštva po zakladu, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj, v zmislu § 4, lit. a zakona, so kolkov in pristojbin proste (§ 1 ti zakona).
Člen 7.
Porabljanje novcev zakladu.
V členu '5 oznameujena kreditna pomoč se lahko daje:
1.	za zgradbo hiš z malimi stanovanji in za pridobitev za to določenih zemljišč,
2.	za pridobitev takih hiš,
3.	za pridobitev hiš z namenom, da se prire-.dijo ali prezidajo v stavbe z malimi stanovanji,
4.	za odkup hipotek v ne prvem vrstnem redu, ki se držč zgradb z malimi stanovanji, ki so bile zgrajene, preden je dobil zakon moč (§ 4 zakona).
Porabo novcev zaklada za odkup hipotek pa more dovoliti ministrstvo za javna dela v porazumu s finančnim ministrstvom samo izjemoma, ako je po položaju razmer spoznati, da se zgolj s tako kreditno pomočjo prosilcu posojila omogoči dovršiti svoj stavbni program ali izvesti zanj ugodno konverzijo.
Člen 8.
Mala stanovanja v zmislu zakona.
Za mala stanovanja veljajo :
1.	rodbinska stanovanja, ako izmera za stanovanje pripravne površine vsakega posameznega stanovanja (izbe, Staniče, kuhinje) izvzemši stranske prostore (predizbo, shrambo, kopalnico in druge pritikline) ne presega 80 kvadratnih metrov (§ 6 zakona).
2.	Domovi za samce, to so taka poslopja, ki so določena, da se vzprejemajo vanja posamezne osebe v odločenih stanovanjskih prostorih. Urejeni morajo biti tako, da more v vsakem stanovanjskem prostoru stanovati praviloma samo ena, k večjemu pa tri osebe (§ 6 zakona). V teh stanovanjskih prostorih mora priti na vsakega stanovalca najmanj 12 kubičnih metrov zračne prostornine.
Samske osebe različnega Spola se smejo nastaniti samo v popolnoma ločenih oddelkih,
3.	Spalne in stanovalne hiše, to so taka poslopja, ki so določena za prenočevanje samskih oseb v skupnih spalnicah, ki so opremljene s potrebnim številom primernih posameznih ležišč.
V teh spalnicah morajo priti na vsako osebo, ki se prenoči, najmanj 4 kvadratni metri talne površine.
Stavbe, ki se zgradč, ter hiše, ki se pridobijo, morajo vrhu tega v stavbnotehniškem, zdravstvenem in nravnopolicijskem oziru ustrezati zahtevam zdravih in cenili ljudskih stanovanj (§ G zakona).
O tem, ali hiša, na katero se da posojilo, ustreza tem zahtevam 1er pod točko 1, oziroma 2 in 3 postavljenim pogojem, odloča ministrstvo za javna dela, vseeno, ali gre za posrednjo kreditno pomoč ali za neposrednje posojilo zaklada.
Člen 9.
Potrebni delež malih stanovanj v hiši.
Zakladovi novci se sinejo porabljati za namene, oznamenjene v členu 7, samo, če znaša za stanovanje pripravna skupna površina malih stanovanj (člen 8) najmanj dve tretjini za stanovanje pripravne skupne površine hiše, na katero se dâ posojilo.
Za skupno površino malih stanovanj, ki je pripravna za stanovanje, velja:
1.	pri rodbinskih hišah vsota talnih površin, rabljenih za izbe, stanice in kuhinje;
2.	pri domovih za samce, spalnih in stanoval -nili hišah za namene teh zavodov rabljene talne površine. To niso samo prostori, ki se porabljajo ne-, posrednje za stanovanjske, oziroma za spalne namene, temveč tudi vsi tisti stranski prostori, ki so potrebni za redno obratovanje teh zavodov, na primer jedilnice, čitalnice, kopalne prilike, snažilnice, marodnice, stanovanjski prostori hišnega osebja in upravitelja, upravni pisarniški prostori i. e. r.
Za trgovinske ali obrtniške namene služeče 'prostore je šteti v skupno za stanovanje pripravno površino hiše, izvzemši mala obratovališča.
Prostorov malih obratovališč ter v členu 8, odstavek 1, imenovanih stranskih prostorov ni vpo-stavljati niti ob preračunu za stanovanje pripravne skupne površine hiše niti ob preračunu talne površine rodbinskih stanovanj.
Člen 10.
Vštcvna vrednost nepremičnin, ua katere se da posojilo.
Ob ovedbi zneska, do katerega more zaklad dovoliti posojilo ali prevzeti poroštvo zanje, je izhajati od vštevne vrednosti nepremičnine.
Za vštevno vrednost nepremičnine v nasprotju k njeni skupni vrednosti (to je njene vrednosti brez razlikovanja, ali je vštevna ali ne) velja:
1.	vrednost zemljišča, ki je potrebno za zgradbo hiše, ali ki je potrebno združeno s pridobitvijo hiše; k njemu se šteje tudi vrt in dvorišče, ki ustreza legi, velikosti in izpopolnitvi hiše;
2.	vrednost tistega dela hiše, v katereip so mala stanovanja (člen 18, št. 3);
3.	ako je hiša določena samo za ljudi, ki pripadajo kmetijskemu poklicu, tudi vrednost potrebnih gospodarskih prostorov (hlev in skedenj) s pritiklino vred.
