PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-Si. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 82 (12.407)
Trst, torek, 8. aprila 1
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460270
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretto De Rubeis ?n
C»- H
£ 2 o o o
.--J
m
~ 2
°r
5 S1*
r/2 O >
^ 2
O
z
-si
O
-0
!>■
Po poglobljeni in vneti razpravi na kongresu ZSMS
Slovenska mladina za večjo demokratizacijo v razvoju
BOGO SAMSA
KRŠKO — Kongres slovenske mladine se je zaključil v nedeljo z odobritvijo nekaterih zanimivih sklepov in to na osnovi debate, ki je trajala v soboto v treh komisijah yes dan skoro nepretrgoma, kot tudi zaključkov, ki so jih čez noč usklajevali v komisijah. Odobritev ni potekala preprosto, soglasno in nepolemično, temveč se je tudi v nedeljo na plenarnem zasedanju razvnela zanimiva razprava.
Odločen aplavz je sprejel zaključke, ki gredo v smeri večje demokratizacije družbe in med njimi predlog, da se spremeni člen 133 kazenskega zakonika, ki obravnava sovražno propagando in z njo možnost obsodbe zaradi drugačnega mišljenja in pisanja. V ta okvir spada tudi predlog, da se spremeni volilni sistem in se v vrhove države voli direktno. Seveda je to poglavje bilo še zlasti podrobno glede poglobitve samoupravljanja in odnosa delavca pri odločanju.
Zelo široka, mestoma tudi polemična, je bila razprava o tajnih in javnih volitvah. Javno menda morajo voliti delegati, ki odražajo že v naprej dogovorjena stališča svoje baze, v vseh drugih primerih pa je vsekakor treba zagotoviti tajnost, ki je jamstvo za večjo demokratičnost postopkov. To naj velja za vse, seveda pa v prvi vrsti za mladinsko organizacijo.
Drugi del predlogov se je nanašal na probleme gospodarstva. Tudi tukaj je bilo na vrsti glasno odobravanje predlogov, da se ponovno preuči vlaganje v objekte, ki zahtevajo izredno yisoke investicije. Odločno je bilo poudarjeno in tudi doseženo, da je treba imenovati oba projekta in torej tovarno aluminija v Kidričevem in žele-
zarno Jesenice, ker se za splošnimi navedbami prepogosto skuša skrivati bistveno. Po drugi plati pa je bil v ospredju razvoj malih, tehnološko uspešnih inovatorskih obratov, za kar pa je treba odstraniti upravne in sistemske ovire.
Kongresistj so izredno toplo pozdravili zanimiva izvajanja mladega kmeta iz Savinjske doline, ki je obravnaval probleme kmetijstva, ki mora biti po kriterijih obravnave usklajeno s potrebami delavcev.
V zaključkih, kot tudi med celotno razpravo, so bila izredno prisotna ekološka vprašanje in zato tudi poziv za varstvo ogroženih gozdov, saj je v Sloveniji samo še 43,8 odst. gozdov zdravih.
Na kongresu so bili prisotni predstavniki mladinskega odbora SKGZ in mladinske sekcije SSk, mladi komunisti pa so poslali telegram. Naša slovenska zamejska mladina ima stalne organizirane stike z osrednjim vodstvom slovenske mladine v Ljubljani, pa tudi v okviru obmejnih stikov s Koprom in Novo Gorico. Ta tematika je torej na splošno prisotna in je tudi vključena v statut organizacije. Pa vendar tako med razpravo v komisijah, kot tudi kasneje na nedeljskem plenarnem zasedanju, o manjšini, o Slovencih v Italiji in Avstriji, o odprti meji, obmejnem sodelovanju itd. skoraj ni bilo ničesar rečenega.
Komisija Sklada za Trst sprejela predstavnike tržaških kmetov
NA 4. STRANI
V Bruslju razp o tržaškem pris
r-
~r-
>
-R
04
?0
r—: hc.
Z
r-:
S
3>
O
6
ro
o
o
BRUSELJ — Delegacija italijanske poslanske	q	ki
jo je vodil odgovorni za razvojne probleme obme.	o	v
kateri so bili poslanci Coloni, Cuffaro in Parigi, !	la
z izvedenci za carinsko zakonodajo pri evropski k	ih
predpisov EGS glede delovanja prostih con v nekaierin evropskih lukah s posebnim ozirom na prosti coni v tržaškem pristanišču. Italijanska delegacija je posvetila posebno pozornost možnostim izrecnih posegov dvanajsterice v korist obmejnih območij, tako zlasti načrtu o »širokem razmahu mednarodnega sodelovanja na Tržaškem in v vsej Furlaniji - Julijski krajini«.
Poslanec Cuffaro je izjavil, da je v Bruslju zaznal obstoj »stvarnih možnosti za okrepitev vloge industrijske proste cone v tržaški luki in za ustanovitev novih organizmov na osnovi posebnega carinskega režima za proizvodne dejavnosti v službi izvoza«. Pač pa so se načrti o davčnih oprostitvah na področju zasebne potrošnje po Cuffarovi sodbi izkazali kot utvara. Komunistični poslanec je izrekel željo po skupnem naporu vseh političnih sil v prid tržaške luke.
Po prilagoditvi paritet znotraj EDS
Tečaj lire kar stabilen
RIM — Po devalvaciji francoskega franka za 3 od sto in revalvaciji nemške marke za 3 od sto, ki sta povzročili ošibitev lire nasproti marki za 0,7 in olrrepitev nasproti franku za 2,8 od sto, se je italijanska valuta na včerajšnjih borznih operacijah kar dobro obnesla, saj je nekako zdržala pritisk dolarja: ta je v Milanu sicer kotiral 1.645 lir proti 1.620 v četrtek, a se je manj okrepil, kot je bilo predvideti. To je navdalo vla-
do z zadovoljstvom, jo pa tudi bremeni z novimi odgovornostmi. Industrija ji npr. priznavajo, da je na sestanku finančnih ministrov EGS dobro ukrepala, hkrati pa jo silijo k liberalizaciji valutnih predpisov. Sindikati z druge strani zahtevajo odpravo inflacijskega razkoraka med Italijo in drugimi članicami skupnosti, zagon proizvodnosti in večjo skrb za probleme zaposlenosti.
Jože Smole na seji CK ZK Slovenije
0 politiki do manjšin in o cestnih povezavah
Kljub demantijem Spadolinija in Palače Chigi
Neuglašenost v vladi v primeru ameriških manevrov pred Libijo
LJUBLJANA — Na včerajšnji seji CK ZK Slovenije, ki je spregovorila o podružbljanju zunanje politike, so precejšnjo pozornost posvetili tudi vprašanju manjšin ter uresničevanju osimskih sporazumov. Podrobneje je o tem spjregovoril že uvodni govornik Jože Smole. Povzemamo nekaj misli iz njegovega referata, ki se nanašajo na omenjeni sklop vprašanj.
»Za nas je vsestranska zaščita manjšin načelno vprašanje, ki je jasno opredeljeno v naši ustavi in v programu ZK Jugoslavije. Kot socialistično - samoupravna družba se zavzemamo za vsestranski svoboden, enakopraven razvoj manjšin. V Jugoslaviji smo v tem p>ogledu veliko storili, to pia ne pxMneni, da je narejeno že vse. Obstajajo tudi nekatera odprta vprašanja položaja madžarske in italijanske narodnosti v Sloveniji in Hrvaški. Dogaja se, da kljub izredno napredni zakonodaji še ni na lokalni ravni pxivsod dovolj px>-
sluha za probleme italijanske in madžarske narodnosti. Prisluhniti moramo tudi dobrohotnim kritikam, ki recimo, prihajajo iz Italije. Kajti mi izhajamo z načelnega stališča, da i-ma matični narod pravico skrbeti za svoje skupnosti zunaj meja. To kar priznamo sebi, priznavamo tudi drugim,« je dejal Smole.
»Jugoslavija je vedno bila za dosledno in integralno izpolnjevanje vseh določil osimskih sporazumov. Vemo, da so se na italijanski strani glede nekaterih določil pojavljala o-mahovanja in resni zastoji, prepričani pa smo, da jih bodo italijanske demokratične sile postopno premagovale. Zato smo kljub zastojem smatrali, da ni nobenih razlogov, da bi se v čemerkoli oddaljevali od integralne interpretacije Osima. Seveda moramo ob tem priznati, da sami zaostajamo pri uresničevanju obveznosti v zvezi z modernimi cestnimi po-
NADAUEVANJE NA 2. STRANI
SANDOR TENCE
RIM — Italija je med manevri ameriškega brodovja v Sidrskem zalivu resno tvegala napad libijskih raket. Gadafijeva vlada je namreč 23. marca zaupno sporočila italijanskemu veleposlaniku v Tripolisu, da bo Libija v primeru Reaganove agresije bombardirala oporišča NATO na Siciliji, to se pravi letališče v Sigonelli in raketno oporišče v Comisu. To vest je v soboto in nedeljo objavil milanski dnevnik »Corriere della sera« in jo dopolnil s podrobnim opisom kronike dogodkov tistih dni, iz katere izhaja, da je obrambni minister Spadolini kar 23 ur »držal zase« ameriške namene v Sidri in medtem ukazal vsem vojaškim enotam v južni Italiji »stanje izredne pripravljenosti«. Italija je bila skoraj na robu oboroženega spopada. Ne Craxi in ne zunanji minister pa nista bila seznanjena o točnem poteku dogodkov pred libijskimi obalami kot je neposredno potrdil sam predsednik vlade 26. marca pred televizijskimi kamerami. O dramatičnem razvoju dogodkov v Sidrskem zalivu je zvedel le prek tiskovnih agencij, je izjavil takrat Craxi novinarjem in to potrdil tudi včeraj.
Spadolini je takoj odločno demantiral pisanje »Corriere della sera« in podčrtal, da Reaganova uprava ni
vnaprej obvestila o manevrih šestega brodovja. Priznal p>a je alarmno stanje vojske, o čemer po je nemudoma obvestil tako Craxija kot Andreottija. Članek milanskega dnevnika, ki vedno dobro preverja verodostojnost novinarskih virov in se že p>o tradiciji izogiba polemik z vladnimi silami, prinaša veliko podrobnosti in točnih okoliščin, kar daje slutiti, da je nekdo v Rimu, poleg ambasadorja ZDA, res vedel kaj se bo zgodilo pred Ubijskimi obalami. Morda ne obrambni minister, vsekakor nekdo, ki mnogo pomeni na vrhu italijanskih oboroženih sil. Če je »Corriere della sera« napisal resnico, bi bilo to vprašanje zelo hudo, ker bi po eni strani dokazovalo, da Reagan ne zaupa Craxiju in ima svoje »zaupmike« v vladi ali v drugih državnih ustanovah, po drugi pia, da ti rezervirani italijanski »proameriški krogi« ne zaupajo ministrskemu predsedniku in ga ne obveščajo o tako pomembnih zadevah.
Drugo vprašanje zadeva Gadafijeve grožnje italijanskemu diplomatskemu predstavniku v Tripolisu, ki so po mnenju nekaterih že mejile na skorajšnjo vojno napoved. Andreotti je poročilo veleposlanika v Libiji takoj posredoval Craxiju in Spodoliniju, nihče od teh po ni obvestil pjarlamenta in torej javnega mnenja o tem, kaj se je zgodilo v tistih »vročih 23 urah«, ko so nad Sredozemljem pihali nevarni vojni vetrovi. Predsedstvo vlade je NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Seznam predmetov za letošnje zrelostne izpite
NA 5. STRANI
TRST — »Neznani« fašistični mazači so zopiet na delu. V noči od nedelje na ponedeljek so z žaljivimi, vedno istimi, parolami in gesli oskrunili spomenik padlim v NOB od Dom-ja, Lakešč in s Krmenke.
Napredne krajevne organizacije (KD Fran Venturini - Domjo, KPI -Celica Domjo, VZPI - ANPI - Sekcija Domjo in ZŽI - UDI - Sekcija Domjo) so takoj objavile protestno tiskovno poročilo s katerim ostro protestirajo proti tej skrunitvi in od katerega objavljamo važnejši, zaključni del: »... Mi bomo na te p>odle fašistične provokacije odgovorili tako, kot znamo: z delom v naših naprednih organizacijah, z angažiranostjo v naših društvih, kjer bomo še nadalje krepili tiste vezi prijateljstva, sodelovanja in medsebojnega spoštovanja in razumevanja med tu živečima narodoma.«
Danes na naših športnih straneh
Nogometna derbija brez zmagovalca
ga px>lčasa, in domačini
karji se z gostom nja v Pordeno vračajo s težk porazom. Donu Castor jih je na: reč premagal k s 117:91. Naš: fantom je bil ir den začetek drup so povsem popuši
so si tako lahko priip li visoko vodstvo in zanesljivo zi gali. Jadranovci bodo imeli v n< Ijo priložnost, da se oddolžijo za sok poraz v Pordenonu, saj bodo stili poprečno moštvo Victorsa Monze, ki so ga že premagali v vem delu prvenstva.
V drugoligaškem itaUjanskem prvenstvu so odbojkarice Mebla z zmago v Spimi ohranile tretje mesto na
lestvici. Velja poudariti tudi zmagi Bora JIK banke in štandreškega Vala v moški C-2 ligi.
V	središču pozornosti sta bila ta športni vikend nogometna derbija v 3. amaterski ligi. Na Proseku je domače Primorje igralo neodločeno z 1:1 proti drugouvrščenemu Krasu. Prosečani so tako ohranili vodstvo na skupni lestvici pred Krasom, ki ima dve točki manj, in so tako na najboljši poti, da napredujejo v 2. amatersko ligo.
Tudi derbi na Goriškem med So-vodnjami in Juventino se je končal brez zmagovalca in povrhu še brez zadetkov.
V	drugi amaterski ligi sta bila u-spešna oba naša predstavnika. Kriška Vesna je doma premagala moštvo Isonza z 1:0, Zarja pa je v Bazovici odpravila ekipo San Luigi ja s 4:1.
•	Jože Smole
NADALJEVANJE S 1. STRANI
vezavami z Italijo, konkretno pri gradnji avtoceste Razdrto - Gorica, Razdrto - Fernetiči, Hrpelje - Reka. Neupravičeni pa so očitki, ki jih izrekajo nekatera italijanska okolja, češ da mi nočemo izpolniti teh obveznosti. Znano je, da smo v zamudi zaradi finančnih težav. Ni tudi nob,ene stvarne utemeljitve, da bi se zamujanje pri gradnji cestnih povezav jemalo kot povod za to, da na italijanski strani zavlačujejo ratifikacije nekaterih sporazumov, ki izhajajo iz Osima. Jasno je tudi, da so modeme cestne povezave obveznost za celotno Jugoslavijo in torej ne samo za Slovenijo. Tako kot je bila federacija dolžna zgraditi železniško povezavo z Albanijo, tako bo morala tudi moderno cestno povezavo z Italijo.
Slovenska skupnost na avstrijskem Koroškem se danes bori za zagotovitev nekaterih dosežkov in pridobitev, kot je to, na primer, dvojezično šolstvo. Ob naši vsestranski zavzeti podpori, ki ni samo podpora Slovenije, ampak celotne Jugoslavije, pričakujemo, da bo sosednja Avstrija končno le uvidela potrebo, da slovenski in hrvaški skupnosti omogoči vsestranski razvoj,« je v uvodni besedi na včerajšnji soji CK ZKS poudaril Jože Smole, član predsedstva CK ZK. (dd)
•	Neuglašenost
NADALJEVANJE S 1. STRANI
včeraj ponovilo, da so manevri v Sidri sad ameriške odločitve in torej izključno Reaganova odgovornost, pri čemer nima pakt NATO (in torej tudi Italija) nič skupnega. Istočasno pa je Palača Chigi dala vedeti, da je Italija zavrnila vse Gadafijeve obtožbe in grožnje, okreprila vojaško nadzorstvo na jugu države, ni pa sprejela izrednih ukrepov, vsaj takih ne, kot so namigovali nekateri časopisi, obenem pa demantira, da bi ne bilo »usklajevanja v vladi«, oziroma med pristojnimi ministri.
Te polemike, kot vidimo, samo potrjujejo nesoglasja in razhajanja v zunanjepolitični usmeritvi petstrankar-skega zavezništva, ki so jasno prišla na dan že ob ugrabitvi ladje Achille Lauro. Dejansko skoraj ni pomembnejšega mednarodnega dogodka ali problema, na katerega koalicija gleda enotno in kolegialno. Vladno sožitje med Spadolinijem in Andreottijem pa postaja iz dneva v dan težje.
Po bombah v diskoteki v Zahodnem Berlinu in na letalu TWA
ZDA obtožujejo Gadafijevo Libijo za zadnje hude teroristične napade
NEW YORK — Predstavniki ameriške administracije obtožujejo Libijo, da je vpletena v zadnje teroristične akcije v Evropi. Reaganova administracija bo zato od svojih zahodnih zaveznikov znova zahtevala, naj se pridružijo njenemu gospodarskemu in političnemu bojkotu Libije.
Ameriška administracija sicer nima v rokah nobenih dokazov, ki bi potrjevali konkretno libijsko vpletenost. Predstavniki ameriške obveščevalne službe kljub temu trdijo-, da zadnji atentat v Zahodnem Berlinu po načinu izvedbe diši po Libiji in da so libijski diplomati v zadnjih mesecih in tednih večkrat pregledovali bližino ameriških veleposlaništev in drugih ameriških ustanov v različnih zahodnih državah, med drugim tudi v Zahodnem Berlinu. Po njihovih trditvah, naj bi libijski diplomati določili za tarče bodočih terorističnih napadov približno 30 različnih ameriških institucij
Vse to so sicer le nedokazane domneve ameriških obveščevalnih služb. Kljub temu pa bo ameriška administracija od zahodnih držav zahtevala,
naj izženejo vse sumljive libijske diplomate. Direktor ameriške obveščevalne službe CIA William Ca-sey je izjavil, »da zavezniške države z ZDA sicer sodelujejo na obveščevalnem in varnostnem področju, da pa ta akcija ne bo uspešna, dokler se ne bodo pridružile tudi ameriškim političnim in gospodarskim ukrepom proti Libiji«.
Predstavniki administracije zavračajo odgovore na vprašanja ali ZDA pripravljajo novo vojaško akcijo proti Libiji. Nekateri kritiki Reaganove administracije opozarjajo, da ameriško rožljanje z orožjem ustvarja klimo za nove teroristične napade na ZDA.
Ameriški državni sekretar George Schullz je od kongresa zahteval, naj v prihodnjem proračunskem letu, ki se začne 1. oktobra, odobri 1,4 milijarde dolarjev za izboljšanje varnosti ameriških diplomatskih predstavništev v tujini, vendar pa je le malo verjetno, da bo kongres omenjeno vsoto, v trenutku zmanjševanja večine postavk proračuna
(razen vojaških), tudi odobril. V petdesetih letih je imela ameriška diplomatska služba 4700 diplomatov v 58 državah, danes pa imajo ZDA približno 7000 diplomatov v 140 državah sveta. V povojnem obdobju je bilo ubitih, kot izjavljajo predstavniki State departementa, več visokih diplomatov kot pa ameriških generalov in admiralov v korejski in vietnamski vojni.
Najbolj pogosta tarča terorističnih akcij so poleg ameriških letal prav diplomatska predstavništva, na katerih so v zadnjem času uvedli posebne varnostne ukrepe. Vse to pa ne bo pomagalo, kot je nedavno zapisal komentator v New York Timesu, če Reaganova administracija ne bo odpravljala samo posledice, ampak začela pri koreninah terorizma. Te pa so politične.
Zato še tako strogi varnostni ukrepi in maščevalne akcije ne bodo zalegli, temveč kvečjemu še spodbujajo teroristični val.
UROŠ LIPUŠČEK
Danes bo problem obravnavala pristojna komisija EGS
Pred bojkotom italijanskih vin po aferi z metilnim alkoholom?
RIM — število tvrdk, ki so vpletene v prodajo z metilnim alkoholom zastrupljenega vina — 17 smrtnim žrtvam se utegne pridružiti še ena, veliko ljudi pa izgublja vid — se je zvečalo s 60 na 65. V Laciju, Toskani in Venetu je bilo včeraj aretiranih več podjetnikov in v vsej državi zaplenjenih na tisoče hektolitrov vina, v Genovi in v pordenonski pokrajini pa so zabeležili dva nova primera zastrupitve. V bolniš-niških ambulantah se tudi zaradi nastale psihoze gnetejo cele družine, češ da čutijo simptome zastrupitve, zato pa je senator D’Amelio (KD) predlagal nič manj kot ukinitev prodaje vina v vsej Italiji.
Zakonodajni organi ministrstev za zdravstvo, finance in kmetijstvo pripravljajo osnutek z ukrepi za za-trtje potvarjanja vina, ki ga bo v četrtek obravnaval ministrski svet in po morebitnih popravkih strnil v zakonski odlok. Ta naj bi temeljil na štirih točkah: zaostritev kazni in administrativnih sankcij proti nepoštenim podjetnikom in zaplemba proizvodnih in drugih naprav, tako da ne bodo več mogli izvrševati
svoje dejavnosti, in to niti prek sorodnikov ali tretjih; olajšanje postopka za izdajo analiznih potrdil, ki spremljajo izvozne pošiljke vina; okrepitev organika za boj proti vinskim in • drugim potvorbam s 367 na 900; uvedba občinskih vinogradniško - vinarskih seznamov. Danes pa bo kmetijska komisija v poslanski zbornici določila datum obravnave že pred leti predloženih zakonskih osnutkov KPI in KD o novi kmetijski politiki in varovanju potrošnikov pred živilskimi potvorbami.
Minister Pandolfi se danes sestane s francoskim in zahodnonemškim kolegom, da zaščiti Italijo pred bojkotom njenih vin. Danska je uvoz teh vin že začasno ustavila, s podobnim ukrepom grozi ZRN, kjer je me-tilni alkohol spravil v bolnišnico italijanskega izseljenca, švicarske oblasti so posvarile prebivalstvo pred pitjem italijanskega vina, alarm pa je celo na Japonskem. O problemu bo danes razpravljala pristojna komisija EGS v Bruslju, a med 4. in 18. aprilom bo zadevo vzel v pretres tudi evropski parlament.
Po precej »vročem« koncu tedna na Kosovu včeraj 500 Srbov in Črnogorcev v Beogradu
PRIŠTINA — Okoli 5 tisoč ljudi srbske in črnogorske narodnosti se je v petek zbralo pred kulturnim domom na Kosovem polju. Povod za ta masovni zbor je bil pripor inž. Ko-ste Bulatoviča, prebivalca Kosovega polja, in sicer, kot je bilo sporočeno, zaradi sovražne propagande. Prebivalci Kosovega polja so zahtevali podrobnejša pojasnila, zakaj so ga priprli.