Za pritiklino velja tudi kmetijsko ali gozdarsko zemljišče, ako ne obsega več nego 1 hektar in ako je njegova vrednost v podrejenem razmerju k vrednosti hiše, na katero se dâ posojilo. V hiši ne sme nadalje stanovati več nego ena rodbina in po pravilih korporacije, ki nastopa kakor prosilec posojila, ali s posebnimi pogodbenimi določili mora biti vsa-kočasni poglavar te rodbine dolžen zemljišče kolikor moči obdelovati samo s svojci.
Premične reči ne morejo nikdar veljati za pritiklino v zmislu tega določila;
4.	vrednost malih obratovališč, ki so v hiši. Toda s pravili korporacije, nastopajoče kakor prosilec posojila, ali s posebnimi pogodbenimi določili mora biti določeno, da se smejo mala obratovališča dajati v najem samo imetnikom malih stanovanj (člen 8, št. 1), ki so v rodbinskih hišah, zgrajenih s kreditno pomočjo zaklada. V rodbinskih hišah ne sme število malih obratovališč nikdar biti večje nego število malih stanovanj. V domovih -za samce, v spalnih in stanovalnih hišah i. e. se smejo samo izjemoma zgraditi prostori, ki služijo trgovinskim ali obrtnim namenom. V teh zavodih za njihove lastne namene določeni obrati (člen 9, št. 2, na primer kantine, brivnice, snažilnice za perilo) ne veljajo za mala obratovališča.
Gospodarski prostori, kmetijsko in gozdarsko zemljišče ter mala obratovališča se oznamenjajo v naslednjem za vštevno opremo.
Člen 11.
Višina posojila.
Kreditna pomoč (člen 3, št. 1 in št. 2) ne sme znašati več nego 90 odstotkov vštevrfe vrednosti nepremičnine, na katero se dâ posojilo, in prištevši vse hipotečne terjatve, ki so v vrstnem redu pred njo, ne sme nepremičnine obremeniti nad 90 odstotkov njene skupne vrednosti.*)
Op O m lija :
*) 1. Primer: Ako znaša torej skupim vrednost nepremičnine 100.000 K, od katerih pripada 70.000 K na vštevno vrednost, in ako ji' dal kreditni zavod na nepremičnino na prvo mesto posojila do višine 50.000 K, se kreditna pomor zaklada ne more dati do višino 90 odstotkov vštevne vrednosti, to je do (13.0(10 K, temveč vštevši
Člen 12.
Obveznosti zaklada, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj, ako porokuje.
Pii hipotečnih posojilih, za katera je prevzel poroštvo zaklad, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj, se zavezuje zaradi poroštva k nastopnim plačilom :
1.	Ako glavni dolžnik kljub sodnemu ali s priporočenim pismom opravljenemu izvensodnemu opominu ni izpolnil zadolžniške obveznosti, za manjkajoči znesek z zamudnimi obrestmi (do dne resničnega plačila) in stroški izterjevanja vred; ta dolžnost nastopi 30 dni, računaje od dne, katerega se je dolžnikova zamuda naznanila upravi zaklada;
2.	ako je nepremičnina, na katero se je dalo posojilo, v prisilni upravi in ako njeni donosi ne zadoščajo za založbo dolžnikovih zadolžniških obveznosti, za manjkajoči znesek z zamudnimi obrestmi (do dne resničnega plačila) in stroški izterjevanja vred;
3.	za tisti del porokovanega hipotečnega dolga z zamudnimi obrestmi (do dne resničnega plačila) in drugimi postranskimi plačili vred, ki ostane po izvršitvi prisilne dražbe zastavljene nepremičnine — ako je posojilodavec ne zdraži sam — nevpo-štr van ob razdelitvi izkupila.
Člen 13.
Obveznosti hipotečnih upnikov.
Zaklad prevzame poroštvo za posojilo samo tedaj, ako se posojilodavec zaveže, v teku primernega roka obvestiti ministrstvo za javna dela o vsaki zamudnosti dolžnika v plačevanju letnin, o vsakem dolžniku dovoljenem odlogu letnine ter o morda nameravani cesiji ali konverziji hipotečnega posojila ali njega deja; nadalje ako se zaveže, da ne dovoli novega posojila v okviru še ne izbrisane zastavne pravice za plačane obroke posojila.
prvo hipoteko samo do 90.000 K. torej na drugo mesto k večjemu do zneska 40.000 K.
2.	Primer: Ako znaša skupna vrednost nepremičnine 100.000 K, od katerih pride 40.000 K na vštevno vrednost, in ako je dal kak kreditni zavod na nepremičnino na prvo mesto posojilo do višine 50.000 K, se more kreditna pomoč zaklada dovoliti samo do višine 90 odstotkov vštevne vrednosti, torej, dasi hi tudi kreditna pomoč 40.000 K prišla še v zakonito mejo zavarovanja, na drugo mesto k večjemu do zneska 30.000 K.