Razširile so se namreč govorice, češ da so Bulatoviča zaprli, ker je podpisal peticijo, s katero so Srbi in Črnogorci s Kosova pred časom opozorili na probleme v tej pokrajini.
Pred kulturnim domom so čakali približno eno uro, nakar so se okrog 19. ure mirno in brez izgredov napotili k hiši Koste Bulatoviča. Pred njo je na improvizirani tribuni nekaj govornikov zahtevalo izpustitev Bulatoviča iz pripora in možnost, da se brani s prostosti. Odločili so se, da
bodo poslali delegacijo na pogovore v pokrajinski komite ZK, nakar so se po 22. uri mimo razšli.
V nedeljo je preiskovalni sodnik o-krožnega sodišča v Prizrenu odločil, da bo inž. Kosta Bulatoviča spustil na prostost in mu s tem omogočil, da se brani s prostosti.
Na Kosovem polju se je predsednik centralnega komiteja ZK Srbije Ivan Stambolič z okoli 200 aktivisti pogovarjal o položaju, ki je nastal v minulih treh dneh. V razgovoru so sodelovali tudi nekateri najvišji pokrajinski funkcionarji. Poudarili so, da je bilo priprtje Koste Bulatoviča povod za zborovanje, vendar je šlo za izraz nezadovoljstva s celotnim položajem v tem okolju in v pokrajini. Več aktivistov je opozorilo, da občinsko vodstvo ni pravočasno ukre-palo, da bi preprečilo izražanje nezadovoljstva na takšen način, in da tudi ne uživa ugleda v svojem oko-
lju. Po drugi strani pa so posamezniki želeh manipulirati z množico in njeno nezadovoljstvo izkoristiti za nacionalistične cilje.
Svojevrsten epilog je vroči kosovski vikend doživel v Beogradu. V glavno mm to Jugoslavije in Srb) je je namreč včeraj pripotovalo okoli 500 Srbov in Črnogorcev s Kosova ter zahtevalo pogovor z republiškimi in
zveznimi funkcionarji. Vsi skup« j (prišli so tudi Lazar Mojsov, Dobro-slav čulafič, Ivan Stambolič in drugi) so se zbrali v beograjskem centru Sava, kjer se je začel dolg pogovor, v bistvu nekakšno nadaljevanje pogovora iz skupščine Jugoslavije, ko so Srbi in Črnogorci razložili svoje težave ki jih imajo na Kosovu. (dd)
Direktor CIA ostro napadel M. Gorbačova
WASHINGTON — Direktor a-meriške varnostne slipžbe CIA William Casey je včeraj med neko konferenco v Washingtonu dejal, da Gorbačov pripravlja veliko »desfabilizacijsko kampanjo z uporabo izbranih borcev, s katero bo skušal razširiti terorizem na Bližnji vzhod, v Afriko in v Srednjo Ameriko«.
Te neverjetno ostre obsodbe je nato podkrepil s trditvami, da so »Rusi že oborožili Libijo in Sirijo z namenom, da bi nato izvedli pritisk na Izrael in na zmerne arabske države«. Politični opazovalci se sedaj sprašujejo, zakaj je direktor CIA tako ostro nastopil in zakaj prav v tem trenutku.
Casey je še nadaljeval, da »sovjetske sile pripravljajo v Angoli skupno s kubanskimi ponovno o-fenzivo proti tistim silam, ki se še upirajo marksistični vladi v Luandi, ta ofenziva pa bo stekla prav ta mesec«.
Najhujši napad pa je Casey »prihranil« samemu sovjetskemu partijskemu voditelju Gorbačovu. »Čeprav je Gorbačov le kratko obdabje na oblasti,« je dejal direktor CIA, »se vseeno že sedaj na vse načine napreza, da bi čimprej zaključil svojo destabili-zacijsko politiko, tako vojaško kot tudi diplomatsko na Bližnjem vzhodu, v Afriki in v Srednji A-meriki.« Casey je svoj govor zaključil s trditvijo, da se je do sedaj Amerika znala upirati tem vplivom in tej ofenzivi, pa čeprav je slednja sedaj prav silovita.
LINE/S
Ponuja vse spomladanske novosti, kjer moda vedno pomeni tudi dober okus. Oblačiti se v trgovini LINEA pomeni biti vedno »prvi«.
Kje? V trgovini LINEA — Trst — Ul. Carducci 4
ZAGREB — Pojem embargo je bil v jugoslovanskem novinarstvu do nedavnega tudi sam pod embargom. Če uredništva česa niso smela objaviti, potem tega pač niso objavila in za to, razen posvečenih urednikov, nihče niti vedel ni. Kaj šele, da bi na široko razpravljali, ali je bila prepoved objavljanja upravičena ali ne.
Toda zadnja leta, zlasti po mučnih dogodkih na Kosovu, je glede tega nedvomno zavel drugačen veter tudi v jugoslovanska uredništva. Kosovski primer je najbolj drastično razgalil neučinkovitost birokratskega koncepta obveščanja. Medtem ko so domača sredstva informiranja še objavljala smešna Tanjugova poročila o »manjših incidentih v Prištini«, so tuji časopisi in radijske postaje na široko poročali (razume se, da tudi pretirano) o demonstracijah, o spopadih na ulicah in drugih podrobnostih. Ne nazadnje pa so kasnejše politične ocene kosovskih dogodkov celo pokazale, da velik del krivde za izbruhe posredno leži ravno v dolgoletnem prikrivanju dejanskega stanja v tej pokrajini, lakiranju informacij in iz tega izvirajo-
Vnete razprave v sredstvih obveščanja SFRJ
»Embargo« na poročanje tiska
povzroča več škode kot koristi
čem zanemarjanju političnega reševanja kosovskih problemov.
Embargo kot način »reguliranja« in doziranja obveščanja je po kosovskem šoku na splošno sicer še ostal v arzenalu birokracije različnih ravni, toda poslej se o tem veliko več piše in govori. Pa tudi protestira. Ravno zaradi rasnejših polemik, ki nujno sledijo, postaja embargo vedno bolj neučinkovita in nerodna metoda zadrževanja informacij.
V zadnjem času prihaja do novega absurda, ki ga prinaša embargo v obliki »prijateljskega prepričevanja«. Gre recimo za seje, na katerih novi-
narjem sicer povedo določene podatke in informacije, potem pa jih zaprosijo, naj tega ne objavijo. Del poročevalcev se tega neuradnega embarga drži, toda dovolj je ena sama izjema, pa spet pride do mučnih in nepotrebnih zapletov. Razburjajo se bralci, ki v konkurenčnem časopisu prebero natančno informacijo, jezijo se novinarji, ki so se držali »dogovora« in najbrž je avtorjem embarga skoraj vedno kar krepko žal, ker so sploh komplicirali. Burja, ki nastane po vsakem takem incidentu, namreč zanesljivo naredi več škode kot naj bi jo povzročilo nekaj »zaupnih« podatkov, ki so jih nameravali prikriti. V
zadnjem času je znan primer embarga nad poročanjem o protestnem obisku skupine kosovskih Srbov in Črnogorcev v skupščini Jugoslavije. Ta se je po široki publiciteti kaj kmalu kot bumerang obrnil proti ljudem, ki so ukrep oklicali. Nekoliko starejši je bil zaplet okrog bivanja Abu Abasa v Beogradu in zaradi pristanka ameriške Saratoge v Dubrovniku, v zadnjih dneh pa so se ogrele razprave v hrvaškem tisku in sicer zaradi nedavne seje CK ZK Hrvaške.
Povsem po nepotrebnem je embargo vrgel senco na omenjeno srečanje, čeprav je po demokratičnosti nekaterih volilnih postopkov precej izstopa-
lo od nekaterih podobnih sej v drugih republikah. Ko so namreč glasovali o kandidatih za predsedstvo CK ZK (v igri so bila štiri imena, čeprav za dve funkciji), je prišlo do vročih diskusij, toda o tem naj novinarji ne bi poročali. Eden od razpravljavcev je namreč očital Stipetu Šuvarju, enemu od kandidatov (poleg Jureta Biliča, Milke Planinc in Ivice Račana), češ da je pred volitvami agitiral za svojo kandidaturo, kar je seveda ogrelo mikrofone. In potem se je zgodilo takole: embarga so se držali le Vjesnik, TV Zagreb in Večernji list, torej zagrebški novinarji, drugod po Jugoslaviji pa so bralci lahko izvedeli o vseh podrobnostih s seje in v uvodu seveda tudi o tem, da sta »odpadla« Milka Planinc in Jure Bilič.
Odprte liste, tajno glasovanje in vrsta drugih postopkov v političnem življenju gotovo sodijo med pripomočke sodobnega političnega delovanja. Embargo in razne »prošnje« pa so metode iz nekih drugih preživelih časov, je pred dnevi vso afero komentiral Vjesnik...
Z. Š.
Zaključil se je kongres Socialistične mladine Slovenije
Vrsta poglobljenih kritik in novih predlogov
KRŠKO — Poster z ogriženim jabolkom, nekak simbol dvanajstega kongresa slovenske mladine, sploh ni pesimističen, pravi delegat Janez škrabec med razpravo v prvi komisiji. Kongres so namreč slovenski mladinci duhovito označili z risano zgodbico: takoj po vojni je pričela brsteti vejica, na njej je zraslo lepo rdeče, sočno in okusno jabolko, za današnjo mladino pa je ostal samo še ogrizek. Ta ogrizek sicer simbolizira konec, vendar pa je v njem pečka in ta je simbol začetka, potencial da vzklije nekaj novega, mladega. Od nas, mladih, je poudaril delegat, je odvisno kako sočen, zdrav bo ta sadež in kaj je treba narediti, da bo pečka sploh vzklila.
Ni dvoma, da je kriza družbenega in gospodarskega razvoja Slovenije in Jugoslavije prizadela predvsem mlade in o tem so odkrito in kritično govorili na kongresu, vendar pa resno, tehtno in argumentirano, predvsem s pogledom naprej, kako reševati odprta vprašanja, kEjko najti poti razvoja, modernega, demokratičnega, gospodarsko utemeljenega.
To pa je tudi za opazovalca iz zamejstva, ki je le obrobno upoznan s temi problemi in iz raznih razlogov zelo daleč od perspektiv, ki jih ustvarja mladina v Socialistični republiki Sloveniji, resnično in izredno prijetno presenečenje, prav gotovo pa dober porok za prihodnost.
V prvi komisiji so se največ ukvarjali z ekonomskimi vprašanji. Tako smo čuli poglobljeno, z vrsto dejstev, analizo, da je ekonomsko vprašljivo vlaganje v nadaljnji razvoj tovarne glinice in aluminija Kidričevo in zato
zahtevamo, da se v okviru obstoječega delegatskega sistema vsa zadeva ponovno temeljito preveri tudi iz vidika izkoriščanja energije, ekologije in splošnega razvoja. Kot stvarna per-spektiva gospodarstva pa so majhne delovne organizacije, ki so lahko fleksibilne, inovativne, tehnološko intenzivne, v komplementarnem odnosu z veliko industrijo. Mladinska organizacija se je s pomočjo strokovnjakov poglobila v ta problem in je sama ustanovila tovrstno podjetje, ki je uspešni vzorec za podobne pobude.
Mladina, skratka, zavrača dosedanji model ekstenzivnega razvoja, reševanja kriznih situacij s pokrivanjem izgub ter se izreka za intenzivni gospodarski razvoj in ustvarjanje novih možnosti na osnovi visoke tehnologije in predvsem znanja.
V	drugi komisiji z zapletenim nazivom, ki pa jo je neki delegat mimogrede omenil za »revolucionarno«, so razpravljali o obstoječem družbenem sistemu. Na zatožni klopi so seveda nedavne volitve, najrazličnejši konkretni problemi samoupravljanja. Analize so ponovno poglobljene in izhajajo iz načel čim širše in čim bolj dosledne demokracije, kar pa zahteva tudi ustrezen sistem. Zanimivo je pri tem, da gredo vse analize iz že doseženega samoupravnega sistema, toda tudi kritično ob upoštevanju stvarnih različnih interesov v družbi. V tem kontekstu tudi zahteva neposredne izvolitve najvidnejših družbenih predstavnikov in ne preko raznih stopničk delegatov. Predvsem pa ne zahteva nobene represije za besedo in misel.
V	tretji komisiji smo med drugimi poslušali koprskega Italijana Jurija Franca, ki je govo-
ril o modnarodnih odnosih, ko je očitno, da nas ista usoda veže povsod. Franco pravi, da so naši sogovorniki danes lahko le sile, ki so v sodobnem svetu izraz najbolj humanih in pozitivnih vrednot in dejanj in po njegovem pacifisti, ekologisti, nova demokratična levica, gibanje za človekove pravice, pa naj bodo zeleni ali rdeči. Tcim je treba ponuditi podobo samoupravnega socializma, ki ne bo samo okras, temveč njegovo resnično bistvo.
Za nas, ki živimo ob meji, pa pomeni razmišljati o mednarodnih odnosih, premostiti »Berlinski zid«, ki nam ga je zgodovina podarila in politični realizem de facto prevečkrat priznal. Zelo podrobno je govoril o tistih, ki jih ustvarjajo v Trstu z raznimi, zlasti ekološkimi, akcijami.
In končno mikaj razmišljanj o vlogi narodnostnih manjšin na tej in oni strani meje.
Sam pripadam italijanski narodnostni skupnosti in širšemu istrskemu etnično-kulturnemu arenalu. V prvi osebi doživljam prednosti in slabosti take pripadnosti. Za tiste, ki ne poznajo koncepta multikulturalizma v naši obmejni regiji je težko dojeti smisel manjšinskih zahtev, načelnosti, prizadevanj. V nekdaj odprtem in kozmopolitskem Trstu je danes slovenska manjšina tretirana kot mestu tuje telo, drugorazredna etnija. To je današnja stvarnost, prevlada »nacionalnega« nad kulturnim patosom, nacionalnih fobij nad logiko tolerance in sožitja.
Nastop pisatelja Fulvia Tomizze je močno kritiziral tržaške italijanske nacionaliste, ko je na pariški razstavi »Trouvier Trieste« posvetil polovico svoje razprave tržaškim Slovencem. Bi-
stvo manjšinskega bitja pa je nerazumljivo za vsako »večino«, ki dojame le Fromovo kategorijo »imeti« in si prilastiti pravico do določanja vrste in kvantitete manjšinskih pravic. V imenu »mojih in tvojih dežel« ali »zgodovinskih pravic« tega ali onega naroda, kulturna sorodnost, ki ostaja med večino in manjšino, med enim in drugim narodom ostane le sekundarnega pomena.
V naši republiki živi tudi maloštevilčna, a vendar aktivna in dinamična italijanska skup-nost. Njene pravice na narodno mešanem ozemlju so uzakonjene, izvajanje le-teh pa je odvisno še vedno od dobre volje posameznika, politika, uslužbenca, miličnika. Pomanjkanje multikul-turalne zavesti pri nekaterih posameznikih gre vendar mimo zakonov in statutarnih čk nov. Nekdo pa iz nevednosti ali iz zavestnega ravnanja, smatra to narodnost za »privilegirano«, ker ima na papirju vse pravice. Težko bi bilo takim dopovedati, da je tudi italijanska narodnostna skupnost pri nas podvržena tihemu, a vendar asimilacijskemu pritisku, da Radio in Televizija Koper - Capodistria služita prej ljubljanskim ekonomskim interesom, kot sami italijanski skupnosti, da se na zidovih italijanske osnovne šole dnevno {»javljajo žaljivi napisi. Da niti večina, niti manjšina nočeta temeljito obravnavati vzrokov manjšinske krize, da je še vedno zgodba o masovnem eksodusu Istranov v petdesetih letih pravljica hudih reakcionarjev in del naše zgodovine, ki ne sme obstajati. To je vendar poglavje, ki izziva vrsto razglabljanj političnega, kulturnega in gospodarskega značaja.	BOGO SAMSA
Prejšnji konec tedna izjemen obisk občinstva na revijah Primorska poje
M Pivki vedno dober koncert
Koncert Primorska poje v Pivki sta kot že prejšnja leta skupaj organizirala občinska zveza kulturnih organizacij Postojna in domače kultumo-umetniško društvo. Organizatorja sta se tudi tokrat izkazala z dobro organizacijo, ki so jo pohvalili tako poslušalci kot gostujoči pevci. V prepolni, izredno lepi in akustični dvorani Doma JLA v Pivki so poslušalci z navdušenjem, ki je nemara prav na Primorski poje tako enkratno, sprejeli vseh šest nastopajočih zborov. Z dolgim aplavzom so toplo pozdravili zapete pesmi — tiste, ki so nastopajočim dobro uspele, pa tudi tiste, ki so se jim ponesrečile. Prav sprejem, navdušenje med občinstvom dokazuje, da revija PP živi in zveni med Slovenci v mnogih krajih tostran in onstran državne meje in da vsakič, ko nastopajo na njej, pomenijo za vsak kraj, od koder pač ti prihajajo, poseben kulturni praznik.
»Pivčani imamo radi petje,« je med drugim dejal v uvodnem nagovoru Andrej Žele, predsednik krajevne skupnosti Pivka, tudi sam aktiven pevec znanega pivskega okteta Javor in njegov predsednik. Tajnik postojnske zveze kulturnih organizacij Ivan Šušteršič pa je bil bolj gostobeseden, ko je dejal: »Pivski koncerti so prava manifestacija petja. Polega tega, da imajo res lepo dvorano, imajo tudi izredno publiko. In še nekaj imajo —-prizadevno kulturno društvo, ki rado poprime za delo.«
V Pivki so nastopili tile zbori: dekliški zbor Grlica Budanje, ženski zbor Društva upokojencev Koper, moški zbor France Bevk Šmarje, mešani zbor Triglav Bukovica, moški zbor Fran Venturini Domjo in PAZ Vinko Vodopivec Ljubljana.
Podgrad:
dobra vzpodbuda pevskemu zboru
V tem kraju v občini Ilirska Bistrica prav letošnjo jesen nameravajo v okviru kulturno prosvetnega društva, kjer že sedaj delujejo razne
sekcije, ustanoviti pevski zbor. Koncert revije Primorska poje jim je torej prišel kot naročen: nastop šestih pevskih zborov tostran in onstran meje je nemara najboljša reklama za njihovo namero.
Podgrad je prvič gostil revijo. Za njeno organizacijo so se »skupaj vzeli« tovarna Piama Podgrad, ki je koncert finančno podprla in odstopila prostore svoje delavske menze za »pokoncertno« srečanje pevcev, osnovna šola, ki je odstopila telovadnico za nastop, in tudi sicer pomagala pri izvedbi, ilirskobistriška zveza kulturnih organizacij in domače društvo. Njihov trud je bil na sobotnem koncertu bogato poplačan. Na koncertu se je zbrala velika množica ljubiteljev zborovskega petja iz Podgrada, bližnje in daljne okolice. Do zadnje zapete pesmi je pozorno sledila izvajanju in bogato nagrajevala s ploskanjem pevce in njihove dirigente.
Pred koncertom sta občinstvo in pevce pozdravila Ivan Živortnik, predsednik krajevne skupnosti Podgrad in Saša Boštjančič, predsednik občinske kulturne skupnosti.
Nastopili pa so tile zbori: Lovski zbor Dekani, mešani zbor Kalc Knežek, mešani zbor Jadran Milje, dekliški zbor pripadnikov italijanske narodnosti Izola, oktet Simon Gregorčič Kobarid in moški zbor Valentin Vodnik Dolina.
Dobravlje:
ves kraj je živel s petjem
Da so se Dobraveljci vestno pripravljali na koncert (bil je prvič v njihovem kraju) Primorska poje 86 so govorile nekatere stvari, ki so mimoidoče opozarjale, da se bo v nedeljskem popoldnevu tu godilo nekaj velikega. Plakati, transparent čez cesto in še je bilo stvari, ki so opozarjale na koncert. Temu primeren je bil tudi obisk: dvorana polna, prepolna. Domači organizatorji, kulturno društvo so lahko zadovoljni s svojim delom: v Dobravljah nastopajoči zbori bodo še dolgo govorili o gostoljubju.
Ko smo iskali odgovor na to, smo se obrnili na predsednico domačega kulturnega društva Vero Volk. Povedala nam je, da so Dobravci šele pred kratkim »spet odkrili kulturo«.
V dvorani, bolje telovadnici, so nastopili: ženski zbor ETA Cerkno, moški zbor Bojan Dornberk, moški zbor Andrej Paglavec Podgora, mešani zbor Drežnica, moški zbor Bukovje in mešani zbor sv. Jernej Opčine.
Dvori nad Izolo: premajhna dvorana za vse
Res je. Če bi bila dvorana v Dvorih nad Izolo še enkrat tako velika, bi komaj zmogla sprejeti vse, ki so od blizu in daleč prihiteli preživet lep spomladanski nedeljski popoldan na koncert Primorska poje. Marsikdo je le skozi odprta vrata lahko, tako od daleč, prisluhnil petju šestih primorskih zborov. Prizadevni organizatorji, člani domačega kulturnoprosvetnega društva Janko Premrl Vojko so predvidevali vse, a takšnega obiska le niso pričakovali. A so ga bili veseli: naj se ve, kdaj je Primorska poje.
Občinstvo je še posebej nagradilo vsakega posameznika in vse skupaj, nemara pa je (če bi merili) največ aplavza vendarle dodelilo prav dvema zamejskima zboroma: ženskemu zboru Prosek-Kontovel in moškemu zboru Vasilij Mirk iz istega kraja. Tudi pri ostalih zborih ni manjkalo hvaležnega ploskanja in vzpodbujanja. S koncerta so odhajali zadovoljni, notranje bogatejši in z upanjem, da jih bodo domači organizatorji ob letu spet razveselili s koncertom.
Nastopilo je kot rečeno šest zborov, in sicer: mešani zbor Društva upokojencev Koper, moški zbor Meblo Nova Gorica, mešani zbor kulturnega društva Primorsko Mačkolje, moški zbor Zveze šoferjev in avtomehanikov Idrija, ženski zbor Prosek - Kontovel in moški zbor Vasilij Mirk Prosek ' Kontovel.
Skupina Kras v Vidmu
VIDEM — V videmski Galeriji sodobne umetnosti so v sodelovanju z Obalnimi galerijami, Videmske občine in Videmske pokrajine odprli razstavo arhitekture skupine Kras. Pobuda je naletela na velik odmev in privabila lepo število ljudi.
Skupino Kras je občinstvu predstavil Marco Pozzetto. Dejal je, da skupina, ki jo sestavlja 12 arhitektov generacije štiridesetlet-nikov, deluje v Sežani, a se hkrati odpira italijanskim izkušnjam. Skupina pomeni tako tudi vezni člen med dvema kulturama in dvemd izkušnjami na področju arhitekture.
Pozzetto je nato omenil najvažnejša dela skupine: od hotela Klap v Lipici, do stavbe v Vremskem Britofu, pa club hotel v Lipici, mošejo v Ljubljani ter druga dela. Dejal je, da gre v bistvu za post — moderno arhitekturo, ki sloni predvsem na racionalnosti. Skupina Kras ne zasleduje prijetnih in spontanih učinkov, gre ji bolj za elementarno, enostavno arhitekturo, ki se skuša spajati z okoljem. Stavbe in druga dela se zdijo, kot da so izklesane iz enega samega kosa. Pozzetti je ob zaključku poudaril, da je to originalna arhitektura, ki se ne naslanja na citate znanih mojstrov in ki vsekakor presega neko krajevno raven.
□ CELOVEC — Zimski turizem je na avstrijskem Koroškdm povzročal marsikatero preglavico, letos pa so se očitno stvari spremenile v boljše. Zabeležili so namreč 8,7 odstotka obiska več kot lansko sezono.
Marija Vojskovič
lili smo od tam...
22.
Delal je drijoman, in pri tem je bila naša barka zmeraj več ali manj na robu brodoloma. »O, mene imajo ljudje radi«, se je hvalil oče. »Kajpa, saj jim zastonj delaš«, ga je včasih grenko zavrnila mati, in vsa nesrečna prekladala tistih nekaj dinarjev, ki jih je prinesel. »Saj to je komaj za material, ki si ga kupil za delo!« je naposled zaklicala. »Dela ti niso plačali!« Oče je nekaj zamomljal, se ozrl in umaknil pogled. »Kako naj jim računam, ko so pa reveži!« je naposled izbruhnil. »Jej, jej, vsi so reveži, samo mi nismo...« »Molči, molči, tako lepo so me postregli...« »Tudi doma si postrežen. Te prosim, ne hodi nikamor več delat!« je zaklicala v sveti jezi. »Lezi v posteljo in počivaj. Bog se usmili, niti za žajfo nisi zaslužil, s
katero bi ti oprala štrace! Niti za žajfo...«
* * *
Bilo je neko obdobje, ko smo se neprestano selili. Selitev je postala za nas nekaj takega, kot denimo spomladansko čiščenje. Vzrok se je zmeraj našel. Ali
je bilo stanovanje vlažno, ali mrzlo, ali je bilo daleč, ali je bila najemnina visoka, ali pase oče in marinista mogla privaditi. Nekaj se je nabiralo, in naenkrat sem ju čula govoriti o selitvi. Potem je oče nekega dne prišel domov poln hvale o novem bivališču, ki ga je našel. Oh, kako prijazni ljudje... Radi bi dozidali, in so vprašali, ali jim bom pomagal. Kajpa, da bom, sem rekel. Tako prijazen gospodar... Ma ja, ma kakšno je stanovanje? je mati prekinila očetove slavospeve. Oh, saj veš, kakšni so nekateri ljudje. Ti, ki so šli ven... Ma, kakšno je, te vprašam. Jaaa, tako je, no... Ko ga bom prebelil, bo lepo, boš videla.
Ne vem, kaj ji je povedal novemu bivališču v prid, zakaj v naslednjih dneh So se že začele priprave za selitev. Oh, jaz dobim stanovanje, kadar hočem, se je hvalil oče. Samo grem in povprašam. Prècej vidijo, da sem poštenjak. Jaaa, je kimal in se ves polaskan nasmehnil.
In že smo nosili stvari ven in jih nalagali. Voz in voznika je oče zmeraj staknil. In nam je bilo kot da gremo v obljubljeno deželo. Zdi se kot da sta se oče in mati vsakič oddahnila, ko sta se odpravljala kam na novo. Kot da sta vse slabo pustila v starem bivališču. Zdaj bosta začela znova. O, zdaj bo čisto drugače. In oče je zmeraj našel nekaj, kar je bilo v novem bivališču boljše kot v starem. A ni tako, Francka? Ja, res je, je potrdila mati. In že prvi večer sta se počutila tako domače, da sta zaspala kot otroka.
Trikrat seliti se, je toliko kot enkrat pogoreti,
tako pravijo. Ob vsaki selitvi se je nekaj obletelo. Denimo, omari, ki nam jo je dala nona s Krasa, je odstopila zadnja stena. Večno prekladanje ji je skrajšalo življenje. K sreči je imela naša mati prijateljico, ki je svoje številno pohištvo občutila kot breme, in je tako dopolnila vrzeli pri našem.
Kamor smo prišli, povsod sta oče in mati našla prijazne ljudi. Kajpak da so bili vmes tudi taki, ki so vihali nosove. Takih se nikoli ne manjka, zakaj ošabnost nič ne stane, je govoril oče. Mati se je kmalu pobliže seznanila z ljudmi v hiši. Spominjam se, kako je prišla nekega dne z novico, kako hranilni so orehi. To je povedal profesor iz tretjega nadstropja, ja, tisti, ki ima tako lepega fantka. Tako zna razložiti vsako stvar. O orehih nismo vedeli kaj prida. Dvakrat na leto, o Božiču in o Veliki noči smo jih nekaj natolkli in očistili za potico. Zdaj pa se je ona vrgla v razlaganje o hranilnosti orehov, in oči so se ji svetile od vneme. Pomisli, en sam oreh ima... Tak majhen sadež, pa ima toliko v sebi! Ke-pej, je rekel oče, z eno nogo v škafu tople vode, medtem ko si je na drugi rezal otiščance. Za hip je popustil svoje opravilo in se zagledal nekam predse. Odprta britev mu je obvisela v roki. Oh, koliko smo jih imeli doma, je rekel, pa lešnikov, fig, rožičev... Kepej, ko jih je nosil vaš oče iz portonove je rekla mati. Vsi so nosili, se je zasmejal oče. Še čudno da ni šel portonovo na kant, je rekla mati. O, je šel na kant, ko je umrla stara Avstrija in so prišli Italijani! jo je jezno zavrnil.
Posvetovalna komisija Sklada za Trst sprejela odposlanstvo tržaških kmečkih organizacij
Izredna sredstva »paketa za Trst« je treba uporabiti tudi za spodbujanje doslej zapostavljenega kmetijstva
V potek, 4. aprila, je komisija Sklada za Trst pri vladnem komisariatu v okviru svojih posvetovalnih sestankov s tržaškimi stanovskimi organiza-djami sprejela tudi p>redstavnike kmečkih organizacij, da bi se seznanila tudi z njihovimi stališči o uporabi finančnih sredstev, ki jih Sklad prejema na osnovi zakona št. 26/86, znanega z imenom »paklet za Trst«. Za komisijo so se srečanja udeležili deželni odbornik za proračun Gianfranco Carbone, ki ji predseduje, deželni svetovalci Boris Iskra, Oliviero Fra-giacomo in Paolo Pellis ter predsednik pokrajine Gianni Marchio. Kmečko zvezo je zastopal Edi Bukavec, Zvezo neposrednih obdelovalcev Paolo Larghi, Združenje poljedelcev pa Liliana Peščina.
Predsednik Carbone je uvodoma u-gotovil, da je kmetijstvo na Tržaškem dokaj zapostavljena gospodarska dejavnost in da bi si zaslužilo večjega priznanja in podpore kot doslej. V tej luči je pozdravil dejstvo, da so se vse tri kmečke organizacije predstavile enotno.
Besedo so nàto imeli zastopniki kmečkih organizacij. Komisarjem so izročili spomenico, v kateri so zapisali svoje predloge o tem, kako naj Sklad za Trst up>orabi v prid kmetijstva izredna finančna sredstva, ki jih je ozi-
roma bo prejel na osnovi zakona št. 26. Spomenico je obrazloži! Bukavec, njegova izvajanja pa sta dopolnila Larghi in Peščina.
Bukavec je najprej navedel nekaj podatkov o dejanski teži kmetijstva v okviru tržaškega gospodarstva. Nanj odpadeta 2 odstotka proizvodnje v pokrajini, z njim pa se bavijo 4 odstotki zaposlenih na Tržaškem, če upoštevamo, da je poleg 1.500 kmetovalcev od 2.500 do 3.000 polkmetovalceiv. Te p>odatke bi Sklad za Trst moral po mnenju kmečkih organizacij upoštevati tudi pri porazdeljevanju izrednih finančnih sredstev. Po njihovem bi moralo kmetijstvo prejeti prispevke sorazmerno s številom ljudi, ki se z njim ukvarja, kar bi pomenilo 25 do 30 milijard lir v prihodnjih 10 letih.
Katere konkretne pobude pa naj bi podprli s temi izrednimi prispevki? Pri določevanju njihove konkretne namembnosti so Bukavec, Larghi in Peščina razlikovali kratkoročno in srednjeročno obdobje. V prvem naj bi Sklad podelil 2 milijardi lir Kraški gorski skupnosti za finančno kritje prošenj, ki so jih kmetovalci predložili na osnovi deželnega zakona št. 70/83 za razvoj kmetijskih podjetij. KGS ima v ta namen na razpolago 2 milijardi lir, prošenj za prispevke pa je prejela za skoraj dvakrat večjo vsoto. Poleg tega, kot znano, KGS ne krije celotnega tržaškega ozemlja, tako da nekateri tržaški kmetovalci niso mogli vložiti prošenj v smislu omenjenega deželnega zakona., Zato so predstavniki kmečkih organizacij pred-
lagali, naj Skdad za Trst v kratkem podeli drugi 2 milijardi lir za razvoj kmetijskih obratov, ki ne spadajo pod ozemeljsko pristojnost KGS.
Kaj pa v srednjeročnem obdobju? Kmečka zveza, Zveza neposrednih obdelovalcev in Združenje poljedelcev se zavzemajo za to, da bi Sklad za Trst financiral uresničitev nekaterih infrastruktur, ki bi bile velikega pomena za bodočnost tržaškega kmetijstva, kot so predvsem Kraški vodovod in poljske poti, prispevke pa bi moral podeliti tudi za tehnološko posodabljanje kmetijskih podjetij.
Komisarji Sklada za Trst so z zanimanjem vzeli na znanje predloge kmečkih organizacij. V pogovoru, ki se je razvil, so nekateri pripomnili, da bi marsikatero izmed naštetih pobud morala pravzaprav podpreti deželna uprava, katero Sklad za Trst načelno seveda ne more nadomestiti. Kot so tržaške kmečke organizacije v preteklosti že večkrat povedale, je deželna uprava v resnici dokaj gluha za potrebe in zahteve tržaškega kmetijstva. Zato so se na petkovem srečanju nekateri komisarji obvezali, da bodo dali pobudo za razčiščenje nepravilnega odnosa, Id vlada med deželnimi oblastmi in tržaškimi kmetovalci.
Sekcijski kongres Slovenske skupnosti pri Sv. Ivanu
Sekcija Slovenske skupnosti za Sv. Ivan, Lonjer in Katinaro se je zbrala v petek, 4. aprila v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Uvodni govor je imel tajnik sekcije Edi Krapeš, Franc Mljač, predstavnik SSk v rajonskem svetu, pa se je pomudil pri delovanju tega organa, ki ga je kritično ocenil. Miro Opelt je prikazal delovanje KZE, v kateri je odbornik in pri tem izrazil zaskrbljenost zaradi predvidenega skrčenja osebja u-stanove. Zorko Harej, pokrajinski tajnik, je govoril o pomenu sekcije in kongresa kakor tudi o političnem položaju v našem mestu, pri čemer je poudaril svojo in strankino veliko zaskrbljenost zaradi razvoja pri podjetju Total, kjer je družba uvedla postopek za kolektiven odpust 493 delavcev, zaposlenih v rafineriji Aquila. Med debato, ki je sledila poročilom, je prišlo tudi do informacije o sestanku, M ga je malo prej dokončalo pokrajinsko tajništvo republikanske stranke na temo o zaščiti Slovencev. Bilo je podano zelo negativno mnenje o tem sestanku, na katerem je bil prisoten tudi odbornik Lokar da bi interveniral med debato v o-brambo slovenskih stališč, toda do debate ni prišlo, ker organizatorji niso dali besede prisotnim. Proti takim nedemokratičnim postopkom, ki jih nismo pričakovali od predstavnikov stranke, ki se sklicuje na princip» svobode mišljenja in govora, SSk o-stro protestira.
Morotejci izgubili večino v KD
Po skoraj tridesetih letih so bivši morotejci izgubili relativno večino v tržaški KD. Rezultati sekcijskih kongresov so namreč pokazali, da so jih prehiteli bivši forzanovisti, mladi dorotejci in bivši Tombesijevi fanfanijevci, ki se od zadnjega pokrajinskega kongresa zbirajo v struji De Mita - Bia-sutti. Le-ti so namreč zbrali 32,34 od sto glasov (ali 14.447 kongresnih glasov), medtem ko so bivši morotejci, ki se sedaj zbirajo v struji De Mita - Zac-cagnini, dosegli le 27,05 odst. glasov (ali 12.093 kongresnih glasov). Tretja struja v tržaški KD je dorotejska s 15,41 odst. glasov, sledijo pa ji še ekologi-sti z 9,86 odst. glasov, bazisti s 7,12 odst. in andreottijevci s 7,03 odst. glasov.
Vladni komisar je obiskal devinsko-nabrežinsko občino
Vladni komisar v deželi Furlaniji -Julijski krajini, tržaški prefekt dr. Eustachio De Felice je v petek 4. aprila obiskal devinsko - nabrežinsko občino. Komisarja, ki ga je spremljala dr. Maria Augusta Marrosu, so spjrejeli župan Brezigar, p>odžupan Caldi in odborniki Gobbo, Bussani in Contento. V dolgem in prisrčnem prigovoru je župan Brezigar ilustriral dejavnost in programe devinsko - na-brežinske občinske uprave ter se še posebno zaustavil na odnosih, ki jih ta vzdružuje s centralnimi in krajevnimi državnimi organi. V temi okviru je podčrtal vnemo uprave za omikano, družbeno in gospodarsko rast občine.
Med številnimi argumenti je župan orisal komisarju De Feliceju pobude občine, ki jih trenutno obravnava ministrski svet: zvišanje razreda občine, ki bi omogočilo vključitev visoko kvalificiranega osebja, vključno tistega z univerzitetno izobrazbo na u-pravnem področju, v občinski orga-nik, nov občinski grb, ki ga je občinski svet že odobril in ki sedaj čaka na odobritev predsedstva ministrskega sveta ter predlog za podelitev občini odličja za odporniško gibanje, ki je bil že predstavljen v terminih predviđenih p» zakonu.
. Župan je nato orisal še nekatere
pobude v zvezi z velikimi deli, med katerimi so bila nekatera že realizirana z bistvenimi prispevki iz tržaškega sklada. Komisar De Felice je bil seznanjen tudi s potekom postopka za odobritev novega splošnega regulacijskega načrta ter s perspektivami turističnega razvoja občine.
Prefekt se je nato zahvalil za vabilo ter izrazil veliko zanimanje za pobude devinsko - nabrežinske občine in je zagotovil svojo naklonjenost pri reševanju tistih, ki so tesno povezane z državnimi organi.
Ob koncu srečanja je žup»an v imenu občinske uprave daroval uglednemu gostu kamniti krožnik v spomin na njegov obisk v vasi, ki praznuje dvatisočletnico kamnolomov. Nato si je komisar, v spremstvu žup>ana, o-gledal razstavo ob dvatisočletnici na-brežinskih kamnolomov.
• Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja na Tržaškem vabi vse udeležence tečaja »Viri sodobne zgodovine in preučevanje zgodovine«, na srečanje, ki bo v sredo, 9. aprila, ob 16.30 na sedežu inštituta v Ul. Imb,riani 7. Na dnevnem redu bo tudi pjriprava programov zgodovine za šolsko leto 1986/87.
Pred spomenikom na openskem strelišču počastili spomin 71 ustreljenih talcev
Od poznavanja ali nepoznavanja novejše družbenopolitične zgodovine je v veliki meri odvisno tudi družbeno in politično vzdušje, ki ga danes dihamo v Trstu. To je še vedno težko, zatohlo, s predsodki, iracionalnimi strahovi in sovraštvi prepredeno ozračje, v katerem se pojem pravega sožitja s težavo uveljavlja in uresni-
čuje. Takšnemu vzdušju p»a je v veliki meri krivo ravno nep>oznavanje preteklosti, ali pa zlonamerno prikrojevanje zgodovinskih dejstev po meri tistih, ki si ne želijo miru in sožitja v teh obmejnih krajih.
To je bila nekako osnovna misel, nekakšna rdeča nit nedeljske komemoracije na openskem strelišču, kjer
SSG tokrat za najmlajše
Slovensko stalno gledališče je tudi letos poskrbelo za razvedrilo in pouk najmlajših. V adaptaciji in režiji Maria Uršiča je pripravilo za oder pravljico Antonia De Saint Exupèryja »Mali princ« in jo predstavilo občinstvu v nedeljo v kulturnem središču Antona Ukmarja pri Dom ju, v sodelovanju z domačim kulturnim društvom Fran Venturini.
Zaradi istočasnih prireditev v drugih dvoranah v dolinski občini je bilo na nedeljski premieri sicer manj »otroškega občinstva«, vendar menimo, da bodo najmlajši prišli na svoj račun v prihodnjih dneh na posameznih šolah. Ker bomo daljše poročilo objavili jutri na kulturni strani, naj omenimo le, da igrajo Stojan Colja, Alojz Milič in Alda Sosič, da je kostume izdelala Marija Vidau, pesmice napisal Miroslav Košuta in da bo seveda mali princ še večkrat priletel iz daljnega planeta k nam...
V Trstu predstavnik južnoafriške opozicije
B«nny Nato de Bym, ki v Italiji zastopa največjo južnoafriško opozicijsko stranko, Afričan National Congres, se te dni mudi v Trstu na povabilo tukajšnje ACLI. Včeraj so ga sprejeli predstavniki oblasti — med njimi župan Richetti, škof Bellomi in šolski skrbnik — danes pa bo obiskal nekatere šole ter se popoldne srečal s prebivalstvom. Srečanje bo ob 18. uri v dvorani ENAIP na Istrski cesti 57.
Mladinska skupina KD Vodnik predstavila »Staro hišo št. 3«
V	občinskem gledališču Prešeren v Boljuncu je bila v nedeljo krstna predstava mladinske skupine KD Valentin Vodnik. Dekleta, ki obiskujejo tečaj sodobnega izraznega plesa (vodi jih plesalka, koreografinja in pie sna pedagoginja Jasna Knez), so po zgodbi Ele Peroci pripravile pravljico v glasbi in plesu z naslovom »Stara hiša št. 3«. Igralke v predstavi improvizirajo in sproti ustvarjajo, da ima zgodba 'o stari hiši vedno nov videz.
V	igri so nastopile Erika Pečar, Erika Žerjal. Samuela Baldi, Erika Furlan, Alenka Bandi, Erika Husu, Tatjana Canziani, Ivana Santi, Nataša Sancin, Nataša Canziani in Ingrid Slama. Za koreografijo je poskrbela Jasna Knez, za glasbo Bor Turel, likovno je delo opremila Ester Kočevar, režirala pa Nerina šmb. O predstavi bomo podrobneje še poročali.
V barkovljanski cerkvi je od včeraj nov zvon
Pred župno cerkvijo sv. Jerneja v Barkovljah se je včeraj dopoldne kar trlo radovednežev. Prišli so iz vseh tamkajšnjih šol, slovenski in italijanski otroci s svojimi učiteljicami, da bi slovesno pričakali gosta, novi zvon, ki bo zamenjal starega: le-ta je bil namreč počil in poslali so ga v Videm in tam na novo ulili.
Neobičajni dogodek je pritegnil pozornost še drugih mimoidočih in tovornjak z dragocenim tovorom si je komaj utrl pot do zvonika skozi špalir zvedavih pogledov. Novi zvon so z jeklenimi valji pritrdili na cerkveno dvorišče, kjer ga je blagoslovil župnik don Elio Stefanuto. Bronasti prišlek, težak skoraj šest stotov in vreden sedem milijonov lir, sedaj že visi v zvoniku. Pel bo v Fa-diesis, v svojih temnobleščečih nedrih pa skriva 22 odst. bakra in 78 odst. kositra (zlitina B 22).
je pred 42 leti padlo pod nacifaši-stičnimi svinčenkami 71 talcev. Tako slovenska senatorka Jelka Gerbec, kot socialistični sindikalist Paolo Macaiuso sta svoja komemorativna govora ubrala na temo zgodovinskega spomina, ki na žalost ni v zadostni meri prisoten zlasti v mlajših generacijah, ali pa je večkrat prisoten v izkrivljeni obliki. Mladi vse premalo vedo o dogodkih pred štiridesetimi in več leti. Temu je kriv tudi italijanski šolski sistem, ki ni dal zgodovini odporniškega gibanja zadostne pozornosti, pa tudi ves sistem italijanskega javnega obveščanja, ki se vsa ta zadnja desetletja spretno izogiba temu, da bi posredoval italijanski javnosti jasno in verodostojno sliko odporništva, iz katerega se je po črnem dvajsetletju rodila demokratična republika z demokratično ustavo. Tako Gerbčeva kot Macaiuso sta poudarila, da je potrebna predvsem boljša informacija, če želimo, da bodo prišli krvavi dogodki pred štiridesetimi leti do prave veljave, da bodo zlasti mladi začeli razumevati vso grozotnost tistih tragičnih dogodkov, kot so bili množični umori na bazov-ski in openski gmajni, v Ulici Ghega in še marsikje drugje. Samo ob drugačnem, bolj demokratičnem pristopu do te preteklosti bo mogoče prebroditi vse predsodke in graditi pravo sožitje. Oba govornika sta opozorila tudi na naraščajočo napetost na mednarodnem prizorišču, ki je še dodatni element splošne krize, ob kateri je nadvse potrebno okrepiti demokratični boj za okrepitev miru. Slovenska senatorka je posebej omenila tudi specifični boj slovenske narodnostne skup-nosti za svoje pravice in dejala, da je igračkah ja s Slovenci dovolj, da so sedaj potrebne odločnejše akcije za izvojevanje globalnega zaščitnega zakona, pri čemer nosi odločujočo odgovornost enotna slovenska delegacija.
Nedeljsko komemoracijo na openski gmajni, pred spomenikom 71 talcem, nedaleč od kraja, kjer so padli tudi Tomažič in tovariši, je otvoril moški pevski zbor Tabor z Opčin, ki je pod vodstvom Sveta Grgiča zapel žrtvam. Komemoraciji je predsedovala mlada domačinka Giuliana Sosič, ki je tudi predstavila priložnostna govornika. Po polaganju vencev je openski pevski zbor, tokrat v mešani sestavi, zapel še pesem Mati po besedilu Tomažiča in glasbeni priredbi Vodopivca.
•	Danes, 8. t.m. ob 21. uri, bo Paolo Parovel v svoji oddaji L’altra Trieste odgovarjal neosnovanim trditvam republikancev, češ naj bi bila dvojezičnost proti tradiciji, kulturi in volji heterogenosti ljudstva. Povezoval pa bo odvetnik Bogdan Berdon.