Uprava zaklada se mora dalje ozirati na to, da se vsi upniki, kojih zastavne terjatve so v vrstnem redu pred posojilom, ki ga je dovolil ali porokoval zaklad, zavežejo v teku primernega roka obvestiti upravo zaklada o morda nameravani cesiji ali konverziji svojih hipotečnih posojil ali njihovega dela, nadalje da ne dovolijo novega posojila v okvira še ne izbrisane zastavne pravice za plačane obroke posojila.
Člen 14.
Posojilojemnik.
Tako posrednjo kakor neposrednjo kreditno pomoč more zaklad dovoliti samo naslednjim osebam:
Samoupravnim korporacijam (okrajem, občinam i. e.), javnim korporacijam in zavodom, nadalje občekoristnim stavbnim združbam, n. pr. zadrugam, društvom, družbam, ustanovam i. e.
Ako skrbč te korporacije ah združbe za gradnjo stanovanj na podlagi pravil (družbene pogodbe), morajo biti v teh pravilih načela o oddajanju in odpovedovanju stanovanj ter o prodajanju objektov, nadalje določila o omejitvi morda nameravane dividende na pet od sto največ (§12 zakona) in o omejitvi ob razdelitvi imovine, če-se razdražijo (§ 12 zakona) ter če nanese tako, gledé lastnih hiš (člen 29, točka 1, 3 a. 3 i in 4).
Korporacijam in združbam, ki so po svojem ustavu upravičene prevzemati hranilne vloge, more zaklad dovoljevati posrednjo ali neposrednjo kreditno pomoč samo tedaj, ako spada v delokrog teh korporacij ali združb po pravilih tudi grajenje lastnih hiš (člen 29) in ako je sprejemanje hranilnih vlog po ustavu uravnano na nastopni način :
1.	Hranilne vloge se smejo sprejemati samo v tekočem računu (brez izdajanja vložnih knjižic) in to mora biti omejeno na liste ude, ki želč pridobiti hišo, ki jo je pridobila ali zgradila korporacija ali združba, da prenese lastnino na fizične osebe ;
2.	dolžnost docela ali deloma povrniti hranilne vloge je narediti odvisno od najmanj polletnega odpovednega roka;
3.	polovico novcev, došlih vsakočasuo v prometu hranilnih vlog, je naložiti tako, da se da vsak čas lahko realizovati ;
4.	pogoje obrestovanja (višino obrestne mere, začetek in konec obrestovanja, preračun obresti, prištevanje obresti h glavnici) je določiti oziraje se na razmere pri merodajnih kreditnih zavodih v kraju in v okolici;
5.	skupni znesek vlog istega uda ne sme presegati višine bodoče kupnine, oziroma skupnega po-troška za lastno hišo.
V pravilih v odstavku 2 oznamenjenih korporacij ali združb mora biti vrhutega določeno, da se morejo po odstavku 3 tega člena zahtevana določila pravil izpremeniti samo z odobrenjem ministrstva za javna dela in da velja isto za ta pridržek.
Člen 15.
Prošnje za posojilo.
Prošnje za prevzetje poroštva mora prosilec za posojilo vložili na ministrstvo za javna dela ter navesti nameravanega posojilodavca, ali pri posojilo-davcu samem. Ta lahko prošnjo zavrne ali jo predloži imenovanemu ministrstvu z zaprosilom, da jo popreskusi v zmislu tega ustava in naznani, ali in v katerih mejah je zaklad pripravljen prevzeti .poroštvo. Pri tem se naj posojilodavec izjavi tudi o tem. ali je pripravljen izplačevati posojilo že med grajenjem v obrokih (člen 22),
Prošnje za dovolitev neposrednjih posojil zaklada je vlagali na ministrstvo za javna dela. V prošnji je tudi navesti, ali se prosi za izplačevanje tega posojila v obrokih že med grajenjem (člen 20).
O prošnjah za prevzetje poroštva ter za dovolitev neposrednjih posojil zaklada odloča ministrstvo za javna dela v porazumu s finančnim ministrstvom po svobodnem preudarku.
Da se presodijo zgradbe, ki se zgradč ali pridobe, v stavbnotehniškem, zdravstvenem in nravno-policijskem oziru 1er da se pojasnijo drugi važni upravni momenti, je treba prošnji za posojilo priložiti :
1.	uradno izdan izpisek iz zemljiške knjige,
2.	uradno poverjeno zernljiškoposestno polo,
3.	stavbne in situvacijske načrte (situvacijske orise),
4.	proračun stroškov (s popisom stavbe vred),
5.	preračun donosnosti,
0.	načela za dajanje stanovanj v najem,
7.	hišni red, v katerem je zlasti urediti odpovedni rok in ga za rodbinska stanovanja določiti s štirinajstimi dnevi najmanj,
8.	izkaz o premoženjskem položaju prosilca posojila in druge dokaze v okviru člena 16,
9.	pri poslopjih, v katerih se že stanuje, razen tega privolilo za rabo, uradno poverjen prepis zadnje napovedi najemnine in zavarovalno polico zoper ogenj,
10.	pri kolonijah malih hiš^iste dokaze, ki so potrebni za presojo cele naprave zlasti tudi porazdelitve zemljišča (načrti parcelovanja, o legi).
Družbe, zadruge, društva i. e. morajo razen tega predložiti :
1 1. pravila,
12.	imenik udov z navedbo njihovega poklica, višine dolžnosti prispevanja, ki jo je prevzel vsak posameznik (opravilni delež), in nanj plačana vplačila,
13.	opravilni red za društveno vodstvo (v danem primeru opravilna napotila za načelstvo in nadzorni svet).
Upravi zaklada je pridržano, ako bi bilo treba, zahtevati še druge priloge in dokaze (zlasti o doseženih oblastvenih dovolilih).
Člen 16.
Imoviiiski položaj iti lastni novci prosilca posojila.
V izkazu o imovioskem položaju (člen 15, točka 8) je zlasti razložiti, kako pripravi prosilec posojila novce, ki so potrebni za nameravane objekte razen zahtevanega posojila ali posojila, ki se zagotovi. Zadruge, družbe, društva, ustanove i. e. morajo predložiti računske, sklepe (bilance, račun dobička in izgube, letne račune) z eventualnim opravilnim poročilom iz zadnjih treh let, ako obstajajo manj časa, vse računske sklepe ter opravilna poročila in nadalje tudi spise, ki še sicer dajejo pojasnila o imo-vinskem položaju; priložiti je tudi v danem primeru poročilo o zadnji reviziji, ki sc je vršila na podstavi zakona z dne 10. junija 1903. 1. (drž. zak. št. 133).
Pri javnih korporacijah, samoupravnih« korporacijah in zavodih se lahko opusti izkaz o iinovin-skem položaju.
O novcih, s katerimi se poplačajo stroški za zgradbo ali pridobitev nameravanih objektov, mora prosilec posojila dokazali naslednje:
A. Tako ako želi dobiti neposrednje posojilo zaklada kakor ako želi doseči poroštvo zaklada, mora dokazati, da mu je posojilodavec, ki ustreza
zahtevam Člena 13, dal ali zagotovil posojilo do višine polovice skupne vrednosti nepremičnine, na katero se da posojilo. Višino danega ali zagotovljenega posojila je kolikor moči navesti s številkami.
Ako ta posojilodavec izjavi, da je pripravljen izplačevati predplačila že med grajenjem (člen 21), je to navesti v prošnji, če se hkratu želi, da zaklad prevzame poroštvo za ta predplačila.
Ako obsega*^iepremičnina, na katero se dâ posojilo, tudi ne vštevne opreme, je treba, kolikor se dâ, tudi razložiti, kateri del vrednosti, ki se je dal v podstavo ob preračunu xali zagotovilu posojila, pride na ne vštevne opreme.
Ako se prosi za prevzetje poroštva, je treba vrhutega dokazati, da in do katerega zneska je zahtevam člena 13 ustrezajoč posojilodavec pripravljen dovoliti posojilo, če zaklad prevzame poroštvo. Ako 'Se je prošnja vložila pri posojilodavcu (člen 15, odstavek 1), poda lahko ta navedeno izjavo hkratu s predložbo prošnje na ministrstvo za javna dela.
B. Prosilec posojila mora nadalje v vsakem primeru dokazati, da razpolaga iz svojih novcev najmanj z zneskom, ki je enak eni desetinki vsega stavbnega potroška vštevši pridobitev stavišča (skupnih stroškov za hišo, ki se pridobi).
Pri lastnih hišah (člen 29) zadošča, ako poso-jilojemnik dokaže, da mu je pričakovalec to desetinko dal na razpolaganje v gotovini kakor neodpovedno predplačilo.	«
Ako nepremičnina, na katero se dâ posojilo, ne obsega vštevnih oprem, mora prosilec posojila dokazati, da razpolaga z delom glavnice, ki ni založen z valuto za varovance varne hipoteke (50 odstotkov skupne vrednosti nepremičnine) in z valuto neposrednjega posojila zaklada ali posojila, za katero porokuje zaklad. Ako prosilec ne more dokazati polne višino teh svojih novcev, se lahko to izprc-gleda v ozira vrednih okolnoslih,'toda le toliko, kolikor je manjkajoči ostanek založen z ugodnim, prosilcu zagotovljenim hipotečnim posojilom, in kolikor to ne vpliva neugodno na preračun donosnosti.
Člen 17.
Zagotovil» posojila oziroma prevzetja poroštva.
Dovolitev neposrednjega posojila zaklada ter prevzetje poroštva se lahko zagotovi že, preden se
za javna dela itd. z dne 14. junija 1911.
'N
predložijo v členu 15 in 16 oznamenjeni izkazi, s pogojem, da se predpisom zakona in tega ustava ustreže v roku, ki ga od primera do primera določi ministrstvo za javna dela.
Člen 18.
Kako so o ve znesek posojila.
Da se ové višina posojila, cenijo objekt, na katerega se dâ posojilo, državni organi, pri posojilih, za katera se porokuje, razen tega — ako želi to posojilodavec — tudi njegovi organi.
1.	Ako se naj — dovoljuje predplačila (člen 21 ali 22) — poslopje na novo zgradi ali pridobi, da se prenaredi ali prezida, je treba večkrat ceniti. Prva cenitev naj ové vrednost stavišča (hiše, ki se pridobi), druga stroške, ki so združeni z zgradbo, oziroma s prenaredbo ali prezidavo hiše. Prva in druga cenitev se opravita navadno obenem. Naslednje cenitve se vršč potem po meri predplačil, ki jih je izplačati, oziroma za katera je porokovati. Končna cenitev sc vrši po dogradbi novozgrajenega poslopja ali dovršitvi prenaredbe, oziroma prezidave obstoječega poslopja (navadno po podelitvi dovolila za rabo).