•	Središče za socialne študije »G. Salvemini« prireja danes, ob 18.30 na svojem sedežu na Korzu Italija 12 predavanje prof. Giorgia Giudicija o zgodovini in škodljivih učinkih tobaka in kajenja.
Skoraj brezupni poskusi uslužbencev za preklic množičnega odpusta pri Aquili
Delavstvo žaveljske rafinerije Aquila - Total in z njim sindikalne organizacije poskušajo vse, da bi prišlo do preklica odpustov skoraj 500 delavcev, ki jih je v prejšnjih dneh napovedalo francosko podjetje. Vest je vzbudila ogorčene reakcije ne samo sindikalnih, ampak tudi upravnopoli-tičnih in gospodarskih krogov.
Uslužbenci rafinerije so se včeraj dopoldne najprej zbirali pred sedežem Zveze industrijcev, delegacija sindikalnih predstavnikov pa je imela krajši pogovor z vodilnimi predstavniki tega združenja; zahtevali so seveda poseg industrijcev, da bi prišlo do preklica odpustov; odgovor, ki so ga prejeli pa je bil naravnost porazen. Kot so po sestanku povedali predstavniki sindikalne zveze in tovarniškega sveta so si industrijci kratkomalo pi-latovsko umili roke in niso hoteli zavzeti nobenega stališča. Tržaški industrijci so praktično vzeli na znanje sklep francoskega podjetja in ga le registrirali, saj ne nameravajo sprejeti nobene konkretne pobude.
Tako zadržanje industrijcev je seveda vznejevoljilo sindikalne predstavnike in delavstvo, ki se je nato podalo na Trg Unità pred sedež vladnega komisariata. Delegacijo sindikalnih predstavnikov je sprejel komisar De Felice in jim zagotovil, da bo
že v teku včerajšnjega dne posegel pri predsedstvu ministrskega sveta in ga seznanil z zahtevami delavstva. Vladni komisar je tudi zagotovil nastop pri podtajniku Žitu, ki je doslej sledil celotni zadevi.
Danes dopoldne pa se bodo pred-
stavniki sindikalne zveze in tovarniškega sveta sestali z načelniki svetovalskih skupin v deželnem svetu, poleg tega pa bodo zahtevali tudi sestanek s predsednikom deželnega odbora Biasuttijem. V skoraj brezupnem položaju poskušajo pač narediti
vse, da bi prišlo do preprečitve odpustov in dokončne rešitve problema.
V zvezi s sklepom družbe Total je posegla včeraj pri ministru za industrijo Altissimu tudi komunistična poslanka Jelka Gerbec, ki je pozvala ministra, naj zaustavi napovedani odpust žaveljskih delavcev.
V
Šestnajstega aprila splošna stavka
V	sredo, 16. aprila, bo v Trstu splošna stavka. Tako so o-dločili včeraj popoldne predstavniki pokrajinskih tajništev CGIL - CISL - UIL, ki so se zbrali na deželnem sedežu CGIL v Trstu.
Te skrajne oblike sindikalnega boja ni narekoval le drastični sklep družbe Total, ampak tudi drugi nerešeni problemi, ki ovirajo gospodarski razvoj našega mesta na področjih pomorstva, družbenih soudeležb in zasebne industrije. V zvezi z zadevo Total, trenutno najbolj dramatično, so se sindikalni predstavniki včeraj že srečali s predstavniki nekaterih strank, danes pa bodo te pogovore še nadaljevali.
.	Nenadoma nas je zapustil
naš dragi mož, oče, nono in * pranono
Dominik Ukmar
(NINI)
Pogreb bo danes, 8. aprila, ob 12.30 iz hiše žalosti na Proseku št. 577 v cerkev.
Žalostno vest sporočajo: žena Ivanka, sinova Danilo in Cveto, hči Ivanka z družinami.
Spomnile se bodo dragega nonota vnukinje Nelida, Ana, Maja, Martina, Barbara, Isabella, Ombretta in Ilonka.
Prosek, 8. aprila 1986
Žalovanju se pridružujeta družini Cipollino in Šegina.
Žalovanju prijatelja Cvetota se pridružujejo družine Biber, Buzečan, Cesini, Fischer, Fonda, Jagodic, Jankovič, Jogan, Offizia, Turk, Veljak, Volk in Zoch.
Iskreno sožalje dr. Cvetu Ukmarju ob smrti dragega očeta izreka družina Stem.
Godbeno društvo Prosek izreka globoko sožalje družini Ukmar ob izgubi dragega člana Dominika (Ninija).
Ministrstvo za šolstvo bo verjetno danes končno določilo predmete za naše šole
Seznam predmetov za zrelostne izpite
Na besedilo Gianni j a Marchia
Predstavljena nova knjiga o Trstu
V obnovljenih prostorih bivšega »Hotela de la Ville«, kjer ima zdaj svoj sedež Banca popolare di Novara, je bila sinoči predstavitev knjige predsednika pokrajinske uprave G i armi ja Marchia in fotografke Angele Prati »Trieste«. Gre za razkošno publikacijo, za katero je Pratdjeva prispevala barvne slike iz Trsta in njegove okolice, Marchio pa besedilo. Delo je izšlo pri tridentinski založbi Reverdito s podlporo omenjene ljudske banke, ki je hotela na tak način obeležiti odprtje svojih novih okenc v Trstu.
Knjigo sta predstavila beneški fotografski mojster Fulvio Roiter in prof. Bruno Maier. Dejala sta, da je pravi biser v svoji zvrsti. Pratijeva je znala ujeti v fotografsko kamero kar presenetljivo lepe podobe naših krajev in ljudi. Prof. Maier je Marchiovo besedilo primerjal stranem, ki jih je na začetku tega stoletja o Trstu napisal Silvio Benco, dejal pa je, da je Marchiov odnos do tržaške resničnosti veliko bolj problematičen. Sam pisec je to potrdil na sinočnji predstavitvi. Dejal je, da je Trst obmejno mesto s težko preteklostjo, v katerem je »življenje težko« in »ga skoraj ni«. Poudaril pa je tudi, da knjiga hoče biti tudi znak zaupanja v boljšo prihodnost.
Ministrstvo za šolstvo je včeraj objavilo seznam predmetov, ki bodo prišli v poštev za letošnje zrelostne izpite. »Mature« se bodo začele 18. junija. Kandidati bodo pisali dve nalogi; za ustni del izpita si bodo nato izbrali enega od štirih predmetov, ki jih je ministrstvo za šolstvo določilo za ustne izpite, drugega pa bo določila ocenjevalna komisija.
Tudi ob letošnji objavi predmetov za zrelostne izpite moramo opozoriti, da ministrstvo za šolstvo ni še točno definiralo predmetov za slovenske šole. Določilo je le spremembo nekaterih predmetov (v primerjavi s tistimi, ki jih je izbralo za italijanske šole), da je med predmete, ki pridejo v poštev za ustne izpite, vključilo slovenščino. Te spremembe veljajo za
klasični licej, znanstveni licej, učiteljišče in pokUcni zavod. Točen seznam predmetov za zrelostne izpite na trgovskem tehničnem zavodu, oddelku za geometre in na goriškem oddelku za zunanjo trgovino bo ministrstvo po vsej verjetnosti objavilo danes. Predvidoma bo danes tudi odredilo »spremembo« pri predmetih za pismeni del izpita, da bi slovenski kandidati pisali prvo nalogo v slovenščini.
SEZNAM PREDMETOV ZA MATURO ZA SLOVENSKE ŠOLE (kot ga je včeraj določilo ministrstvo za šolstvo) :
klasični licej: pismeno: italijanščina, latinščina; ustno: italijanščina, slovenščina, zgodovina, fizika;
znanstveni licej: pismeno: italijan-
ščina, matematika; ustno: italijanščina, slovenščina, filozofija, fizika;
učiteljišče: pismeno: italijanščina, matematika; ustno: italijanščina, slovenščina, latinščina, pedagogika in filozofija;
poklicni zavod — tehniki električnih in elektrotehničnih industrij: pismeno: italijanščina, fizika; ustno: i-talijanščina, slovenščina, matematika, elektronika in elektrotehnika;
pokliciU zavod — tehniki kemijskih industrij: pismeno : italijanščina, kemijsko naprave in risanje; ustno: italijanščina, slovenščina, matematika, kemija, fizika in analize;
poklicni zavod — tehniki mehanskih industrij: pismeno: italijanščina, tehnika proizvodnje in risanje; ustno: italijanščina, slovenščina, fizika in laboratorij, elektrotehnika in elektronika;
trgovski tehnični zavod: pismeno: italijanščina, knjigovodstvo; ustno: i-talijanščina, bančna tehnika, finančna veda, tuj jezik;
oddelek za geometre: pismeno: italijanščina, topografija; ustno: italijanščina, cenitve, gradbeništvo, osnove prava;
oddelek za zunanjo trgovino: pismeno: italijanščina, knjigovodstvo; ustno: italijanščina, tretji tuj jezik, bančna tehnika, finančna veda.
Natečaj za profesorje: pismeni preizkusi
Deželni šolski urad ja objavil datume pismenih preizkušenj za kandidate, rednega natečaja za dosego staleža in za habilitacije za profesorje slovenskih višjih srednjih šol. Pismeni izpiti bodo na liceju Prešeren (Vrdelska cesta 13/1) v sledečih dni ih: 21. aprila za razred LXX — literarni predmeti in latinščina (1. izpit) ; 22. aprila za isti razred (2. izpit) ; 5. maja za razred LXVTI — literarni predmeti; 7. maja za razred LXXIH — literarni predmeti, latinščina in grščina za poučevanje na klasičnem liceju (1. izpit); 8. maja za istsd razred (2. izpit); 9. maja za isti razred (3. izpit); 14. maja za razred LVIII — italijanščina; 15. maja za razred XC — stenografija.
Kulturni večer na Opčinah
Predstavitev dal domačega, openskega likovnega mojstra Maria Sosiča v dvorani openskega Prosvetnega doma je bila v soboto priložnost za lep in bogat kulturni praznik
Mario Sosič je v tržaškem slovenskem zamejstvu že nekoliko znan, vendar pa mnogo premalo glede na njegovo veljavnost in predvsem gleele na njegovo marljivost, saj je za to razstavo, ki bo trajala do srede meseca, pripravil malone trideset svojih plastik oziroma tridimenzionalnih likovnih del. Sosič počne nekako takole, kot Tone Svetina, avtor znanega partizanskega romana »Ukana«. Tudi mladi Sosič vari skupaj kose železa, pravzaprav železne odpadke, ki jih sestavlja v zanimive figure ali strukture in si pri sestavljanju, oziroma komponiranju posameznih motivov pomaga tudi še s kraškim kamnom, ki mu služi ali za podstavek ali pa za del kompozicije.
Odprtje razstave je bila hkrati priložnost za lep> kulturni večer. Gostom kultumo-umetniškega kluba dr. Lojz Kraigher z ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra ja zapel v pozdrav Vrabčevo - Prešernovo »Zdravljico« domači moški pevski zbor, nakar je sledil koncert mešanega zbora istega kluba iz Ljubljane, ki je zapel kar dvanajst narodnih in umetnih pesmi. Plesni, folklorni ansambel istega ljubljanskega društva pa je izvedel dva niza slovenskih narodnih plesov.
Na sliki nastop folklornega ansambla dr. Lojz Kraigher, v ospredju Sosičeve skulpture.
V prometnih nesrečah konec tedna hudo ranjena dva motociklista
Motoristi niso imeli ob tem koncu tedna veliko sreče. V soboto zvečer se je v Boljuncu zgodila hujša prometna nesreča. Domačin, 23-letni Branko Oblak, je iz še nepojasnjenih vzrokov zapeljal s svojim motorjem suzuki 750 v avtomobil citroen, ki ga je upravljal 44-letni Franco Vivoda, prav tako iz Boljunca.
Fanta so nemudoma prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom desne roke, udarec v ramo in morebitni zlom kolena. Zdraviti se bo moral 90 dni.
Tudi 44-letni Roberto Pison iz Trsta, Ul. Paisiello 5, se je moral zateči po zdravniško nego, Pison je v noči med nedeljo in ponedeljkom s svojim motorjem honda 400 trčil v Ulici Roncheto v avtomobil opel ka-dett, ki ga je upravljal 27-letni Riccardo Gregori. Pisona so v katinar-sko bolnišnico zaradi zloma nosu in noge sprejeli s prognozo okrevanja v 50 dneh.
Pomembna posveta v miramarskem centru
V miramarskem Mednarodnem centru za teoretsko fiziko sta se včeraj pričela dva pwmembna znanstvena prosveta, ki se bosta nadaljevala do konca tega tedna. V centrov! konferenčni dvorani se je' pričel vsakoletni seminar o supergravitaciji in o super-
simetriji, v grljaoskem hotelu Adriatico pa mednarodna konferenca o sinhrotronskih generatorjih svetlobe. Slednjo so priredili v okviru načrtovalnega dela za elektronski prospeše-valnik, ki bo zgrajen na Tržaškem.
•	Na liceju Prešeren bo danes ob 16. uri drugo predavanje v okviru izpopolnjevalnih tečajev, ki jih za profesorje sradmjih šal prireja zavod IRRSAE. Prof. Marija Pirjevec bo predavala o liku Slovenca v delih i-talijanskih tržaških pripovednikov. Predavanje je namenjeno vsem profesorjem srednjih šol na Tržaškem.
•	Društvo Pro natura carsica in Na-
ravoslovni muzej prirejata danes ob 19. uri v konferenčni dvorani Naravoslovnega muzeja v Ul. Ciamidan 2 konferenco »Dolomitske kamenine na Krasu:	litologija in morfologija«.
Predaval bo prof. Franco Cuochi z Geološkega inštituta na tržaški univerzi.
šolske vesti
Ravnateljstvo DTTZ »Ž. Zois« z oddelkom za geometre sporoča, da bodo roditeljski sestanki po naslednjem razporedu: v paviljonu B; na zavodu jutri, 9. trn., ob 17. uri 3.a in 3,h razred, ob 18.30: 4.a, 4.b, 5.a in 5.b; v četrtek, 10. trn., ob 17. uri: l.a, 2.b in l.c, ob 18.30: 2.a, l.b in 2,c.
■	V starosti 65 let nas je
zapustil naš dragi mož, oče * in brat
Branko Gialli
Pogreb bo jutri, 9. t.m., oh 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Opčinah.
Žalostno vest sporočajo žena Ana, hči Cvetka z možem, sestra Milka in drugo sorodstvo.
Opčine, Locey, 8. aprila 1986
«	Sporočamo žalostno vest, da
nas je zapmstila naša draga * mama in nona
Zofija Čuperla vd. Blažina
Pogreb bo danes, 8. t.m., ob 11.30 iz hiše žalosti v Gabrovcu št. 61 v cerkev na Proseku.
Žalujoči p;>„ hčere in drugi dstvo
Gabrovec, 8. apirila 1986
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji izreka iskreno sožalje Sonji Blažina ob izgubi drage none.
T	6. aprila nas je zapustil naš
1 dragi oče in nono
Martin Guštin
Pogreb bo jutri, 9. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Križ.
Žalostno vest sporočajo žena Marija, sinovi Bruno, Marjo in Viktor ter vnuki Vojko, Bojan in Sonja z družinami.
Križ, Maribor, Novo mesto, 8. aprila 1986
Ob izgubi dragega Martina Guština izrekata iskreno sožalje ženi Mariji in svojcem
Nadja in Adriano.
Moški pevski zbor Vesna iz Križa izreka globoko sožalje svojcem ob izgubi Martina Guština.
Uslužbenci in uprava občine Dolina izrekajo iskreno sožalje kolegici Ful-viji Pajusco ob nenadni izgubi dragega očeta.
Anton - Tone Magajna devetdesetletnik
Anton Magajna, Tone za prijatelje, je 2. aprila slavil svojo 90-letnico. Lep, že kar redek življenjski jubilej, je dočakal še kar pri primernem zdravju čeprav je pred časom prestal težko operacijo, lani pa ga je potrla smrt žene Leopolde s katero sta v zakonu preživela dobrih 60 let in imela tri sinove.
Magajnovo življenje je bilo delovno od rane mladosti, ko je kot v bistvu še otrok prišel v Trst iz rodnih Vrhpolj pri Kozini, kjer se je rodil 2. aprila 1896. V Trstu se je najprej zaposlil v tržaškem Arzenalu, potem pa za vajenca v pekarni pri Sv. Jakobu, nato v trgovini, ko pa se je dodobra izučil trgovskega poklica, je leta 1933 odprl lastno trgovino najprej v Ul. Settefontane, potem v Ul. Coroneo in nazadnje v Ul. Rossetti na vogalu z Ul. Crispi, prav tam, kjer je danes slovenska tiskarna Graphart.
Trgovino sta vodila skupaj z ženo in zvesto in pošteno služila klientom tako, kot so to znali naši vrli slovenski trgovci prejšnjih časov in kar je še danes uveljavljena dediščina preteklosti.
Toda Tone ni bil samo trgovec-jestvinar, je tudi vseskozi zaveden in trden Slovenec, ki je vedno znal bitina
pravi strani. Še kot mladenič se je vključil v narodno prosvetno življenje pri Sv. Jakobu. Pred prvo svetovno vojno je bil član Sokola, tamburaške skupine »Viktor Parma«, mešanega pevskega zbora »Ilirija« in z njimi nastopal na gostovanjih po Krasu in Istri.
Prvo svetovno vojno je prestajal v Galiciji in na italijanski fronti in bil tudi huda ranjen, v drugi svetovni vojni pa se je hitro vključil v mestno organizacijo Osvobodilne fronte in opravljal aktivistične naloge v samem središču mesta. Leta 1944 so ga colloti-jevci aretirali, zaprt je bil v zloglasni mučilnici v Villi Triste v Ul.Bello-sguardo in v Coroneu, odkoder so ga Nemci odpeljali v nacistično taborišče Buchenwald. V Trst se je vrnil šele avgusta 1945, se zopet oprijel trgovskega posla, se včlanil v novoustanovljeno prosvetno društvo »Ivan Cankar« pri Sv. Jakobu in kot nekoč rad zahajal na prijateljsko kramljanje k »Jadranu«, tradicionalnemu shajališču šantja-
kobskih Slovencev.
Od stare generacije zavednih tržaških slovenskih trgovcev-jestvinarjev, kot so bili Švagelj, Šmuc, Obersnel, Hrovat in še drugi, jih ni ostalo več dosti in Tone Magajna je eden od teh, res v letih toda še dinamičen in v življenjskih preizkušnjah utrjen fizično in značajno. Da bi tak ostal še vsa leta, ki so pred njim.
Jože Koren
Knjižne izdaje ZTT Odsek za zgodovino Tržaška knjigarna
Magija ljudskega izročila
Po uvodnih mislih prof. Pavla Merkùja bosta spregovorila Mirko Ramovš in Julijan Strajnar.
V prostorih Odseka za zgodovino, v četrtek, 10. aprila, ob 20. uri.
Izšla je
Biblija
z ilustracijami Gustava Doreja
Dobite jo v
Tržaški knjigarni
Trst - Ul. sv. Frančiška 20 -tel. 732487
razna obvestila
Mladinska skupina P.Tomažič prireja 23.in 24. maja skupno z Auto Moto društvom "Zvezdara" iz Beograda 1. MED-NARDODNI RALLY PRIJATELJSTVA TRST —BEOGRAD. Vpis in vse potrebne informacije na sedežu skupine v Bazovici, Kosovelova 1, vsak ponedeljek, sredo in petek od 19. do 22. ure (tel. 224—446).
SKGZ prireja LETOVANJA: na TATRAH (Brkini) od 17. do 29. junija za otroke od 6.do 10. leta starosti; v TOLMINU od 1. do 15. julija za otroke in mladince od 6. do 16. leta in v PUNTICELI pri Pulju od IS.do 29. julija za otroke od 9. do 14. leta starosti. Informacije in vpisovanje do 30. aprila na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/III, tel. 744249, vsak dan (razen ob sobotah) od 9. do 12. ure in na sedežu SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 84644 z istim urnikom.
POČITNIŠKE KOLONIJE. Opozarjamo starše, da te dni vpisujejo šolske asistentke po šolah prijave za 25—dnevne počitnice v kolonijah v Comegliansu in Dragi. Pohitite z vpisom, ker so zadnji dnevi vpisovanja.
___________razstave_______________
V	galeriji Cartesius bodo v soboto, 12. t. m., ob 18. uri odprli razstavo slikarke Libane Gramberg. Razstava bo odprta po običajnem urniku do 24. t. m.
V	umetnostni galeriji "Studio Bassa-nese" (Trg Giotti, 8/1) bodo jutri, 9. t. m., ob 18. uri odprli razstavo brazilske slikarke in kiparke Pietrine Checcacci. Razstava bo odprta vsak dan od 17. do 20. ure.
SKD Tabor Opčine — Prosvetni dom.
Do nedelje, 13. t. m., razstavlja kipar MARIO SOSIČ. Urnik: vsak dan od 16. do 20. ure, v nedeljo tudi od 10. do 12.ure.
_____________izleti_______________
Združenje Union Sv. Ivan-Podlonjer
priredi enodnevni izlet 13. aprila v Sesto - Moso - San Candido. Vpisovanje vsak dan od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30 (razen ob sobotah), tel. (040) 61011.
Zveza vojnih invalidov - Odbor in Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju prirejata 23., 24. in 25. maja izlet na Koroško in Štajersko. Vpisovanje in informacije na sedežu Zveze, Ul. Montecchi 6 (4. nadstropje), tel. 040/771952, vsak dan razen sobot med 9. in 12. uro.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
Ciklus predavanj 1986
Podobe
srednjeevropske
stvarnosti
Walter Lukan Dušan Nečak
KOROŠKI SLOVENCI 1945 - 1985
Četrtek, 10. aprila, ob 18. uri Trst - Trgovinska zbornica -Ulica S. Nicolò 5
SLOVENSKA
KULTURNO-GOSPODARSKA
ZVEZA
prireja
Letovanje za otroke
na TATRAH (v Brkinih), v TOLMINU
in v PUNTIŽELI pri PULJU
Vpisovanje do 30. aprila na sedežih SKGZ v Trstu in Gorici.
razne prireditve
V Narodni in študijski knjižnici bo
do 10. aprila (od 9. do 18. ure) odprta razstava del Miroslava Košute.
SKD Primorec priredi KULTURNI VEČER v Ljudskem domu v Trebčah v četrtek, 10. t. m., ob 20. uri. Nastopila bosta mešani pevski zbor PRIMOREC—TABOR in dramska skupina SKD I. Gruden z veseloigro 'KJE JE MEJA?"
SKD TABOR - Openski glasbeni večeri. V nedeljo, 13. t. m., ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah KONCERT SLOVANSKIH IN MADŽARSKIH LJUDSKIH NAPEVOV v priredbi čeških (Patha), madžarskih (Bartok) in tržaških (Nieder) skladateljev. Izvajajo Paolo Bozzi, Giancarlo Frison - violini, Cristina Verità - viola, Livio Laurenti , Fabio Nieder - tolkala, Carla Braitenberg - violončelo. Vabljeni!