2.	Ako se hiša zgradi na novo, ne da se dado predplačila, ali ako se pridobi hiša, ki je ni treba prenarejati, ali ako se naj odkupijo že obstoječe hiše držeča se hipotečna bremena, je določiti samo cenilno vrednost dotične nepremičnine.
3.	Ako obsega nepremičnina, na katero se dâ posojilo, vštevne in ne vštevne opreme, je njihovo vrednost ovedeli posebej. Vrednost malih obrato-vaiišč in ne vštevnih prostorov hiše (stanovanja, kojih za stanovanje pripravna površina presega 80 kvadratnih metrov, za trgovinske ali obrtne namené služeči prostori) je preračuniti po razmerju pričakovanih najemninskih donosov teh prostorov.
Nn podlagi teh cenitev se določi višina posojila. oziraje se na donosnost objekta. In sicer se določi v primerih točke 1 na podlagi prve in druge cenitve začasna višina posojila, na podlagi sklepne cenitve pa njegova dokončna višina.
\
Tej sklepni cenitvi, oziroma cenilni vrednosti (točka 2) je dali v podstavo poprečnino iz vrednosti
stavišča in stavbe na eni strani in donosne vrednosti (po kapitalizovanein donosu najemnine) na drugi strani z omejitvijo, da ta poprečna vrednost ne sme presegati kupne cene, oziroma napravnih stroškov. Vrednost na cenilni rok preračunjenega davčnega prihranka je prišteti kakor spredaj ovedeni poprečni vrednosti samo toliko, kolikor se s tem ne preseže kupna cena, oziroma napravni stroški.
Ako se pokažejo razlike med cenitvami državnih organov in organov posojilodavca, je upravi zaklada dano na voljo odločiti, katero cenitev je dali v podstavo ovedbi višine posojila.
Stroške cenitev, opravljenih po državnih organih, mora plačati posojilojemnik. Uredba vprašanja stroškov pri cenitvah, ki so jih opravili drugi organi, je prepuščena strankam.
Člen 19.
Zagotovilo, obrestovanje in razdolžba.
1. Zagotovilo.
Nepremičnine, na katere se dâ posojilo, morajo po legi in kakovosti dajati zadostno jamstvo za varnost posojil.
Posojila, za katera daje zaklad poroštvo, ter neposrednja posojila zaklada je hipotečno zagotoviti, in sicer, ker naj si posojilojemnik nabavi novce do polovice skupne vrednosti nepremičnine, na katero se dâ posojilo, pri drugih upnikih, praviloma v vrstnem redil nad mejo varovanske varnosti nepremičnine, na katero se dâ posojilo (§ 230 o. d. z.); toda s posojilom, ki ga dâ zaklad ali ki ga porokuje,1 se nepremičnina ne sme obremeniti nad 90 odstotkov Svoje skupne vrednosti.
Pri javnih zavodih in korporacijah se lahko opusti hipotečno zagotovilo (§ 5 zakona).
Za zaklad, zastopan po ministrstvu za javna dela, je nadalje vknjižiti predkupno pravico na nepremičnino, na katero se dâ posojilo. Ako posojilojemnik pridobi ali zgradi hiše, da prenese last fizičnim osebam (člen 29), in si je nasproti pridobitniku take hiše pridržal predkupno pravico, se posluži zaklad dovoljene mu predkupne pravice samo tedaj, ako posojilojemnik ne izvršuje svoje predkupne pravice.
Posojila, ki so v vrstnem redu pred posojili, ki jih je dovolil ali ki jih porokuje zaklad, morajo
biti vračljiva v letninah po zmerni obrestni meri in po drugih ugodnih plačilnih pogojih.
Razdolžba teh posojil naj praviloma ne znaša manj nego */, odstotka na leto.
Posojilojemnik se mora zavezati, da, dokler od zaklada dovoljeno ali porokovano posojilo ni odplačano, ne bo branil, da se pomakne v pupilamovarno vrednostno polovico.
2. Obrestovanje in razdolžba.
Posojila, ki jih je dovolil ali ki jih porokuje zaklad, se morajo odplačevati v letninah.
V ostalem veljajo naslednja določila:
a)	Posojila, za katero daje zaklad poroštvo:
Gledé obrestne mere, razdolžbe ter natančnejših plačilnih pogojev teh posojil veljajo posebni dogovori s posojilodavcem ; toda obrestna mera ne sme presegati vsakočasno običajne hipotečne obrestne mere hranilnic in sicer merodajnih kreditnih zavodov dežele ali dela dežele, v katerem ima posojilo-davec svoj sedež.
b)	Neposrednja posojila zaklada.
Obrestna mera teh posojil se preračuni, neodvisno od stojališča nepremičnine, na katero se dâ posojilo, po poprečnim vsakočasno običajne hipotečne obrestne mere najimenitnejših avstrijskih hranilnic in kreditnih zavodov ; ako je za računsko podlago služeča obrestna mera delavske zavarovalnice zoper nezgode, v koje okolišu je hiša, na katero se dâ posojilo, pod to poprečniuo, velja obrestna mera tega zavoda.-
Letnine je vplačevati četrtletno po preteklem roku najdalje v 14 dneh pri blagajnici, oznamenjeni v posojilni listini. Dolžnost obrestovanja se začne s prištevnim dnem valute, dolžnost razdolževanja pa s prvim dnem mesca koledarskega četrtletja, ki sledi prištetju ostanka valute, in, ako se po dokončni določitvi višine posojila nič več ne izplača, s prvim dnem mesca koledarskega četrtletja, ki sledi tej dokončni določitvi.
Razdolžba teh posojil naj praviloma ne znaša manj nego '/s odstotka na leto.
Posojilojemnik sme ob roku dospelosti plačati tudi zapadli obrok presegajoči znesek, ako se more z večjim zneskom, ki se ponudi v povračilo, poravnati brez ostanka en ali več nadaljnjih obrokov za povračilo glavnice.
(Slovcnisoh.)
88
Člen 20.
Izplačevanje posojila pri neposrednjih posojilih zaklada.
Posojila za poslopja, ki se zgradé na novo, ter za poslopja, ki se prenaredé ali prezidajo, se izplačujejo navadno takole:
a) pred začetkom gradnje, ako se kupi za to določeno stavišče, oziroma vštevno kmetijsko ali gozdarsko zemljišče, do polovice kupne cene, toda ne več nego ena četrtina začasno ovedene vsote posojila (člen 18);
b) nadalje kakor napreduje gradnja, do skupne višine treh četrtin začasno ovedene vsote posojila (člen 18);
c)	ostanek, ko je gradnja dovršena, na podlagi sklepne cenitve (člen 18).
Člen 21.
Dovoljevanje predplačil na prve hipoteke, ki jih najine posojilojeinnik.
Zaklad more in sicer, če dâ čez mejo pupilarne varnosti segajoče posojilo sam kakor tudi če prevzame poroštvo za tako posojilo drugega posojilo-davca, ali
1. v času grajenja dajati predplačila, ako se posojilodavec, ki je trdno obljubil dati posojilo po dovršitvi gradnje, zaveže, da izplača predplačilom ustrezajoči del zagotovljene valute posojila zakladu brez odloga, ko bo gradnja dovršena;
ali 2. prevzeti poroštvo za posojilne zneske, ki se posojilojemniku izplačajo v času grajenja in ki so na nepremičnini vknjiženi tako, da se nepremičnina s tem ne obremeni nad polovico svoje vrednosti po dovršitvi gradnje.
Vsota od zaklada morda dovoljenega ali poro-kovanega posojila in po št. 1 ali 2 plačanih ali poro-kovanih zneskov ne sme v nobenem primeru znašait več nego 90 odstotkov vštevne vrednosti nepremičnine.
Glede obrestovanja predplačil, ki jih je dal, oziroma porokova! zaklad, se uporabljajo določila člena 19.
Poroštvo, ki gaje prevzel zaklad po št. 2, neba, ko se podeli za dogotovljeno hišo dovolilo za rabo.
Nanje se zmislu primerno uporabljajo določila člena 12.
Člen 22.
Dovoljevanje predplačil v mejah hipotek, ki jih porokuje zaklad čez pupilarnovarno mejo.
Ako je posojilodavec, ki je izjavil, da je pripravljen dati posojilo v vrstnem redu čez pupilarno-varno mejo, če prevzame zaklad poroštvo, pripravljen, izplačevati predplačila na to posojilo med grajenjem, sme uprava zaklada tudi za ta predplačila prevzeti poroštvo, ako je izplačevanje posojila uravnano v zmislu člena 20 in ako je ne gledé na izjemo, oznamenjeno v § 5, odstavek 2, zakona (člen 19. št. 1, odstavek 3), vsaj predplačilom ustrezajoč del zneska posojila zemljiškoknjižno zagotovljen na nepremičnini. Na to poroštvo se zmislu primerno uporabljajo določila člena 12.
Člen 23.
Nadaljnji posojilni pogoji.
Posojilojemnik se mora podvreči naslednjim določilom o odpovedi posojila, o najemninah, odpovedi stanovanj, zavarovanju proti ognju, o prodaji nepremičnin, na katere je dano posojilo, o dajanju pojasnil in nadzorovanju po upravi zaklada, v danem primeru o lastnih hišah (čfen 24 do vštevši 29).
'Člen 24.
h) Odpoved posojilu.
✓
I. Pri neposrednjili posojilih zaklada.
Posojila se z obeh slrani (dolžnik in uprava zaklada) odpovedujejo polletno. Uprava zaklada pa navadno tako dolgo ne odpove, dokler dolžnik redno plačuje lelniue in izpolnjuje pogoje, ki so bili dogovorjeni v interesu varnosti in določilu primerne porabe posojila.