SKD Barko vi j e — Ul.Cerreto 12 vabi na predavanje univerzitetnega profesorja Jožeta Pirjevca na temo V DIPLOMATSKIH ARHIVIH LONDONA IN WAS-HINGTONA, ki bo v društvenih prostorih jutri, 9. t. m., ob 20.30.
PD Slovenec Boršt—Zabrežec prireja v sodelovanju z ZSKD 2. revijo otroških zborov VESELO ZAPOJMO, ki bo v nedeljo, 13. t.m., ob 17. uri v gledališču F.Prešeren v Boljuncu.
Danes zasedanje Človek-stroj
Danes, z začetkom ob 10. uri, bo v sejni dvorani ekonomske fakultete tržaške univerze (Trg Evrop 1) prvo srečanje mednarodnega zasedanja na temo »Ljudje stroji-Meschmenmen-schen«, ki so ga omogočili tržaški Ge-othe Institut, Intercultural Society for Sience and Art, Scuola superiore degli studi avanzati-Visoka šola za napredne študije ter tržaška in essenška univerza. Mednarodnega zasedanja, ki se bo zaključilo 10. aprila, se bodo udeležili, med drugimi, Michel Tibon-Cornillot, Marie-Anne Berr, Jan E. Olsson ter Paolo Budinich.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20
vabi danes, 8. t. m. ob 20.30 na
Torkov večer z Dušanom Štularjem, nestorjem tržaških pianistov
Sodelujejo: prof. PAVLE MERKU muzikolog: DUŠAN MIHALEK pianist: ALJOŠA STARC
jMHHll GLASBENA
Ì6Ì8Ì11 matica
TRST
7. abonmajski koncert sezona 1985-86
V četrtek, 10. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
Črtomir Šiškovič
violina
Igor Lazko
klavir
J. S. Bach, Mozart, Kogoj, Dvorak
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma.
falerVja
Ul. sv. Frančiška
Na ogled so likovna dela domačih in tujih umetnikov
Slike, skulpture, velika izbira grafičnih del
V oglasu, objavljenem v nedeljo, 6. t. m., je bilo zamenjano ime naročnika oglasa. Za neljubo napako se oproščamo.
čestitke
V nedeljo, 6. t.m., sta slavila v Dolini 55—letnico poroke KARLINA in MARJO GROPAZZI. Vse najboljše in še korajžno naprej.jima iz srca kličejo Marjan in Miranda z družinama.
včeraj-danes
Danes, TOREK, 8. aprila
MATEVŽ
Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 19.41 — Dolžina dneva 13.09 — Luna vzide ob 6.50 in zatone ob 18.59.
Jutri, SREDA, 9. aprila
MARINA
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 16,5 stopinje, zračni tlak 1016,2 mb ustaljen, veter jugovzhodnih 6 km na uro, vlaga 72-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,2 stopinje
PLIMOVANJE DANES: Ob 4.07 najnižja -44 cm, ob 10.01 najvišja 36 cm, ob 15.55 najnižja - 44 cm, ob 22.11 najvišja 54 cm.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Francesco Marra, Teresa Gregorin, Marco Grimaldi, Stefano Zanon, Sara Metlica, Riccardo Giurge-vich.
UMRLI SO: 86-letna Angela Pinzi, 65-letni Primo Giacca, 81-letna Maria Scrigner, 79-letni Enrico Cergnul, 91-let-na Anna Semizh, 70-letni Natale Pietro Stefanato, 74-letna Rosa Di Noja, 88-let-na Maria Fontanot, 79-letni Aureliano Pavan, 65-letni Branislao Gialli, 82-letni Martino Guštin, 61-letni Francesco Gero-mella, 92-letna Sebastiana Zuppello, 88-letna Ludmilla Bisiach, 87-letni Luciano Pajusco, 78-letni Silvio Olivo.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 7., do sobote, 12. aprila 1986
(od 8.30 do 13.00 In od 16.00 do 19.3o) (tudi od 13.00 do 16.00)
Ul. Settefontane 39, Trg Unità d'Italia 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6 (Naselje Sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 — MILJE.
FERNETIČI (tel. 229355) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 19.30 do 20.30)
Ul. Settefontane 39, Trg Unità d'Italia 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6 (Naselje Sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 — MILJE.
FERNETIČI (tel. 229355) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 20.30 do 8.30 — nočna služba)
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 — MILJE.
Fernetiči (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure m praznična od 8. do 20. ure.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Target - scuola omicidi, dram., ZDA 1985, 117'; r. Arthur Penn; i. Gene Hackman, Matt Dil-lon.
EXCELSIOR I - 16.30, 22.00 La mia Africa, dram., ZDA 1985, 150'; r. Sydney Pollack; i. Meryl Streep, Robert Red-ford.
EXCELSIOR II - 17.00, 22.00 Antarctica, dram., Jap. 1984, 120'; r. Koreyoshi Ku-rahara; i. Ken Kakakura, Eiyi Okada.
FENICE - 17.00, 22.15 Yuppies - i giovani di successo, kom., It. 1985, 105'; r. Carlo Vanzina; i. Jerry Calà, Massimo-Boldi.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Spie come noi. kom., ZDA 1985, 102'; r. John Lan-dis; i. Chevy Chase, Dan Aykroyd.
NAZIONALE I - 16.15, 22.00 Unico indizio la luna piena,fant., ZDA 1985, 100'; r. Daniel Attias; Gary Busey, Everett McGill.
MIGNON - 16.00, 22.00 Taron e la pentola magica, ris., ZDA 1985, 80'; r. Ted Berman, Richard Rich, prod.Walt Disney.
EDEN - 15.20, 22.00 II finocchio erotico-in Donne inquiete, porn. Q □
CAPITOL - 17.00, 22.00 Commando, dram., ZDA 1985, 88'; r. Mark L. Lester; i. Arnold Schwarzenegger, Rae Dawn.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Tutto in ima notte, kom., ZDA 1985, 115’; r. John Landis; i. Jeff Goldblum, Irene Papas.
LUMIERE BICE - 15.30, 22.00 Ginger e Fred, kom., It.1985, 130'; r. Federico Fellini; i. Marcello Mastroianni, Giulietta Masina.
NAZIONALE II — 16.00, 22.00 9 Settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinge;. □
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 La signora della notte, er., It. 1985, 95’; r. Piero Schivazappa; i. Serena Grandi.
□ □
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Pleasure sexy games, porn. □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Toccami al mattino, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
OBVESTILO IZLETNIKOM V AMSTERDAM
Izletnike, ki so se prijavili za izlete na Holandsko 17. in 24. aprila ter 1. m'aja obveščamo, da lahko dvignejo programe pri potovalnem uradu AURORA v Ul. Milano 20 med 9.00 in 12.30 ter med 18. in 19. uro.
Uredništvo
mali oglasi \
PRODAM staro hišo nad Dolino (Sohor-je), 950 kv. m zemljišča, čudovit razgled. Tel. na št. 040/228338 od 20. do 21. ure.
DESIREE — nova trgovina v Ul. C. Battisti 14 — žensko in moško perilo. Lastnici Pierina in Bojana Furlan se priporočata za obisk.
PRODAM BMW 520, letnik 1978, bele barve v zelo dobrem stanju, edini lastnik, prevoženih 90.000 km. Tel. na štev. 040/211505 ob uri kosila in večerje.
PRODAM hišo (230 kv. m) z dvoriščem in kletjo (220 kv. m) v Ricmanjih št. 102., Tel. na št. 412542 po 20. uri.
V	RICMANJIH je Krašovec odprl osmico. Toči belo in črno vino.
V	BORŠTU je odprl osmico Ljubomir Pe-taros. Toči belo in črno vino.
OSMICO ima Alojz Milič v Repnu št. 49. Toči teran in belo vino.
IŠČEM hišno pomočnico za nego starejše gospe na Proseku, 4-5 ur dnevno, eventualno tudi za opravljanje lažjih hišnih del. Tel. na št. (040) 225-122 po 19. uri.
PRODAM fiat 127, letnik '77, v zelo dobrem stanju. Tel. na št. 040/810—776.
PRODAM posteljo iz bambusa za 1 osebo in 2 fotelja. Tel. na št. 943—207 od 13. do 14. ure.
IŠČEM delo 3 — 4 ure dnevno kot gospodinjska pomočnica. Tel. na št. 741—670.
PRODAM fiat 127, 3 vrat, letnik '74 v dobrem stanju in motor suzuki GS 550 E. Tel. na št. 227—284 ali po 20. uri na št. 251—074.
__________gledališča_______________
SSG
SSG v Trstu gostuje do nedelje, 13. t. m., v Mariboru s Cowardovo komedijo "Hudomušna prikazen ’.
VERDI
Jutri, 9. t. m., ob 20. uri četrta predstava (red F/E) opere "Un ballo in maschera" G. Verdija. Dirigent R. Giovaninetti, režija C. Maestrini.
ROSSETTI
Danes, 8. t. m., ob 20.30 uri bo Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine predstavilo delo B. Brechta "Baal”. Režija Roberto Guicciardini. V abonmaju odrezek št. 10. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava traja 2 uri in 30 minut.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
V	četrtek, 10. t. m., ob 19.30: Lipa zelenela je... Koncert mešanega pevskega zbora — Sto in ena vigred Zdravka Švi-karšiča.
V	petek, 11. t. m.,ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije.
Mala dvorana
Danes, 8. t. m., ob 20. uri: Ob 60—letnici PEN, literarni večer.
Jutri, 9. t. m., ob 19. uri: V kraljestvu Zlatoroga — črnobeli nemi film iz leta 1930.
V	četrtek, 10., v ponedeljek, 21., v četrtek, 24. t. m., in v ponedeljek, 5. 5., ob 19. uri: Arhivski filmi — predvajanje nemih filmov iz arhiva SR Slovenije.
Okrogla dvorana
V	ponedeljek, 21. t. m.,ob 19.30: Večer Beethovnovih skladb in besedil. Aci Bertoncelj in Lenča Ferenčak.
Srednja dvorana
V	sredo, 23. t. m., ob 20. uri: Poletje v školjki — slovesna premiera novega slovenskega filma, režija Tugo Štiglic.
Velika dvorana Slov. filharmonije
V	soboto, 12. t. m., ob 19.30: Komorni ciklus "Slovenski komorni ansambli". Monika Skalar — violina, Božo Mihelčič — violina, Mile Kosi — viola in Ciril Škerjanec — violončelo.
V	ponedeljek, 14. t. m., ob 19.30: Mednarodni mojstrski ciklus. Vladimir Kraj-njev — klavir.
koncerti
VERDI
Danes ob 11. uri se bodo spet pričeli "Nedeljski koncerti" v mali dvorani gledališča Verdi. Nastopil bo komorni orkester gledališča pod vodstvom dirigenta Severina Zannerinija. Na sporedu Co-rellijeve, Couperinove in Brittnove skladbe. Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča.
Società dei concerti — Tržaško koncertno društvo. Jutri, 14. aprila, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil ansambel T SOLISTI DI MONACO".
__________prispevki_________________
V	spomin na Luciana Barazuttija daruje družina Meula 10.000 lir za Slovenski dijaški dom v Trstu.
V	spomin na Marijo Kert vd. Čebulec in Karlo Kocjančič vd. Lupine daruje družina Mesesnel 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob prvi obletnici smrti drage žene in mame Angele Rojc darujejo mož Viktor in otroci z družinami 90.000 lir za Sklad M.Čuk in 90.000 lir za Dijaško matico.
N.N. daruje 50.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, Kolonkovca in od Sv.Ane.
Namesto cvetja na grob očeta učiteljice Vide Gruden daruje Združenje staršev osn.šole F.Bevk z Opčin 50.000 lir za knjižnico P.Tomažič in tovariši.
Namesto cvetja na grob Anakleta Grudna darujejo Vidine kolegice 70.000 lir za Sklad M.Čuk.
Ob smrti drage mame Karoline Smot-lak darujejo hčerke in sinovi 150.000 lir za moški pevski zbor V.Vodnik.
V	spomin na bratranca Dikota Cerkve-niča darujejo družine Pregare 30.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na pokojffe starše in na brata Marjota daruje Silva Žafran 20.000 lir za SKD Slavec in 20.000 lir za glasilo KPI Delo.
V	spomin na Fiamme Ribul por. Pajusco darujejo uslužbenci občine Dolina 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Nevo Di Lenardo daruje Bruno Sulčič 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Od 9. do 17. maja
križarjenje z m/l »Dalmacija«
iz Trsta za MALTO, TUNIS, CAGLIARI, PALERMO, NEAPELJ, CIVITA VECCHIO in GENOVO
Cena od 800.000 lir na osebo v dvoposteljnih kabinah
Informacije in rezervacije
UFFICIO CENTRALE VIAGGI P.zza Unità d'Italia 6 Tel. 62625	AURORA VIAGGI Ul. Milano 20 Tel.60261
	
menjalnica	NAKUPNI TEČAJI 7.4.1986
Ameriški dolar .. Nemška marka .. Francoski frank . Holandski fiorini Belgijski frank .. Funt šterling —
Irski šterling __
Danska krona ... Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1.630.—	Japonski jen ............... 8.—
679.—	Švicarski frank ............. 815.—
212.— Avstrijski šiling ............. 97 —
605.—	Norveška krona ................ 218.-
32.—	Švedska krona ................. 217,—
2.360.—	Portugalski eskudo .......... 10 —
2.055.—	Španska peseta .............. 10 —
183.—	Avstralski dolar ............ 1.150.-
10.—	Debeli dinar .................... 3,80
1.150,—	Drobni dinar .................... 3,80
■ BANCA Dl CREblTO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
r
ti in morje
vojko colja
Birokratska in zakonska določila za CB in VHF radijske oddajnike
Kot smo vam že napovedali, bomo danes spregovorili o najbolj boleči točki navtične radiofonije: o birokratskih in zakonskih predpisih. V Italiji ne sme namreč nihče rabiti radijskih oddajnikov brez ustreznega dovoljenja, zanj pa je pristojno ministrstvo za pošte. Tu ne bi omenili dovoljenj za radijske operaterje z oddajniki SSB, OM in HF, saj se jih poslužujejo predvsem ladje in ne dopustniška plovila, spregovorili bomo torej le o CB in VHF oddajnikih.
Najmanj težav imamo seveda s CB oddajniki. Okrožnemu ravnateljstvu za pošto in telegraf bomo naslovili prošnjo z vsemi osebnimi podatki in z značilnostmi radijskega oddajnika, ki ne sme imeti jakosti nad 5 W in mora seveda imeti »overovljenje« pristojnih tehničnih služb (omologazione), vsi drugi aparati so nezakoniti in je njihova uporaba prepovedana. Pri nakupu moramo paziti, da aparat zadosti tudi tej birokratski zahtevi, saj lahko dobimo na tržišču tudi "neoverovljene" aparate. To spominja na čase, ko so morali imeti vsi rešilni pasovi žig, ki je edini jamčil varnost, kljub temu da so bili v prodaji še boljši rešilni pasovi, ki so prestali hujše teste od italijanskih. Povsem razumljivo bo treba za koncesijo rabe CB oddajnika seči v žep. Vsota pa za čudo ni pretirana, letna koncesija je za sedaj le 50.000 lir. Vsekakor pa mora lastnik takega oddajnika spoštovati pravila 334. člena poštnega zakonika, kjer je točno določeno, kaj sme in kaj mu je prepovedano. Kot zanimivost naj navedemo, da je prepovedano motiti druge operaterje, tega pa se kot kaže ne drži skoraj nihče, saj se lahko vsakdo prepriča kako je s to valovno dolžino v gosto naseljenih krajih, če na dobrem navtičnem sprejemniku lovi valove na 27 MHz. Seveda določila prepovedujejo, da bi aparat odstopili drugim, prav tako je treba navesti, če bo fiksen ali premičen.
Za navtične potrebe bomo seveda zaprosili za "premični oddajnik", poskusili bomo tudi, ali nam dovolijo rabo tistih valovnih dolžin, ki so določene za varnost na morju. To prošnjo moramo seveda utemeljiti, kar pa navsezadnje ni tako težko. Določila tudi prepovedujejo, da bi spremenili tehnične značilnosti aparatov. V glavnem se to nanaša na jakost. Nobena skrivnost pa ni, da si marsikdo po odobritvi koncesije priskrbi "neoverovljen" aparat z boljšimi tehničnimi značilnostmi, večjo jakostjo in seveda nižjo ceno, saj overovljenje" konec koncev nekaj stane.
Če torej s CB oddajniki nimamo večjih težav in tudi stroški so še kar sprejemljivi, je povsem drugačna zadeva z VHF oddajniki. Kot prvo je treba omeniti, da lahko prosi za koncesijo le lastnik plovila. Za razliko od CB oddajnikov pa je ministrstvo za pošte in telekomunikacije pooblastilo dve koncesijski družbi, "SIRM" in "Telemar", ki imata v zakupu VHF radio telefonij o. Prošnjo za namestitev in uporabo VHF oddajnika je torej treba vložiti pri teh dveh družbah, s tem pa imamo pravico, da se lahko radijsko vključimo v tele-
fonsko omrežje. Pred časom so rešili tudi vprašanje namestitve VHF oddajnika na neregistriranih plovilih, s tem da je sedaj koncesija vezana na osebo in ne več na plovilo. Letna najemnina za VHF oddajnik je višja kot za CB in znaša 120.000 lir, ki jim je treba dodati še davek IVA. Precej večji so birokratski zapleti v primeru, če bi hoteli imeti VHF oddajnik izključno za primer sile in ne za pogovore s kopnim ali drugimi lastniki VHF oddajnikov. V takem primeru je treba vložiti prošnjo na ministrstvo, kar že samo po sebi pove, kakšnemu čakanju in zapletom gremo naproti.
Po vsem tem je lahko razumljiv nasvet, naj si začetniki raje privoščijo CB oddajnik kot VHF, saj bodo do njega lažje prišli, stroški bodo nižji, rezultati pa skoraj isti, če si priskrbimo radijski sprejemnik, ki ima tudi VHF dolžino. Na tržišču namreč najdemo tranzistorske sprejemnike, ki imajo poleg srednjih in UKW valov še VHF in SSB valovne dolžine.
___________filmi na tv zaslonu kinoateije
SCONTRO Dl TITANI - Spopad Titanov, ZDA 1981.
Režija: Desmond Davies. Igrajo: Laurence Olivier, Ursula Andress, Harry Hamlin. ITALIA 1, nocoj, ob 20.30.
Pred štirimi leti je fantastični film doživel izreden uspeh (Heavy Metal, American Pop). Desmond Davies je takrat zrežiral očarljivo zgodbo povzeto po grški mitologiji. Zgodba je sicer zelo enostavna: Perzej, sin Zeusa in Danae, se zaljubi v Andromedo, ki so jo nameravali žrtvovati Neptunu. Da bi jo rešil, mora junak obglaviti grozljivo Meduzo. Samo, če bo prinesel njeno glavo, bo rešil Andromedo smrti. Celoten film sloni na efektih in animacijskih trikih priznanega tehnika Roya Harryhausena, pravega mojstra znanstvene fantastike. Več kot polovica filma sloni na animaciji. Odlično glasbo je sestavil Laurence Rosenthal, izvaja pa jo London Synphony Orchestra.
LA VENDETTA DELL’UOMO CHIAMATO CAVALLO -The Return of a Man Called Horse — Povratek človeka, ki so ga imenovali Konj, ZDA 1976.
Režija: Irwin Kershner. Igrajo: Richard Harris, Gale Son-dergaard, Bill Lucking. ITALIA 1 , nocoj, ob 22.45.
Kershnerjev The Return of a Man Called Horse nadaljuje zgodbo uspešnega Silversteinovega A Man Called Horse.
Angleški lord (Richard Harris) se naveliča brezdelja na svojem gradu in se odloči, da se bo vrnil v Ameriko, kjer je pred leti zapustil svoje prijatelje Indijance, ki so jih medtem pionirji načrtno pobijali. Lord Morgan pomaga plemenu Siuoxov tako, da jih nauči uporabljati orožje belcev.
Film ni doživel predvidenega uspeha predvsem zaradi oblikovnih pomanjkljivosti.
Priprav,ia:	nedelja ob 11. uri
Iztok Jelačin
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Tako, teden je naokoli, prvi aprilski dnevi so mimo, toplo vreme pa občutimo tudi na naši sicer zelo, zelo vroči lestvici... Medtem ko prvi dve mesti nista spremenjeni, je pomlad ogrela in pregrela ostali del lestvice. Kaj se je zgodilo?
koliko tednov uvrstitev na lestvici prejšnji teden 6	1
6	2
5	5
1	8
4	3 2
6
5	9
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Rande vous - Debela dekTca Elton John - Nikita
A-ha - The Sun Always Shines On TV Feargal Sharkley - A Good Heart Simple Minds - Sanctily Yourself Lionel Richie - Say You Say Me Eros Ramazzotti - Adesso tu Brian Adams - Heaven A-ha - Take On Me Falco - Jeanny
Kar štirje komadi, ki jih prejšnji teden ni bilo, so se danes uvrstili na dobra ali kar visoka mesta, Simple Minds in Sharkley so prvič stopili na lestvico, medtem ko sta se komada Take On You skupine A-ha in Heaven Briana Adamsa po kratkem odmoru vrnila. Napredovala sta The Sun Always Shines On TV in Say You Say Me, nazadovala pa Adesso tu in Jeanny.
Kaj pa predlogi? Ta teden ste nam predlagali Broken Wings skupine Mr. Mr. in Stripped skupine Depeche Mode. Upamo, da bo glasovnic za obe pesmi na milijone... Glasujte! Sodelujte!
Z nagradami sodelujejo še:
Elektrotehna DO Melodija Mengeš
Založba Lipa Koper
Založništvo tržaškega tiska - Trst
Astra
DO Steklarno Hrpelje
Iskre TOZD
Elektroekustlke
Sežane
X-
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:
Naslov: ......