V naslednjih primerih ima uprava zaklada pravico, dano posojilo brez odpovedi docela ali deloma terjati nazaj :
1, Ako se poslopje ali stanovanja ne vzdržujejo v rednem stanju in se nedoslalki kljub opominu ne. odpravijo v treh mescih;	,
2.	ako letnine, ki jih mora plačevati dolžnik, kljub opominu niso popolnoma plačane v treh mescih po dospelosti;
3.	ako se na zastavljeno nepremičnino ali nje del uvede izvršilo s prisilno upravo ali prisilno dražbo;
4.	ako je po mnenju uprave zaklada iz katerega koli razloga vrednost zastavljene nepremičnine v primeri k vrednosti, vzeti oh dovolitvi posojila, dokazno padla tako, da vsakočasna dolžna vsota ni več zadostno zavarovana;
5.	ako pride dolžnik v konkurz ali tudi le ustavi plačila ;
6.	ako po mnenju uprave zaklada kljub graji ni varovan občekoristni značaj zgrajene naprave malih stanovanj. Za presojo, ali je, iz tega razloga terjati posojilo nazaj, je predvsem merodajna oddaja najemnih objektov, višina najemnihe (člen 10, točka 4 in člen 25) ter kupne cene lastnih hiš (člen 29, točka 2) in to. zakaj se rabijo prostori hiše (člen 29, točka 3«) ;
7.	ako se nepremičnina, na katero se je dalo posojilo, brez privolitve ministrstva za javna dela obremeni ali docela ali deloma prostovoljno proda;
8.	ako je bila nepremičnina, na katero se je dalo posojilo, prodana s privolitvijo ministrstva za javna dela, pridobitnik pa ne izpolnjuje dolžnosti, ki jih je prevzel nasproti posojilojemniku (člen 29);
9.	ako se posojilo no porablja določilu primerno;
10.	ako je opomin zaradi dokaza zavarovanja proti ognju ostal brez uspeha;
11.	ob dovolitvi kreditne pomoči zadrugam, družbam, društvom, ustanovam i. e., ako se ne izpolnjujejo dolžnosti, ki se podajajo iz nadzorovanja po upravi zaklada, zlasti dotične zahteve uprave zaklada (člen 28);
12.	ob dovolitvi kreditne pomoči za hiše s kmetijskimi ali gozdarskimi zemljišči razen tega, če ta zemljišča obdelujejo druge nego v členu 10, odstavek 3 oznamerijene osebe, ne da bi bili za to dani nujni razlogi.
II. Pri porokovanih posojilih.
Pri posojilih, za katera prevzame zaklad poroštvo, je dogovoriti obojestranski (glavni dolžnik in posojilodavec) polletpi odpovedni rok, ako po pravilih zavoda, ki dâ posojilo, ni izključena odpoved sè strani posojilodavca.
Posojilodavec se mora zavezati, da se na zahtevanje ministrstva za javna dela posluži odpovedne pravice, oziroma pravice zahtevati vrnitev, ki mu gre po pogodbi.
III.	Pri neposrednjih in porokovanih posojilih.
Posojilojemnik se mora zavezati, da plača konvencijsko kazen petih odstotkov vsakočasnega ostanka posojila, ako nastopi eden izmed primerov, omenjenih pod I, številka 1, 6, 7, 9, 10, 11 in 12. Dolžnost plačati to konvencijsko kazen je zemljiškoknjižno zagotoviti.
Člen 25.
b)	Dajanje* malih stanovanj in malih obrato-vališc v najem (najemnine).
Najemnine v hiši, na katero se je dalo posojilo po členu 3 tega ustava, je določevati, dokler ta posojila niso poplačana, s primernimi zneski, ki varujé donosnost izražajo občekoristni značaj hiše. Najemnine, ki jih je odobrilo ministrstvo za javna dela o priliki dokončne določitve višine posojila (člen 18), se ne smejo izpremeniti brez privolitve tega ministrstva.
V taki hiši se ne smeta niti dve mali stanovanji (člen 8, št. 1), niti dve mali obratovališči (člen 10. št. 4) oddati isti osebi v najem.
Člen 26.
c)	Odpoved stanovanj.
Imetnikom stanovanj v hišah, na katere se je dalo posojilo po členu 3 tega ustava, se ne smejo odpovedati stanovanja, ako izpolnjujejo svoje dolžnosti iz najemnega razmerja ali ako se iz drugih tehtnih razlogov ne pokažejo pomisleki.
Člen 27.
d)	Zavarovanje proti ognju.
Lastnik mora imeti poslopje, na katero se je dalo posojilo, po njegovi polni stavbni vrednosti zavarovano pri zavarovalnici zoper škode po požaru, ki je dopuščena v tuzemstvu, in pravilno plačevanje premij jfe dokazovati po določilih, ki se vzprejmejo v posojilno listino.
Člen 28.
e)	Dajanje pojasnil in nadzorovanje.
Posojilojemnik mora ministrstvu za javna dela dajati vsa pojasnila, ki se smatrajo za potrebna, in dovoliti ogledovanje zemljišč in poslopij ter predlagati letna poročila in obračune.
Ministrstvo za javna dela ima pravico gradnje in zgrajene hiše obdobno pregledovati. Pri zadrugah, družbah, društvih, ustanovah i. e. ima ministrstvo za javna dela razen tega pravico opravljati obče nadzorstvo in izvršujč ga zlasti vsakčas dati pregledovati vso poslovodstvo m gospodarstvo, vpogledo-vati v knjige, dopise in v druge dokaze, pošiljati v seje organov (načelstvo, nadzorni svet, občni zbor itd.) zastopnika brez pravice glasovanja, ki ga morajo na zahtevanje poslušati vsakčas, popreskušati računske sklepe (bilance) in zahtevati, da se odpravijo nedostatki.