Glasujem za: . Moj predlog:
današnji radijski in televizijski sporedi	|
C "A"	___________
10.30	Nadaljevanka: Benedetta e company (2. del)
11.30	Nanizanka: Taxi
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik —- Kratke vesti
12.05	Halo... kdo igra?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik -Tri minute aktualnosti
14.00	Halo... kdo igra? - Zadnji poziv
14.15	Dok.: Il mondo di Quark
15.00	Kronika
15.30	Informativna oddaja: Telematica
16.00	Nanizanka: L'amico Gipsy
16.30	Zabavni spored: Magic! Vmes risanka Braccio di ferro .
17.00	Dnevnik — Kratke vesti
17.05	Magic! (2.del)
17.55	Informativna oddaja: Pravopis
18.10	Aktualnosti
18.30	Informativna oddaja
19.40	Jutrišnji almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Informativna oddaja: Spot
21.50	Dnevnik
22.00	Nadaljevanka: Quei trentasei gradini (4. epizoda)
23.05	Dokumentarec: Caere, origini di una città
23.55	Dnevnik - nočne vesti
0.10 Dokumentarec: America dove
| ^ RAI 2_______________________2]
11.55	Cordialmente, vodi Enza Sampò
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik — come noi
13.30	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik — Kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem, Super G in kviz Sigillo rosso
16.00	Šolska oddaja: Monografie
16.30	Otroška oddaja: Pane e marmellata, vmes risanka Scooby Doo e i quattro amici più
17.30	Dnevnik — kratke vesti
17.35	Oddaja iz parlamenta
17.40	Oggi e domani
18.30	Športna poročila
18.40	Nanizanka: Le strade di san Francisco
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik - Šport
20.30	Film: La notte dell'aquila (vojni, ZDA-VB 1976, r. John Sturges, i. M. Caine, D. Sutherland)
22.25	Dnevnik - večerne vesti
22.35	Dnevnik - dossier
23.25	Filmske novosti
23.35	Nočni dnevnik
23.45	Film: I due compari (kom, It. 1955, r. Carlo Borghesie, i. Aldo Fabrizi, Peppino De Filippo)
r4 «*«3
11.45	Televideo
12.20	Odbojkarsko svetovno prvenstvo: Italija - Kuba
13.05	Nanizanka: L'isola (r. Nino Pas-salacqua
14.05	Tečaj ruskega jezika
14.35	Tečaj francoskega jezika
15.00	Werner Hollweg izvaja Schubertova dela: Liedova balada (pianist Roman Orther
16.05	Oddaja o zdravstvu: Pediatria
16.35	Izobraževalna oddaja: Giocando simpara
17.00	Zabavni spored: Dadaumpa
18.10	Glasbena oddaja: L'orecchioc-chio
19.00	Dnevnik in deželne vesti
19.30	Deželni programi
20.05	Dokumentarec: 20.000 leghe di storia
20.30	Catene, vodi Patrizia Pistagnesi (2. del)
21.45	Dokumentarec: Geo
22.35	Dnevnik
23.10	Film: Il grande Caruso (biografski, ZDA 1951, r. Richard Thor-pe, i. Mario Lanza, Ann Blyth)
RTV Ljubljana_______________
9.00	TV mozaik.
Pred izbiro poklica
9.30	Človekovo telo: Notranje očiščevanje
10.00	Slikarstvo 20. stoletja: Akcija in konstrukcija
16.00	TV mozaik - ponovitev dopoldanskih oddaj
17.45	Poročila
17.30	Spored za otroke: XVI. mladinski festival - Celje 85 (3.odd.)
18.00	Spored za mlade: Periskop
18.45	Risanka
19.00	Danes: Severnoprimorski obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vreme
20.05	Film za TV: Ostrina britve (posnela TV Novi Sad, po scenariju Svetislava Jovanova je dramo režiral Zvonimir Iljič; igrajo Dragan Maksimovič, Zoran Radmi-lovič, Marko Bačovič, Radoje Čupič, Milan Štrljič), Drama je posneta po doživetjih in usodah partizanskih diverzantov in ilegalcev v Sremu.
21.35	Integrali
22.20	Dnevnik
P RTV Koper
14.15	TV novice
14.25	Nanizanka: Uboga Klara
15.10	Film: Poslednje poletje (ponovitev)
16.45	Otroški program. Risanka Pegaso Kid, nanizanki Narednik Preston in Samotni jezdec
18.30	Nanizanka: Z ljubeznijo
18.55	TV novice
19.00	Odprta meja
V današnji oddaji bodo med drugimi naslednji prispevki:
TRST — Manifestacija delavcev rafinerije Aquila
TRST — Vino z metanolom tudi v Trstu
VIDEM — Razstava arhitektov skupine Kras
19.30	TVD Stičišče
19.50	Rokomet
20.30	Nadaljevanka: Marco Polo — (4. del, i. Ken Marshall, John Giel-sud, Buri Lancaster, Anne Ban-croft)
21.50	TVD Vsedanes
22.05	Iz Mehike: Mundial, vodi Ilario Castagner
23.05	Dokumentarec: Oblast in družba (6. del)
[ il CANALE 5____________
8.30	Nanizanka:	Alice,
(8.55) Fio (9.20) in Una famiglia americana
10.15	Nadaljevanka: General Hospital
11.00	Kviz: Facciamo un affare, vodi Iva Zanicchi
11.30	Kviz: Tuttinfamiglia, vodi Claudio Lippi
12.00	Kviz: Bis, vodi Mike Bongiorno
12.40	Kviz: Il pranzo è servito, vodi Corrado
13.30	Nadaljevanke: Sentieri, (14.25) La valle dei pini, (15.20) Così gira il mondo
16.15	Nanizanki: Alice in (16.45) Hazzard
17.30	Mladinski kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanka: Il mio amico Ricky
18.30	Kviz: Cest la vie, vodi Marco Columbro
19.00	Nanizanka: I Jefferson
19.30	Kviz: Zig Zag, vodita R. Vianello in S. Mondaini
20.30	Nadaljevanka: Dallas
22.30	Modna rubrika: Non-solomoda
23.30	Športna oddaja - Golf
0.30 Nanizanka: Sceriffo a
New York
[ RETEQUATTRO~
8.30	Nanizanka: Strega per amore
9.00	Nadaljevanka: Marina
9.40	Nanizanka:	Lucy
Show
10.00 Film: Gli ultimi giorni d’uno scapolo (kom., ZDA 1949, r. R. Montgomery, i. R. Montgomery, A. Blyth)
11.45	Magazine
12.15	Nanizanka: Amanda
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Il tulipano nero, She-ra la principessa del potere
14.15	Nadaljevanki: Marina in (15.00) Agua viva
15.50	Film: Appuntamento tra le nuvole (kom., ZDA 1962, r. H. Levin, i. C. Boehm, P. Tiffin, D. Addams)
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20 Nadaljevanka: Ai confini della notte
18.50	Nanizanka: I Ryan
19.30	Nadaljevanka: Febbre d'amore
20.30	Film: Sesso e volentieri (kom., It. 1982, r. D. Risi, i. J. Dorelli, L. An-tonelli)
22.30	Nanizanke: I Ropers, (23.00) Mash, (23.30) Arabesque, (00.20) Ironside in (01.10) Mod Squad
<$> ITALIA 1
8.30 Nanizanke: Gli eroi di Hogan, (8.55) Sanford and Son, (9.20) La casa nella prateria, (10.10) Wonder woman,
(11.00)	La donna bionica, (11.50) Quincy in (12.40) Agenzia Rock-ford
13.30	Kviz: Help! Nato: Tutto per denaro
14.15	Glasbena oddaja: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Ralph Su-permaxieroe
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Lovely Sara, Hello Spank in Mila e Shiro
18.00	Nanizanka: Star Trek
19.00	Kviz: Gioco delle coppie, vodi Marco Predo-lin
19.30	Nanizanka: La famiglia Addams
20.00	Risanka: Kiss me Licia
20.30	Film: Scontro di Titani (fant., ZDA 1981, r. D. Davis, i. H. Hamlin, J. Bowker)
22.45	Film: La vendetta dell'uomo chiamato cavallo (vestern, ZDA 1976, r. Irwin Kershner i. R. Harris)
1.05	Nanizanki: Cannon in (1.55) Gli invincibili
TELEPADOVA
14.00	Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, (14.30) Innamorarsi in'
(15.00)	Andrea Celeste
15.45	Risanke:	Golion,
(16.00)	Calvin, (16.30) Super Book, (17.00) Lamù, (17.30) Peline story, (18.00) Devilman
in (18.30) Gigi la trottola
19.00	Nanizanka: Mork e Mindy
20.00	Risanka: Candy Can-dy
20.30	Film: Assisi Underground (dram., It.-ZDA 1984, r. A. Ramati, i. B. Cross, M. Schell)
22.30	Nanizanka: Settima strada
23.30	Šport: Košarka
I ^ TELEFRIULI ^
12.30	Nanizanka: La grande barriera
13.00	Risanka: Lamù
13.30	Nadaljevanka: Sonorità Andrea
14.30	Košarkarska tekma: Fantoni Udine - Fabriano
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Dokumentarec
19.00	Večerne vesti
19.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
20.30	Rubrika: Il sindaco e la sua gente
21.45	Nogomet: Triestina -Palermo
22.45	Športna rubrika
23.40 Nočne vesti
r& TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.30	Nedeljska košarkarska tekma (ponov.)
19.30	Fatti e commenti
22.30	Nedeljska nogometna tekma (ponov.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila;
7.20	8.00 Dobro jutro po naše: Kole-
darček, Pravljica, Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Nediški zvon (ponov.); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 — 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo, Sestanek ob 12. uri, Lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Čas in prostor: Povejmo v živo!; 15.00 Mladinski pas: Mladi mladim; 16.00 Zbornik: Med Brdi in Jadranom. Nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: Mozart Ensemble; 18.00 Italijanski deželni avtorji. Ennio Emili: Dama v črnem (radijska drama); 19.20 Jutrišnji spored.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 4.30
8.00	Jutranji spored; 8.05 Radijska
šola; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...;
11.05	Ali poznate...; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače;
13.30	Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.10 — 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra;19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom Pera Ugrina; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah; 21.05 Radijska igra: Slovenski vaški pogreb (Matjaž Kmecl), nato Glasbeni intermezzo; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Pevci zabavne
glasbe; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Iz filmov in glasbenih revij; 0.05 - 4.30 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev — glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00
13.00	Prenos II. programa Radia Ljubljana; 13.00 Otvoritev — danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasba jugoslovanskih narodov; 14.40 Zanimivost - Pesem tedna; 15.00 Za varnejši jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.40 Primorska poje '86; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev programov — Glasba; 6.30 Koledarček;
7.00	Dobro jutro v glasbi; 8.00 — 12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Val na valu; 9.15 Glasba; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo in vzgoja; 10.35 Vstop prost; 10.55 Val na valu; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 13.45 Val na valu; 15.45 — 18.30 Glasbeno popoldne; 16.33 D.Y. tour adventure;
17.15	Val na valu; 17.45 Avtomobilizem; 18.10 Evergreen; 18.32 Slavni pianisti: Dubrovka Tomšič Srebotnjak;
20.00	6.00 Nočni program Radia Koper.
Med vini na črni listi tudi nekatera iz Veneta
Za sedaj pri nas ni zastrupljenega vina ljudje pa kupujejo namesto vina pivo
Prodoren uspeh letošnje Primorske poje v Tržiču
V goriških trgovinah je precej padla prodaja vina v steklenicah. Gospodinje so prestrašene zaradi novic, ki jih vsak dan slišimo po radiju in na televiziji, zaradi številnih smrtnih žrtev in obolenj zaradi zaužitega vina z metanolom. Med ljudmi vlada seveda splošno zgražanje zaradi takega zločinskega postopanja nekaterih proizvajalcev in trgovcev z vini. Še zlasti so ljudje zaprepadeni zaradi tega, ker je v afero zastrupljenih vin vpletena cela paleta trgovcev ne le iz Južne Italije in Piemonta, marveč, kot se čuje v zadnjih dneh, tudi iz Južne Tirolske ter iz sosednjega Veneta. V zadnjih dneh so namreč prišli v poštev tudi nekateri trgovci iz pokrajin Treviso in Benetke. Zaradi tega se je v nedeljo v bolnišnico v Maniagu blizu Pordenona, zatekla neka ženska, ki je v slabem stanju.
Na Goriškem so ljudje doslej kupovali predvsem vino ustekleničeno v velikih kleteh v Furlaniji Julijski krajini ter v Venetu. Zaradi zadnjih vesti o vinih v Venetu je zavladal sedaj splošen preplah. Včeraj smo vprašali nekatere naše trgovce kako je s prodajo vina. Nekateri so nam povedali, da vina sploh ne prodajajo, razen če ne gre za tukajšnje
Pri izkopu za postavitev dveh novih tirov so v soboto delavci v bližini železniške postaje v Tržiču odkrili veliko skoraj 600 kg težko letalsko bombo še iz časa druge svetovne vojne. Včeraj sta bila na tr-žiškem komisariatu in na prefekturi v Gorici dva sestanka med odgovornimi za civilno zaščito, predstavniki raznih policijskih sil, gasilcev in drugih javnih organov. Sklenili so, da bodo bombo skušali onesposobiti in nato odstraniti v četrtek.
Poseg naj bi izvedb specialisti iz Trsta od 10.15 dalje in se bo predvidoma zavlekel cel dan, vsaj do 19. ure. V tem času bi moral biti železniški promet prekinjen, medtem ko v teh dneh vozijo vlaki redno, čeprav nekoliko počasneje v bhžini kraja odkritja. Vlake bodo nadomestni z avtobusi, zapru pa bodo tudi ceste okrog železniške postaje in izpraznili nekatere bližnje hiše.
Avto s ceste pri Doberdobu
V noči med nedeljo in ponedeljkom, so se trije Tržačani ponesrečili na
vino, za briško vino. To pa je seveda dražje.
Tako je torej v naših trgovinah. Sicer so nam trgovci povedali, da so na zalogi imeli le kako steklenico vina iz Piemonta, kot tudi vina iz Lacija in Emigbe. Niti vina iz Veneta, mislimo na tista iz Verone, ne gredo pri nas v promet. Naši ljudje so navajeni na boljša vina iz Brd in kupujejo raje ta kot pa uvožena iz drugih pokrajin oziroma dežel. Le zaradi nižje cene kupujejo vino iz zadružnih kleti v Gasarsi oziroma Červinjanu ter Ogleju. Vendar pa nimajo ta vina strupa, so naravne izdelave.
To so nam potrdih tudi v kemičnem laboratoriju goriške KZE v Ulici Duca d’Aosta. Vina in sploh druge proizvode pregledujejo stalno. Zdravstveni redarji namreč redno o-biskujejo trgovine na Goriškem, odvzemajo iz njih steklenice oziroma zavojčke vseh živil. Nadzorstvo je torej stalno. Vendar se je v zadnjih dneh, iz čisto razumljivih razlogov, zelo povečalo. V laboratoriju so nam povedali, da so več vzorcev vin prinesli v laboratorij tako njih redarji kot tudi finančni stražniki ter orožniki. Prišel je tudi kak zasebnik. Eden teh zasebnikov je prinesel steklenico vina neke tvrdke iz
cesti ob Doberdobskem jezeru. Peljali so so v volvu 345 v smeri iz Doberdoba proti Jamljam, ko je šofer na ostrem ovinku zapeljal naravnost s ceste. 64-letni Bruno Lebani, ki je sedel za volanom, se je izmazal z nekaj praskami, resneje pa sta se ponesrečila njegova sopotnika 58-letni Vittorio Emanuele Calrino in žena le-tega 57-letna Liviana Del Bin. Prvi si je zlonul ramo in se bo zato v tržiški bolnišnici zdravil 40 dni, žena pa ima zlom v zapestju leve roke, zaradi česar se bo morala zdraviti 35 dni.
•	Precej obsežen požar je včeraj dopoldne zajel travnato in grmiča-vo področje v Ušju nad Gabrjami. Posegli so gasilci, gozdarji in nekateri prostovoljci, ki so ogenj na približno hektarju površine pogasili v poldrugi uri.
•	Zaradi padca s kolesom včeraj popoldne okrog 17. ure v Ulici Duca d’Aosta v Gorici so je zatekel po zdravniško pomoč v bolnišnico 58-let-mi Egidio Zotti. Ugotovili so mu rano na obrazu, zaradi katere se bo zdravil približno en teden.
Noale, o kateri se je čulo, da je na spisku obtoženih podjetij. Vino v tej steklenici pa ni imelo metanola. V Gorici so pregledali tudi vina še nekaterih drugih tvrdk, ki so na črni listi, vendar doslej niso v njih u-gotovili strupenih elementov.
Zaradi tega smo seveda vsaj za sedaj lahko mirni. Vendar pa je nujno potrebna pazljivost.
V trgovinah v mestu in večjih supermarketih pa je zelo padla prodaja vina. Gospodinje se o tem pogovarjajo s trgovci. Zaskrbljene so tudi zaradi vinskega kisa. Zaskrbljeni so tudi zaradi mineralnih voda in še kake druge brezalkoholne o-svežujoče pijače. Povsod pa se je povečala prodaja piva. Marsikateri trgovec nam je povedal, da ima vtis, da bomo letos imeli pravi boom piva.
Povedati pa je treba, da v trgovinah na podeželju ljudje kar normalno kupujejo vino, ki so ga ustekleničili v kleteh naše dežele. Brez dvoma bodo v vsedržavnem merilu v prihodnjih dneh stvar spravili na normalni tir. Vendar pa je možnost, da je še v kaki trgovini ali na kakem domu še marsikatera steklenica slabega vina. Na to pa je treba paziti.
Silovit požar je v nedeljo popoldne povsem uničil leseno gospodarsko zgradbo na Jazbinah. Baraka je bila last domačina Rafaela Medveščka, ki je v njej hranil večjo količino drvi, seno, kmečko orodje, pa tudi zajce. Gasilce so o požaru obvestili okrog 15.30. Na kraj, blizu poslopja finančnih stražnikov na Jazbinah, so prihiteli z dvema gasilnima voziloma, kljub hitremu posegu pa so lahko le omejili škodo.
Ogenj se je zelo hitro razširil na celo leseno zgradbo. Vnel se je iz doslej' še nepojasnjenih razlogov, vendar — kot menijo gasilci — po naključju. Zajel je okrog 150 stotov lesa, približno 5 stotov sena in uničil nekaj kmečkega orodja, ki je bilo v baraki. Na srečo je bil traktor, ki so ga navadno hranili pod isto streho, izven barake, tako da ga ogenj ni dosegel. Nasprotno pa so plameni zajeli zajčnico, kjer je poginilo 16 živali. Poseg gasilcev je omejil širjenje požara. Plameni so namreč oplazili bližnjo barako, last števerjanske občinske uprave, kjer je še pred kakim letom stanovala družina, ki ji je potres poškodoval hišo.
Gasilci so bili z gašenjem zaposleni skoraj tri ure. Po prvih ocenah naj
»Primorska poje postaja že last Slovencev, ki živimo na Tržiškem, in priložnost, da se srečamo in podoživljamo, preko zborovskega petja, vrednote in občutke, ki so v nas globoko ukoreninjeni in ki so nepogrešljiv del naše kulture in narodnostne identitete.« Tako, med drugim, je pred nabito dvorano tržiškega gledališča povedala Aleksandra Devetak, predsednica slovenske komisije pri Javnem večnamenskem kulturnem središču iz Ronk, ki je soprireditelj, skupaj z ZSKD, pevske prireditve v Tržiču.
Letošnji koncert v Tržiču je uspel z vseh vidikov. Velik odziv občinstva, predvsem Slovencev, ki živijo v Laškem, katerim še je pridružilo več italijanskih ljubiteljev petja, ter kakovost nastopajočih zborov, ki so ta-
bi škoda znašala približno sedem milijonov lir. Poleg barake je ogenj namreč uničil skoraj vse, kar je bilo v njej, medtem ko je škoda na bližnji občinski hišici minimalna. Med-veščkovi niso bili zavarovani.
Štirje aretirani zaradi mamil
Preiskava, ki so jo izvedli sporazumno možje goriškega letečega oddelka iz tržiškega komisariata, je privedla do aretacije štirih oseb zaradi posesti in razpečevanja mamil. Že pred dvema tednoma so blizu Tržiča ustavili 23-letnega Ariana Bianchina iz Štarancana in 25-letnega Flavia Cherta iz Fossalona, ki sta imela s seboj približno 80 g heroina. Po njunih zasliševanjih je policija prišla na sled še 21-letnemu Paolu Ro-maneghiju iz Štarancana ter ugotovila, da so si mamilo vsi trije nabav-yali v kraju Busto Arsizio. Preiskavo je zato prevzelo državno pravdništvo tega mesta v Lombardiji, ki je na podlagi zbranih informacij aretiralo domnevnega dobavitelja trojice, 33-letnega Orlanda lorija iz kraja Ubol-do pri Bustu Arsiziu.
krat v svojo sredo sprejeli tudi mešani zbor Angelo Capello iz Begliana. Željo po navezovanju kulturnih stikov med Slovenci in Italijani na Tržiškem ter voljo po kulturni izmenjavi z bližnjo Slovenijo sta bili glavni misli posega odbornika za kulturo tržiške občine Fabia Del Bella, ki si je zaželel, da bi pobuda postala neločljiv člen kulturnega dogajanja na Tržiškem.
Sam koncert (v italijanščini in slovenščini sta napovedovala Lilijana Vižintin in Vanja Tornar) pa je pokazal dovršenost nekaterih skupin, ki so lepo presenetile in ustvarile v prisotnih nepozabne občutke zborovskega petja. Občinstvu so se najprej predstavili člani izolskega Obalnega okteta (vodil jih je Matjaž šček). Sledili so nastopi Ženskega zbora Ivan Grbec iz Skednja (Marta Werk-Volk), Moškega zbora Iskra iz Bovca (Danilo Durja-va), Mešanega zbora Hrast iz Doberdoba (Hilarij Lavrenčič), Mešanega zbora Angelo Capello iz Begliana ter Komornega mešanega zbora iz Postojne (Ivo Jelarčič).
kino
Gorica
VERDI 15.30-18.00-21.00 »Ran«, Aki-ro Kurosava - dobitnik oskarja 1986. CORSO 18.00—22. (X) »Gwendoline«.
Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.30—22.00 »Marina e la sua bestia«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Sono tua, lo voglio«. Prepovedan mladini pod 10. letom.
COMUNALE Danes zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.30 »Amadeus«. DESKLE 19.30 »Pajčevina smrti«.
POGREBI
Danes v Gorici ob 8. uri Maria Dostal por. De Palma iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 11. uri Romano Missigoj iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločniku, ob 12.30 Pietro Terrana iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
Velika letalska bomba blizu železnice v Tržiču
POŽAR NA JAZBINAH UNIČIL LESENO DRVARNICO IN SENIK
Slovesnost v Doberdobu, kjer deluje sekcija 15 let
Krvodajalci praznovali 30 let nesebičnega dela
Nedeljsko srečanje v Doberdobu ni bilo samo praznik domačih krvodajalcev ob 15. obletnici ustanovitve do-bdrdobske sekcije kot prve slovenske krvodajalske sekcije v Italiji, pa tudi ne samo praznik tržiškega združenja krvodajalcev, ki je praznovalo 30 let obstoja. V Doberdobu se je zbralo na stotine krvodajalcev iz naše pokrajine, iz dežele, iz drugih krajev Italije (tudi iz Turina), iz Slovenije, Hrvatske in drugih jugoslovanskih republik. Prisotnih je bilo kar 80 delegacij krvodajalskih združenj.
Kot je poudaril predsednik domače sekcije Jože Ferletič, je sad humanitarnega delovanja krvodajalskih združenj tudi utrjevanje prijateljstva, solidarnosti in spoštovanja med ljudmi, neglede na državne meje, jezik, vero ali kulturo. »Ne darujemo zato, da bi nam kdo izkazoval čast ali nam postavljal spomenike,« je dejal, »ampak ker čutimo dolžnost, da pomagamo ljudem v stiski.« Nesebičnost, želja da z majhnim toda konkretnim dejanjem pomagajo sočloveku sta torej za krvodajalce osnovni vodili.
Zgled krvodajalcev nam kaže, da lahko vsakdo s konkretnim dejanjem nekaj naredi za utrjevanje miru in solidarnosti v svetu, je degal župan Mario Lavrenčič, ki je naglasil, da je opravljeno delo doberdobskim krvodajalcem v čast in v spodbudo za nadaljevanje dragocene humanitarne dejavnosti.
Na prireditvi so pozdravili tudi vsedržavni podpredsednik krvodajalcev
Itabje Claudio Da Vettor, deželni predsednik Armando Brollo, predsednik goriške KZE Cesare Calzolari, načelnik tržiškega transfuzijskega centra dr. Dario Franchi, člani predsedstva Rdečega križa Slovenije in Hrvatske Janez Pogorelc in Cesare Milijenko. Prisoten je bil tudi ambasador SFRJ pri Sveti stolici Štefan Cigoj, ki so ga nagradili s častnim članstvom. Enaki priznanji so podelili predsednici Rdečega križa Slovenije Ivici Žnideršič in domačinu Stanku Košiču za nesebično delo v korist krvodajalstva.
O delovanju krvodajalcev na Tržiškem, katerih združenje je med naj-
močnejšimi ne samo v Italiji, ampak tudi izven državnih meja, je spregovoril njihov predsednik Aldo Malaro-da. Ob ustanovitvi, 3. aprila 1956, je združenje štelo 83 članov. Ob koncu lanskega leta jih je bilo v osmih občinskih sekcijah več kot 2.600. Do konca lanskega leta so skupaj s priložnostnimi darovalci opravili približno 62 tisoč darovanj, kar pomeni več kot 18 tisoč litrov krvi. To je bilo več kot dovolj za tržiško bolnišnico, občasno pa so pomagali tudi drugim bližnjim bolnišnicam. Pomemben delež so pri tem imeli prav Doberdoba, ki so med osmimi sekdjami na drugem
mestu (za Turjakom) po odstotku krvodajalcev glede na skupno prebivalstvo in celo na prvem mestu po odstotku aktivnih krvodajalcev glede na skupno število včlanjenih.
Na nedeljskem prazniku so podelili priznanja krvodajalcem, ki so v zadnjem obdobju dosegli pomembna števila darovanj. Najvišje priznanje, zlato značko za več kot 75 darovanj so prejeli domačin Jože Ferfolja (18,750 litra darovane krvi), Edo Deiuri iz Ronk, Bruno Ridolfi iz Škocjana in Bruno Salvador iz Radipuglie. Ferfolja je prejel tudi zlato kolajno občine Doberdob za najbolj zaslužnega krvo-
dajalca.
Med Doberdobci so bili nagrajeni še: zlati kolajni — Vladimir Gergolet in Berto Jelen; srebrne kolajne — Oskar Baldan, Miloš Devetak, Marino Frandolič, Benjamin Jarc, Vladimir Gergolet; bronaste kolajne — Mario in Robert Ferfolja, Ladislav in Stanislav Ferletič, Marino in Romano Gergolet, Marino Lakovič, Giani Ge-rin, Karlo Jarc, Bruno in Milan Lavrenčič, Darjo Legiša, Aleksander Marušič; diplome — Marino Gerin, Natalija Juren, Aldo Lakovič, Marina Marušič, Veronika Kruljec in Bruno Zampar.
KOŠARKA: za visoki poraz v nedeljo v Pordenonu v drugoligaškem italijanskem prvenstvu
Jadranu usoden začetek drugega polčasa
CASTOR PORDENON — JADRAN 117:91 (53:45)
CASTOR PORDENON: Brusaraarello 23 (2:3), Pimtin 8, Clemente, Ricci 2, Mossali 11 (3:3), Turci 20 (5:6), Pieric 10, Mina 8, Dellevedove 26 (4:5), Reale 9 (3:4).
JADRAN: K. Stare 13 (1:1), Sosič 2, Zarotti 14 (4:7), Čuk 13 (3:4), Ban 30 (6:8), Rauber 6 (0:2), Žerjal 4 (1:2), Gulič 9 (2:2), Lokar, Daneu.
SODNIKA: Casneda (Milan) in Sala (Varese). PM: Castor 17:22, Jadran 17:26. ON: Castor 19, Jadran 25. PON: Rauber (35), Žerjal (37), Ban (40). 3 TOČKE: Brusamarello 3, Ban 4, Žerjal 1, Gulič 1. GLEDALCEV: 600.
Kot že nekolikokrat in skoraj prevečkrat doslej je bil Jadranovim košarkarjem tudi v nedeljo v Pordenonu usoden izredno slab začetek drugega dela igre. Zgodilo se je namreč, da so košarkarji Castorja dosegli kar 17 točk, naši pa v petih minutah niti ene. Pordenončani so tako povedli s 70:45 in tekme je bilo konec že v 25. minuti igre.
»Sam ne vem, kaj bi rekel. Ne vem si razlagati tega dejstva. Mislil sem, da fantje ob polčasu izgubijo koncentracijo. Ker niso ogreti, s težavo ujamejo ritem iz prvega polčasa. Tokrat v Pordenonu pa smo tudi to predvideli, fantje so se pred
začetkom drugega polčasa ogreli, in vseeno. . .«; je po tekmi dejal Ja-dranov trener Andrej Žagar.
In vseeno ni šlo! Pordenončani so nemotoma uhajali proti Jadranovemu košu, izvajah so protinapade ob navdušenju, sicer maloštevilnih navijačev. Naši pa so nemočno gledali razigrane domačine, ki so skokovito večali prednost in v 27. min. dosegli največjo razliko v koših (77:49).
Zares škoda, kajti v prvem polčasu so jadranovci igrali dobro. Bili
so favoriziranim domačinom povsem enakovredni. V 10. min. so vodili s 23:10 in tri točke prednosti so imeli tudi v 14. min. (31:28). Čuk, Zarotti, Ban in K. Starc so presenečali domačine s točnimi meti in prodori. V 16. min. je bil izid še izenačen (35:35). Nakar so naši popustili in Pordenončani so si priigrali prednost 8 točk, s katerimi so tudi sklenili prvi polčas.
Nihče pa ni pričakoval, da bi jadranovci v začetku drugega polčasa
Jadranovi strelci
Ban 597 (146:176); Čuk 372 (41:62); Zarotti 302 (52:95); Rauber 228 (35 proti 52); Žerjal 135 (37:55); Daneu 133 (30:53); K. Starc 116 (16:28); Gulič 106 (21:45); Sosič 28 (6:17); I. Starc 4 (2:2); Lokar 4 (2:2); Klobas 4 (0:1).
popustili na vsej črti. Naši so v sredini drugega polčasa sicer reagirali, zmanjšah visok zaostanek na 14 točk (70:84), proti razigranim domačinom pa je bilo to tudi vse in nato je bil visok poraz neizbežen.
Pordenončani so bili odločno boljši od jadranovcev predvsem v skoku (48 skokov.za domačine, 25 za jadra-novce) in imeli so odhčen odstotek v metu (46:66 ali 70 odst., jadranovci pa 33:60 — 56 odst.). Že ta podatek jasno kaže o premoči domačega moštva, v katerem so izstopali visoki Dellevedove ter »zunanja« Brusamarello in Turel. Pri jadranovcih pa se je izkazal Marko Ban s 30 točkami in 10 skoki.
V prihodnjem kolu, v nedeljo, bodo jadranovci igrali doma proti Vic-torsu iz Monze. Naši imajo torej priložnost, da osvojijo nov prvenstveni par točk. (B. Lakovič)
Tim Shea: »Pod košem smo bili odločno boljši«
Jadran v številkah
METI: 2 TOČKI: K. Starc 6:10; Žerjal 0:1; čuk 4:10; Zarotti 5:15; Gulič 2:3; Sosič 1:2; Rauber 3:5; Ban 6:11; Lokar 0:1. 3 TOČKE: Žerjal 1:1; Gulič 1:4; Ban 4:5; Lokar 0:2. SKOKI: čuk 3 v obrambi, 1 v napadu; Zarotti 4, 3; Gulič 0, 1; Sosič 1, 0; Rauber 1,1; Ban 8, 2. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: K. Starc 0, 1; Žerjal 1,1; čuk 3, 1; Zarotti 6, 1; Gulič 0, 1; Sosič 1, 1; Rauber 1, 1; Ban 2, 0. ASISTENCE: K. Starc 3; Zarotti 1; Gulič 2; Sosič 1; Ban 1. BLOKADE: K. Starc 1; čuk 1.
»Zadovoljen sem z igro svojih fantov predvsem v drugem polčasu. Z dobro obrambo in hitro igro smo povsem onemogočili jiadranovce. Uveljavili smo svojo premoč pod košema. Tu so bili vaši košarkarji brez moči. Poleg tega imamo večje število enakovrednih košarkarjev, tako da smo lahko ohranili visok tempo igre,« je po nedeljski tekmi dejal tre-.ner Pordenončanov, »Američan« Tim Shea, ki je bil še posebno zadovoljen, saj je Citrosil v Cremoni premagal domače moštvo in tako so Pordenončani še v boju za drugo mesto.
»Kljub naši visoki zmagi pa moram pohvaliti tuli jadranovce, ki so nam bili zlasti v prvem polčasu povsem enakovredni. Od posameznikov me je še posebno navdušil Marko Ban, v začetku tekme pa Čuk. Tekma se je odločila pod košema, kjer smo bili odločno boljši. Jadranovcem smo se tako oddolžili za poraz v Trstu,« je še nadaljeval Shea.
»Boj za drugo mesto postaja vse bolj odprt. . .«
»Res je, boj bo neizprosen do zadnje tekme. Moje moštvo je trenutno v dobri formi. Današnja lepa zma-
ga proti Jadranu nam bo gotovo dala novega elana za nadaljnje nastope.«
»Težko je bilo pričakovati, da bi lahko osvojili točki v Pordenonu. Po zares dobrem prvem polčasu pa smo v nadaljevanju drugega odpovedali in poraz je bil neizbežen. Škoda za slab začetek v drugem delu, saj bi lahko nasprotno nudili domačinu večji odpor. Pordenončani so bili tudi maščevalno razpoloženi za poraz v Trstu in so igrah izredno zbrano in motivirano,« je izjavil Jadranov trener Andrej žagar, (bi)
TAKO V B LIGI
	IZIDI 25. KOLA		
Castor -	Jadran		117:91
Maltinti -	■ Arese		102:91
Faciba -	Čelana		89:94
Ferrara ■	- Panapesca		90:92
Victors -	Kidland		96:78
Treviglio	- Cagiva		95:94
Cremona	- Citrosil		73:75
Nordica -	■ Vicenza		86:73
	LESTVICA		
Citrosil	25 23	2	2330:2004 46
Castor	25 17	8	2247:2040 34
Panapesca	25 17	8	2385:2189 34
Cremona	25 17	8	1950:1825 34
Ferrara	25 17*	8	2015:1893 34
Maltinti	25 17	8	1996:1941 34
Cagiva	25 16	9	2250:2058 32
Treviglio	25 14	11	2073:2044 28
Arese	25 14	11	2230:2281 28
Kidland	25 10	15	1978:2032 20
Victors	25	7	18	1861:1955 14
JADRAN	25	7	18	2029:2203 14
Vicenza	25	7	18	2021:2203 14
Nordica	25	6	19	1935:2132 12
Čelana	25	6	19	1920:2120 12
Faciba	25	5	20	1953:2263 10
PRIHODNJE KOLO (13.4.)			
JADRAN - Victors Monza; Kidland Padova - Čelana Bergamo; Teorema Arese - Faciba Busto Arsizio; Vicenza - Spondilatte Cremona; Cagiva Varese - Ecocemneti Ferrara; Citrosil Verona - Nordica Montebelhma; Mauri Tre viglio - Maltinti Pistoia; Pana-pesca Montecatini - Castor Pordenon.
Jalova zmaga Triestine s Palermom
V 1. in 2. jugoslovanski ligi
Koper neborben: poraz gladek
Triestina — Palermo 2:0 (1:0)
STRELCA: v 26. min. Cerone, v 79. min. De Falco.
TRIESTINA: Bistazzoni, Costantini, Braghin, Dal Prà, Cerone, Menichini, De Falco, Strappa (85’ Orlando), Di Giovanni (76’ Salvadè), Romano, lachini.
PALERMO: Paleari, Benedetti, Fal-cetta, Guerrini, Cecilli (68’ Casabianca) Maio, Pallanch, De Biasi, Sorbello, Pellegrini, Di Stefano (61’ Barone).
Triestina je v nedeljo dosegla proti Palermu tisto zmago, ki ji je bila nujno potrebna, da bi obdržala še kanček teoretičnega upanja, da poseže v boj za napredovanje.
Upanje je kot rečeno le teoretično, saj sta tudi Vicenza in Brescia zmagali ter poleg tega dokazah, da sta v odlični formi in da ne nameravata
Osrednji tekmi italijanskega nogometnega prvenstva A lige sta bili v 'Rimu in Firencah. Zmagali sta domači enajsterici Rome in Fiorentine, da je sedaj med kandidatoma za osvojitev letošnjega državnega naslova — Juventusom in Romo — samo točka razhke. Poudariti velja, da je Roma odščipnila Juventusu v drugem delu prvenstva nič manj kot 7 točk prednosti. Tekmi sta odločila veterana Oraziani in Passareha. Glede na to, da je Juventus zašel v krizo in ima Roma v preostalih treh tekmah neko-
popustiti. Zato je upanje, da bi Triestina nadoknadila razliko z zmagami v neposrednih srečanjih, ki jih bp morala odigrati na tujem, zelo šibko.
Proti Palermu je Triestina nasplo-šno zadovoljila in si tudi zmago zaslužila. Opazna je bila pri Tržačanih odsotnost Cinella, posebno glede na to, da je De Falco igral pod svojimi sposobnostmi, kakor tudi lachini. K sreči se Cerone v zadnjih časih spreminja v nevarnega napadalca in je z lepim strelom z glavo dosegel svoj drugi zaporedni zadetek. Triestina je imela več zrelih priložnosti za podvojitev, saj je bila obramba Paletrma večkrat nepazljiva, toda do drugega gola je bilo treba počakati do končnice tekme, ko je De Falco uspešno zaključil protinapad.
Igor Pavletič
liko bolj ugodne nasprotnike, bo prvenstvo sila zanimivo in verjetno končna odločitev bo padla šele v zadnjem kolu oziroma poslednjih minutah. Konec prvenstva bo poživel tudi boj za obstanek. Ob že obsojenem Lecceju in verjetno tudi Bariju, ki je izgubil v Neaplju, je kandidat za selitev v nižjo ligo ludi Udinese, kljub remiju v Veroni. Samo točko več. imata Avellino, ki je potegnil krajši konec v Bergamu ter Pisa, ki je remizirala v Lecceju. S presenetljivo visoko zmago v Turinu je Como rešen, z zmago v mestnem derbiju pa je Inter dokončno prebolel krizo.
IZIDI 29 KOLA: Ascoli - Lazio 3:2; Bresda - Empoli 3:0; Cagliari - Campobasso 3:0; Catania - Monza 1:0; Catanzaro - Sambenedettese 1:0; Cesena - Bologna 1:1; Genoa - Pescara 0:0; Perugia - Cremonese 1:0; Triestina - Palermo 2:0; Vicenza - Arezzo 3:1.
LESTVICA: Ascoli 39; Brescia 38; Vicenza 37; Empoli 34; Genoa in Triestina 33; Cesena 32; Bologna 30; Lazio, Palermo, Campobasso, Cremonese, Sambenedettese in Perugia 27; Cagliari 26; Arezzo, Catanzaro in Catania 25, Pescara 24, Monza 17.
PRIHODNJE KOLO (13.4.): Arezzo - Ascoli; Bologna - Triestina; Cremonese - Genoa; Empoh - Catania; Lazio - Cesena; Monza - Caghari; Palefimo - Catanzaro; Pescara - Perugia; Sambenedettese - Brescia; Vicenza - Campobasso.
IZIDI 27. KOLA: Atalanta - Avellino 2:0; Fiorentina - Juventus 2:0; Inter - Milan 1:0; Lecce - Pisa 1:1; Napoli - Bari 1:0; Torino - Como 1:3; Verona - Udinese 1:1.
LESTVICA: Juventus 40; Roma 39; Napoli 33; Milan 30; Fiorentina in Inter 29; Torino 28; Atalanta 27; Verona 26; Sampdoria in Como 25; Pisa in Avellino 23; Udinese 22; Bari 19‘ Lecce 14.
PRIHODNJE KOLO (13. 4.): Avellino - Fiorentina; Bari - Verona; Como - Lecce; Milan - Napoli; Pisa -Roma; Sampdoria - Juventus; Torino - Inter; Udinese - Atalanta.
Pripravil: FRANCI BOŽIĆ
V jugoslovanskem nogometnem prvenstvu sta na vrhu lestvice Crvena zvezda m Partizan že tretjič zamenjala mesti. Izmed klubov velike četverice je tolerat zmagal le beograjski Partizan, Hajduk in Crvena zvezda sta izgubila na gostovanjih, Dinamo pa je doma le remiziral.
Tekmo Željezničar - Hajduk si je ogledalo kar 25 tisoč gledalcev, videli pa so vrhunsko igro domačega moštva in dva lepa gola škora in čuriča. Splitčani so razočarali, novi trener Sergije Krešič se bo najbrž le težko obdržal na krmilu. V Splitu vse glasneje govorijo o vrnitvi Iviča, omenjajo pa tudi nekdanjega ljubljanskega trenerja Nedeljka Gugolja, ki z vinkovškim Dinamom žanje lepe uspehe.
Dinamo je tekmo s Slobodo priredil skoraj ob istem času kot Gibona s Crveno zvezdo v košarki, zato ie prišlo v Maksimir le 5 tisoč gledalcev. Ti so spet izžvižgali Blaževičevo moštvo, ki je imelo nekaj priložnosti, toda Bora Cvetkovič je bil tokrat izjemno neučinkovit. Podobno je spodletelo tudi odličnemu Veležu, ki je s Sarajevom izenačil z golom z 11-me-trovke, vendar je nato domači golgeter Jurič z bele tokče drugič zamudil priložnost za zmago. Partizan je imel lahko delo s Sutjesko, strelci zanj pa so bili Stevanovič, Djelmaš, Varga in Radanovič.
Med tednom bo polfinale pokala, v Zagrebu bosta igrala Crvena zvezda in Dinamo, v Mostarju pa Velež in Beograd. Nadaljeval se bo tudi boj za novega zveznega kapetana jugoslo-
vanske reprezentance, ostala pa sla samo še dva kandidata — Miljan Mi-Ijanič in Ivica Osim^
V drugi ligi je obalni drugoligaš Koper kar z 0:3 izgubil z AIK v Bački Topoli, prikazal pa je eno doslej najsiabših iger. Trener Lučo Per-tič je bil izredno razočaran nad svojimi fanti, saj se niso niti pošteno borili. Poraz Koprčanov bi bil lahko še hujši, a je vratar Handžič ubranil 11-metrovko.
IZIDI 23. KOLA V 1. ZNL: Osijek -Priština 1:0 (0:0): Vojvodina - Budućnost 1:0 (1:0); Partizan - Sutjeska 4:1 (2:1); Čelik - Vardar 0:1 (0:0); Dinamo (V) - Crvena zvezda 2:1 (1:0); Željezničar - Hajduk 2:0 (2:0); Rijeka - Beograd 2:0 (1:0); Velež -Sarajevo 1:1 (1:1); Dinamo (Z) - Sloboda 0:0.
VRSTNI RED: Partizan 33; Crvena zvezda 31; Velež 28; Hajduk, Dinamo (V), Dinamo (Z), Priština 24; Sarajevo, Rijeka, Vardar 23; Sutjeska, Sloboda 22; Čelik, Osijek, Željezničar 21; Beograd 18; Budućnost 17; Vojvodina 15.
IZIDI 22. KOLA V 2. ZNL - Zahod: Novi Sad - Borac 0:0; Zadar - Šibenik 1:0 (0:0); Proleter - Spartak 1:1 (1:1); Famos - Leotar 0:1 (0:0); Vrbas - Rudar 2:2 (1:2); Gošk Jug. -Split 1:2 (0:0); Jedinstvo (Bi) - Ki-kinda 1:0 (0:0); Jedinstvo (Br) - Iskra 2:1 (2:0); AIK - Koper 3:0 (1:0).
VRSTNI RED: Spartak, Leotar ST; Iskra 28; Šibenik, Proleter, Jedinstvo (Br) 24; Rudar 23; Novi Sad 22; Borac 21; Kikinda, Famos, Gošk Jug. 20; Vrbas, AIK, Split 19; Jedinstvo (Bi) 18; Koper 17; Zadar 16.
PRIHODNJE KOLO (13. t. m.): Koper - Proleter.
A liga: obeta se razburljiv konec
Medtem ko je bil v Trstu prvi M. Pavan
Vivicittà: zmagovalec v Rimu
V številnih italijanskih mestih in tudi drugod po svetu je bilo v" nedeljo tekmovanje po mestnih ulicah i-menovano »Vivicittà«. Tokrat so tekli tudi po ulicah našega mesta, a končni zmagovalec ne bo visoko uvrščen na skupni končni lestvici vseh 30 italijanskih mest. Zmagovalec v Trstu Michele Pavan je namreč dosegel čas 42’25”4, najhitrejši pa je bil Anglež Tim Hutchings, ki je zmagal v Rimu z odličnim časom 34’31”. Tudi Nicosia in Poli, ki sta pritekla drugi in tretji skozi cilj v Rimu imata drugi in tretji najboljši čas, saj je zmagovalec teka v Genovi Walter Mermo
šele 4. na absolutni lestvici. V Milanu je zmagal znani maratonec Pizzolato, a je na skupni lestvici šele sedmi, še slabše je uvrščen Poljak Ma-minski, ki je zmagal v Sieni, toda konkurenca je bila dokaj slaba in odličen Poljak je skupno samo trina isti.