Strbške tega nadzorovanja plačuje zaklad.
Člen 29.
f)	Lastne liiše.
Ako pridobi ali zgradi posojilojemnik lastne hiše, to so hiše z omejenim številom malih stanovanj, ki so določene za lastninski prenos na fizične osebe, mora ob prenosu take hiše s pričakovalcem, določivši konvencijsko kazen, ki se zagotovi zemljiškoknjižno, dogovoriti, da je ta v dobi desetih let brez nujnih razlogov ne proda dalje. Desetletni rok se začne z dnem, katerega se lastnina take hiše zemljiškoknjižno prenese od posojilojemnika na prvega pridobitnika, ako pa se je v kupni pogodbi najprej med posojilojemnikoin in prvim pridobitnikom gledé take hiše osnovalo najemno razmerje, od dne, katerega se začne to najemno razmerje.
V vseh okolnostih se sme kupna pogodba o taki nepremičnini skleniti šele tedaj, kadar nepremičnina ni obremenjena višje nego s 65 odstotki svoje napravne vrednosti (stavbni stroški in stroški stavišča). Pri lem se morajo od hipotečnega posojila, ki se drži nepremičnine, ki ga porokuje ali ga je dal zaklad, odšteti najmanj štiri desetinke.
Razen tega se mora posojilojemnik 'ob prodaji ravnati po naslednjih načelih:
1. Več nego ena nepremičnina se ne sme prodati eni posamezni osebi (tudi zakonskemu paru).
2.	Za kupnino je praviloma dati v podstavo ceno lastnih stroškov, ki se sestavlja iz pridobitne cene zemljišča, stavbnih stroškov, vštevnili obresti, upravnih in drugih stroškov.
3.	V kupni pogodbi je nadalje dogovoriti:
a) V prodani hiši se brez odobrenja ministrstva za javna dela ne sme obratovati gostilna ali prodajati žgane opojne pijače.
h) Posojilojemniku je predkupno pravico (bolje še pravico zopet kupili hišo) pridržati za najmanj deset let in jo vknjižiti v zemljiški knjigi.
Ako veljajo za prodano hišo določila zakona z dne 8. julija 1902. 1. (drž. zak. št. 144) o ugodnostih za poslopja z zdravimi in cenimi, delavskimi stanovanji, je namesto pogojev pod 3 a in b dogovoriti primerne pogoje tega zakona.
4.	Prodajati potom prostovoljnega dražbanja tistemu, ki ponudi največ, se sme samo iz nujnih razlogov z odobrilom ministrstva za javna dela.
5.	Ako je s hišo združeno tudi vštevno kmetijsko ali gozdarsko zemljišče, je dogovoriti v dotič-nih kupnih ali najemnih pogodbah, (ja poglavar rodbine, ki stanuje v hiši, obdeluje to ' zemljišče kolikor moči samo z udi svoje rodbine.
6.	Kupne pogodbe je potem, ko so sklenjene, predložiti ministrstvu za javna dela.
Člen 30.
Pridobitev nepremičnine ali terjatve po zakladu, s katerim se skrbi zn zgradbo stanovanj.
Zaklad, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj, je pooblaščen, pridobivati poslopja, na katerih so zagotovljena posojila, ki jih je sam dal ali za katera je prevzel poroštvo, nadalje terjatve, ki jih porokuje, ako bi se pokazalo, da so te naredbe potrebne, da se zaklad varuje izgub (S 13 zakona).
Ministrstvo za javna dela se lahko v porazumu s finančnim ministrstvom posluži pravice pridobiti tako poslopje zlasti tedaj, kadar se ta pridobitev pokaže za gospodarsko koristno pri podkovanih posojilih v razmerju k plačilom potrebnim na podstavi poroštva, pri neposrednjih posojilih v razmerju k pričakovani izgubi.
Glodé takih nepremičnin, ki so v lasti 'zaklada, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj, ima ministrstvo za javna dela v porazumu s finančnim ministrstvom vsak čas pravico jih dalje v prid obračati.
Take nepremičnine upravlja ministrstvo za javna dela v imenu zaklada, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj.
Ne gledé na terjatve, ki jih pridobi zaklad s poplačilom upnika po § 1358 o. d. z., sme ministrstvo za javna dela porazumno s finančnim ministrstvom pridobiti terjatve, ki jih porokuje zaklad, tudi tedaj, ako se je moralo že dalje časa plačevati na podlagi poroštva, ne da bi bilo upanje, da se izboljšajo te razmere.
Člen 31.
Plačevanje izdatkov, nastajajočih iz uprave zaklada.
Izdatki, ki nastajajo ministrstvu za javna dela in finančnemu ministrstvu z oskrbovanjem iz zakona podajajočih se opravil, se vračajo iz donosov zaklada.
Zlasti je tiste delovne moči, katerim se daje opravilo za namene zaklada, po meri njihove uporabe docela ali deloma plačevati iz teh donosov. Prav tako je stvarne potrebščine (najemnina, oprava itd.), ki se podajajo iz oskrbovanja opravil zaklada, zalagati iz istih donosov.
(Sloveniach.)
89