V ženski konkurenci je bila najhitrejša Anna Villani prav -tako zmagovalka rimskega teka s časom 39’49”0 pred zmagovalko iz Verone in Madžar-ko Szabo, ki je zmagala v Budimpešti. Končni časi so seveda odvisni od težavnosti proge, tržaška pa je bila bržkone med najhitrejšimi, v New Yorku pa so tekli pod hudim nalivom.
totocalcio
Atalanta - Avellino	1
Fiorentina - Juventus	1
Inter - Milan	1
Lecce -	Pisa	K
Napoli -	Bari	1
Roma -	Sampdoria	1
Torino -	Como	2
Verona - Udinese	X
Brescia - Empoli	1
Cesena - Bologna	X
Perugia - Cremonese	1
Salernitana - Messina	X
Derthona - Alessandria	X
KVOTE
13	(499 dobitnikov) 16.497.000 lir
12 (17.924 dobitnikov) 457.000 lit
totip
!.. —	1.	Disinvolto	1
2. Dreus Vi	2
2.	—	1.	Sentiero	1
2. Deyla	X
3.	—	1.	Malareo	1
2. Casalappi	1
4.	—	1.	Abnur	X
2. Briccola FC	1
5.	—	1.	Bardina	1
2. Detector Prad	X
S.	—	1.	Campofiorito	2
2. Acris	X
KVOTE
12	(162	dobitnikov)	3.309.000	lir
Il	(4.450	dobitnikov)	120.000	lir
10	(32.345	dobitnikov)	16.000	lir
NA DIRKI PO FLANDRIJI
Van der Poel pred Kellyjjem
MEERBEKE —- Nizozemski kolesar Adri Van der Poel je osvojil prvo mesto na mednarodni dirki po Flandriji. V sprintu je premagal favoriziranega Irca Seana Kellyja, Belgijca Vanderbrandeja in Kanadčana Bauerja.
Najboljši od Italijanov je bil Leali, ki je osvojil sedmo mesto. Odpovedal pa ja Francesco Moser, ki se je moral zadovoljiti z 31. mestom in povrhu z enominutno zamudo. Moreno Argen-tin je odstopil pri 180. kilometu zaradi težav z dihanjem.
Teden »severnih dirk«, se bo nadaljeval jutri, ko b» na sporedu Gand -Wevelgem (250 km).
Prihodnji stolpec Totocalcia (13.4.): Avellino - Fiorentina; Bari - Verona; Como - Lecce (1. polčas); Milan - Napoli; Pisa - Roma; Sampdoria - Juventus; Torino - Inter; Udinese - Atalanta; Arezzo - Ascoli; Lazio - Cesena; Pescara - Perugia; Modena - Parma; Novara - Pro Vercelli.
STEFANEL: igra z Marroni obeta takojšen povratek v A-l
Segafredo si je zagotovil obstanek v ligi
Košarka: jugoslovansko prvenstvo
V polfinalu seveda tudi Zagrebčani
ZAGREB — Četrti polfinalist končnice jugoslovanskega košarkarskega prvenstva je zagrebška Gibona, ki je v nedeljo v tretji tekmi doma po pričakovanju premagala beograjsko Crveno zvezdo s 120:107 (56:54).
Beograjčani so evropskim prvakom nudili močan odpor vse do sredine drugega polčasa. Tedaj pa si je večina košarkarjev C. zvezde nabrala osebne napake, Gibona je izboljšala odstotek v metu in vprašanje o zmagovalcu je bilo rešeno.
Najboljši v zagrebških vrstah je bil Dražen Petrovič, ki je dosegel 48 točk, pri gostih pa Bogosavljev (30).
Danes bo prvo polfinalno srečanje, v katerem bo Zadar sprejel v goste splitsko Jugoplastiko. Zagrebška Gibona pa bo jutri doma igrala prvo polfinalno tekmo proti beograjskemu Partizanu.
Vse kaže, da bosta finalista Gibona in Zadar. Težko je namreč pričakovati, da bi Jugoplastika in Partizan (kot v četrtfinalu) poskrbela za novo presenečenje.
A-2 LIGA
Jolly - Segafredo 93:94 (47:50)
JOLLY: Colombo 2, Lardo, Matas-sini 4, Griffin 20, Bon 10, Sonaglia 12, Nunzi 2, Landsberger 29.
SEGAFREDO: Biaggi 3, Marušič 23, Sfiligoi 2, Ardessi 15, Jackson 21, Stramaglia, Bullara 10, Vroman 20.
Segafredo je premagal Jolly v gosteh, matematično rešeni pa sta obe peterki, saj je Mister Day izgubil v Bologni in tako se Siena po dolgih letih vrača med drugoligaše. Goričani, med katerimi se je izkazal tudi Marušič, so stalno vodili, zato je njihova zmaga po dolgi seriji porazov povsem zaslužena.
OSTALI IZIDI 29. KOLA: Fantoni - Fabriano 109:85; Annabella - Giorno 86:84; Cortan - Sangiorgese 77:72; Yoga - Mister Day 84:79; Li-
berti - Fermi 99:93; Pepper - Ippodromi 98:85; Rivestoni - Filanto 96:101.
LESTVICA: Cortan 42, Yoga 40, FSntoni 38, Giorno 36, Filanto 34, Ippodromi 32, Sangiorgese 30, Liberti in Annabella 28, Fabriano in Segafredo 26, Jolly in Pepper 24; Mister Day 20, Fermi in Rivestoni 18.
PRIHODNJE KOLO: Segafredo -Liberti.
Stefanel — Marr 86:84 (44:56)
STEFANEL:	Coleman 13	(3:5),
Shelton 15 (1:2), Fischetto 16, Riva
4	(2:2), Bertolotti 18, Vitez 13 (3:3), Francescatto 2, Bobicchio, Golmani
5	(1:2), Zacchigna.
MARR: Benatti 2, Dal Seno 18 (6:7), Ferro 14 (2:2), Johnson 27 (5:5), Wansney 12, Cecchini 4, Facci 6 (2:2), Altini, Dottaviani, Daniele.
SODNIKA: Garibotti iz Chiavarija in Bartohni iz Grosseta; PM: Stefa-nel 10:14, Marr 15:16; 3 TOČKE: Fischetto 4, Ferro 2.
Stefanel se seli iz A-l lige z dvignjeno glavo: kljub temu, da so že matematično izpadli, so Marinijevi varovanci v nedeljo z veliko dozo požrtvovalnosti premagali višje uvrščeno ekipo Marr iz Riminija. Tekma se je razživela šele v drugem polčasu, ko so Tržačani s hitrimi akcijami Fischetta, Viteza in Bertolot-tija nadoknadili 12 točk zaostanka, ki so si ga nabrali v prvem polčasu. Opaziti je bilo predvsem, da je igra Stefanela s Fischettom na igrišču veliko boljša; sam Boris Vitez, ki letos ni navdušil, je ob njem zaigral uspešno kot v lanskem prvenstvu. Če bo sestava ekipe ostala ista (edino krepitev, ki bi bila mogoče potrebna, je dobro krilo s točnim me-
tom) se ekipa z dvema solidnima tujcema že prihodnje leto lahko poteguje za ponoven preskok v A-l ligo. (Marko Oblak)
OSTALI IZIDI 29. KOLA: Banco-roma - Berloni 84:101; Riunite - Mo-bilgirgi 94:101; Mulat - Granarolo 96:92; Divarese - Opel 89:72; Simac - Benetton 82:90; Arexons - Silver-stone 112:91; Scavolini - Livorno 98:97.
LESTVICA: Simac 52, Arexons 42, Mobilgirgi 40, Berloni 38, Divarese in Scavolini 36, Granar© 32, Riunite 30, Marr 28, Bancoroma 26, Livorno 22, Silverstone in Opel 20, Stefanel 18, Benetton 14, Mulat 10.
PRIHODNJE KOLO: (13. 4.): Berloni - Stefanel; Granarolo - Simac; Granarolo - Simac; Benetton - Scavolini; Opel - Bancoroma; Silverstone - Divarese; Mobilgirgi - Arexons; Livorno - Mulat; Marr - Riunite.
Po 20. kolu ženske odbojkarske B lige
V deželnih odbojkarskih ligah
Meblo bližji tretjemu mestu
Padlo je nekaj sodb
TAKO V DRUGI 2ENSKI ITALIJANSKI UGI
IZIDI 20. KOLA
Spinea - Meblo 0:3 (10:15, 15:17, 14:16); Nervesa - Volpi Fiesso 3:1 (15:12, 15:17, 15:1, 15:9); Mobilcata-logo Pordenone - Mogliano Veneto 3:0 (15:4, 15:9, 15:9); Estense Ferrara - Fratte 0:3 (10:15, 13:15, 6:15); Tregarofani Padova - Volley Cone-gUano 3:0 (15:1, 15:3, 15:12); DMA Armes Trst - Fiamma Vicenza 3:0 (15:13, 16:14, 15:13).
PRIHODNJE KOLO (12. 4.)
Meblo - Mobilcatalogo Pordenone; Volpe Fiesso - Estense Ferrara; Volley Conegliano - Mogliano Veneto;
Fratte - OMA Armes Trst; Nervesa -Spinea; Fiamma Vicenza - Tregarofani Padova.
LESTVICA
Pordenone 20 20 0 60:10 1004:573 40 Nervesa	20	18	2	56:16	991:712	36
MEBLO	20	12	8	42:29	921:811	24
Mogliano	20	11	9	37:34	870:844	22
Padova 20 10 10 43:38 1004:943 20 Volpe F.	20	9	11	35:38	827:908	18
Conegliano	20	9	11	36:43	889:965	18
Ferrara	20	9	11	33:44	858:985	18
OMA Armes 20	7	13	31:42	827:970	14
Fratte	20	6	14	27:48	777:960	12
Vicenza	20	5	15	27:50	859:983	10
Spinea	20	4	16	20:55	844:1016	8
Dvajseto kolo ženske odbojkarske B lige je izreklo prvo sodbo. Spinea, ki je izgubila z Meblom, je matematično izpadla iz lige. Praktičnih sodb pa je bilo pravzaprav več. Pordenon-ski Mobilcatalogo je z zmago proti Moglianu postavil streho svoji zmagoviti zgradbi. Sedaj mu zadostuje, ua osvoji tri sete, zmag ne potrebuje več. OMA je z zmago v neposrednem srečanju z Vicenzo dejansko pokopala šesterko iz Veneta in ima pred odločilno tekmo v San Giustini lepe možnosti, da se dokoplje najmanj do kvalifikacij za obstanek v ligi. Todà’ položaj na dnu se je s porazom Ferrare proti Fratteju zapletel do take mere, da so teoretsko v nevarnosti sam Ferrara, Volpe Fiesso in celo Conegliano,
Meblo je na dobri poti, da osvoji končno tretje mesto. Zadostuje mu le še ena zmaga, morda pa niti ta ne bo potrebna.
LESTVICA UČINKOVITOSTI: Maver 124, Markovič 115, Žerjal 107, Kralj 97, Klemše 62, Mira in Neva Grgič 31, Ukmar 13, Pertot 9, Foraus 7, Garbini 5, Venier.l.
Za uvrstitev v končnico promocijskega prvenstva
Kontovelci sedaj v ugodnem položaju
Dve koli pred koncem regularnega dela košarkarskega promocijskega prvenstva na Tržaškem so vsa vprašanja še odprta, a čas končnih sodb se neizprosno bliža. Scoglietto je na vrhu lestvice dohitel Alabarde, ki jo je v neposrednem spopadu premagal, Libertas pa je nasul 120 košev pri-staniščnikom; omenjene ekipe so dejansko že v »play-offu«, za četrto mesto pa se po 20. kolu borijo še Kontovel Electronic shop, Intermug-gia in Fruttetna, medtem ko sta Ferroviario in Bor Radenska po sobotnih porazih praktično izločena iz vsakršne kombinacije. Položaj Kon-tovelcev je nadvse ugoden, saj bra-niijo prednost dveh točk in je uvrstitev v končnici odvisna od njih samih. Položaj na dnu ostaja delno nejasen, saj tekme med Sabo in Bregom Adriatherm niso odigrali,
TAKO V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU NA TRŽAŠKEM
IZIDI 20. KOLA
Santos - Bor Radenska	84:70
Intermuggia - Fruttetna	83:72
Saba - Breg Adriatherm	n.o.
Kontovel ES - Ferroviario	99:97
Alabarda - Scoglietto	83:85
Lav. Porto - Libertas	80:120
PRIHODNJE KOLO (13. 4.) Breg Adriatherm - Kontovel Electronic shop; Ferroviario - Intermuggia; Libertas - Alabarda; Santos -Saba; Scoglietto - Bor Radenska; Fruttetna - Lavoratori del Porto.
LESTVICA
Alabarda
Scoglietto
Libertas
Kontovel ES
Intermuggia
Fruttetna
Ferroviario
Bor Radenska
Santos
Breg Adriatherm Lav. Porto Saba
19	15 4 1684:1541 30
20	15 5 1619:1451 30 20 14 6 1696:1536 28 20 12 8 1647:1548 24 20 11 9 1566:1575 22 19 10 9 1574:1525 20 19 9 10 1652:1579 18
19	9 10 1571:1591 18
20	8 12 1505:1564 16 19 6 13 1429:1594 12 19 6 13 1344:1527 12 18 2 16 1308:1540 4
STRELCI NAŠIH EKIP: Pregare (Bor Radenska) 446; Korošec (Bor Radenska) 354; Mezzavilla (Breg Adriatherm) 302; Starc (Kontovel Electronic shop) 276; Štoka (Kontovel Electronic shop) 265; Zobec (Breg Adriatherm) 264; Grilanc (Kontovel Electronic shop) 243; Vremec (Kontovel Electronic shop) 243.
obvestila
Košarkarsko promocijsko prvenstvo na Goriškem
Dom na predzadnjem mestu
Domovci so v soboto na tujem dosegli letošnji negativni rekord, saj so proti ekipi POM iz Tržiča izgubili kar z 62 točkami razlike. Rezultat, ki je bolj podoben kakšnemu srečanju v mindbasketu, pa je gotovo prehuda kazen za Gojkovičeve varovance. »Belo-rdeči« so začeli srečanje z dokajšnjim elanom, ki pa sta ga takoj morda preveč razigrana sodnika, zaustavila z dvema namernima osebnima napakama. To je Domovcem odvzelo voljo do igre, domačini pa so to izkoristili in tako na najboljši način proslavili napredovanje v D ligo. V tem kolu je prriio do nekaj presenetljivih izidov. Naj omenimo zmago zadnjeuvrščene na tujem proti tretjeuvrščeni ekipi Albagdoie iz Krmina. Prav ta slednji je domovce porinil na predzadnje mesto, ki popelje v 1. divizijo.
Prihodnjo soboto bo na sporedu zadnje kolo letošnjega promocijskega prvenstva, naši pa bodo igrali na domačih tleh proti močni Albagiodi. Polisontine na domačih tleh proti solidni ekipi Corridonija in pa pre-
senetljivo zmago Virtus Julia Auto Če si ' hočejo domovci še zagotoviti obstanek v ligi, morajo zato nujno jurišati na zmago.
IZIDI 8. POVRATNEGA KOLA: Albagioia - Virtus Julia Auto 59:62; Petrolifera Goriziana - Edera 95:81; Grado - Ardita 105:79; Polisontina -Corridoni 65:61; POM - Dom 111:49. Izid zaostalega srečanja: Albagioia - Corridoni 83:67.
LESTVICA: POM 28; Ardita 22; Albagioia, Grado, Edera 20; Petrolifera Goriziana 16; Corridoni 14; Virtus Julia Auto 12; Dom; Polison-tina 6. Dom in Grado imata tekmo manj.
PRIHODNJE IN ZADNJE KOLO: Virtus Julia Auto - POM; Ardita -Petrolifera Goriziana; Corridoni -Grado; Edera - Polisontina; Dom -Albagioia (v soboto, 12. t.m., v Kulturnem domu v Goricd ob 20. uri).
DOMOVI STRELCI: Coretti 302, Mauro Dornik 150, Cej 106, Uršič 7; Kristjančič 85, Ugo Dornik 81, Orzati 75, Ciani 70, Semolič in Golob 53, Corsi 37, Košuta 2. (M. čubej)
SPDT
obvešča, da bo 32. redni občni zbor v petek, 11. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Dnevni red je naslednji: otvoritev občnega zbora; izvolitev delovnega predsedstva; izvolitev delovne komisije; poročila; razprava; poročilo nadzornega odbora in raz-rešnica staremu; volitve novega odbora.
ŠD BREG
ustanavlja nogometno šolo za otroke med 6. in 8. letom starosti. Trenerji bodo otrokom na razpolago ob torkih popoldne od 16.30 do 18.00 Začetek tečaja, ki bo trajal šest tednov, bo v torek, 15. aprila. Vpisovanje in informacije v društvenih prostorih v Občinskem športnem centru od torka do četrtka, od 17.00 do 18.30, tel. 228272.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 10. t.m. ob 20.30 v Ul. sv. Frančiška 20.
TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJA sporoča, da se bo tečaj za odrasle začetnike pričel jutri, 9. t.m., ob 18. uri na Padričah. Vpisovanje in informacije na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767-304) ali pa neposredno od 18. do 19. ure na teniških igriščih. Vpisovanje na teniških igriščih bo ob vsakem vremenu.
Pripravil G. FURLANIČ
Kot je pač že ustaljena praksa prvenstvena prekinitev našim odbojkaricam in odbojkarjem ni koristila, kvečjemu škodila. V deželnih ligah je v soboto igralo 10 naših šesterk (Kontovel Electronic shop in Olympia Terpin sta počivala), samo tri so zmagale — Bor JIK banka in Val iz -.štandreža v moški C-2 ligi ter Breg Agrar v ženski D ligi — vsi ostali naši zastopniki pa so prepustili izkupiček nasprotnikom. Končna bera točk je to pot točno 30 odstotkov.
Vso pohvalo zaslužijo odbojkarji Bora JIK banke in štandreškega Vala. Tržačani so v lepem mestnem derbiju premagali vodeči CUS, Plesničar in tovariši pa so dokaj prepričljivo odpravili nevarno tržaško Nuovo Pallavolo, ki se je na lestvici pomaknila za mesto niže. Vrh lestvice je ostal nespremenjen in po vsej verjetnosti je prvo mesto oddano odbojkarjem Univerzitetnega športnega krožka, ker se bodo v preostalih treh nastopih srečali še z Volley Ballorn iz Vidma doma, Rozzolom in Volley Ballorn in Maniaga v gosteh. Velika bitka bo bržkone za osvojitev drugega mesta na končni lestvici, ki se omogoča napredovanje. Velika pretendenta za to stopničko sta Inter 1904 in Val ter morda Bor JIK banka, a glede na to, da je igral tekmo več kot ostali, so možnosti »plavih« verjetno samo teoretične.
V ženski C-2 ligi se prva trojica vse bolj odmika, vse bolj jasno podobo pa dobiva lestvica tudi na dnu.
Za Sovodnje Centralsped, Fontano-freddo in Killjoy ni več rešitve, Sloga ima 6 oziroma 4 točke več kot obsojenci, a prav toliko tudi manj kot Ceramiche d’Arte in Virtus iz Vigo-nova, ki sta pred slovenskimi odbojkaricami.
Tudi v moški D ligi so Libertas iz Krmina, Sikkens iz Trsta ter Julia Auto Torriana iz Gradišča razred zase. Glede na nasprotnika sta Val in Naš prapor v soboto ostala praznih rok, a nista razočarala. Ker pa je neposredni tekmec Vala za obstanek, Pastificio Crisci, slavil ima sedaj sa mo dve točki zaostanka. V isti ženski konkurenci je Canon matematično napredoval, Pieris, pa skoraj. Dolinski Breg Agrar ima matematično zagotovljen obstanek, Kontovel Electronic shop mora pospraviti še 2 točki pa je rešen, za Slogo in Intrepido ni več pomoči, žarek upanja preostaja samo še ekipi Le Volpi.
MOŠKA C-2 LIGA
IZIDI 19., KOLA
Val Štandrež - Nuova Pallavolo Trst 3:0; Volley Ball Mandago - Libertas Sacile 3:2; Rozzol Trst - Im ter 1904 0:3; Volley Bali Videm - Vi-vil 1:3; Bon JIK banka - CUS Trst 3:2 (Olympia Terpin ni igrala).
LESTVICA
CUS Trst Inter 1904 Val štandrež Bor JIK banka Nuova Pali. Libertas Sacile Volley Maniago Olympia Terpin Rozzol Trst Vivil
Volley Videm
17 14 3 46:22 28 17 13 4 44:20 26
17	12 5 38:25 24
18	12 6 41:31 24 18 11 7 41:30 22 18 10 8 39:32 20 17 9 8 34:31 18 17 5 12 27:40 10 17 5 12 27:43 10 17 3 14 20:46 6 17 1 16 12:49 2
PRIHODNJE KOLO (12. 4.) Olympia Terpin - Bor JIK banka;
CUS 'Trst - Volley Bali Videm; Vivil -Rozzol Trst; Inter 1904 - Velley Bali Maniago; Libertas Sacile - Val (počiva Nuova Pallavolo Trst).
ŽENSKA C-2 LIGA
IZIDI 19. KOLA
Sangiorgina - Fontanafredda 3:0; Ceramiche d'Arte - Bor Friulexport 3:2; Virtus Vigonovo - Sloga 3:0; Libertas Krmin - Gorian Tržič 3:2; Sovodnje Centralsped - Colori Latisana 1:3; Pastificio Crisci Gorica - Celinia
Maniago 0:3 (Killjoy iz Trsta ni igral).
LESTVICA
Sangiorgina
Celinia
Colori Lati sana Bor Friulexport Gorian Tržič Pastificio Crisci Libertas Krmin Virtus Vigonovo Ceramiche d’Arte Sloga
Sovodnje Central.
Fontanafredda
Killjoy
17 16 1 50:10 32 17 15 2 45:17 30
17	14 3 46:16 28
18	12 6 42:30 24 18 11 7 44:26 22 18 10 8 37:36 20 18 9 9 32:36 18 17 8 9 34:32 16
17	7 10 27:34 14
18	5 13 23:45 10 18 3 15 17:48 6 18 2 16 16:49 4 17 2 15 12:46 4
PRIHODNJE KOLO (12. in 13. 4.)
Killjoy Trst - Pastificio Crisci; Celima - Sovodnje Centralsped; Colori Latisana - Libertas Krmin; Gorian Tržič - Virtus Vigonovo; Sloga - Ceramiche d’Arte; Bor Friulexport -Sangiorgina (počiva Fontanafredda).
MOŠKA D LIGA
IZIDI 19. KOLA
Val Štandrež - Sikkens Trst 1:3; San Sergio - Fincantieri Tržič 0:3; Naš prapor - Libertas Turjak 0:3; Pallavolo Mossa - Julia Auto Torriana 0:3; Pallavolo Grado - Pastificio Crisci 1:3 (Katalan ni igral).
Libertas Turjak Sikkens Trst Julia Auto Torriana San Sergio Fincantieri Tržič Katalan Trst Pallavolo Mossa Val štandrež Pastificio Crisci Pallavolo Grado Naš prapor
17 15 2 47:13 3(
17	15 2 46:20 3<
18	15 3 47:18 3< 17 10 7 37 :27 2( 17 9 8 31:36 li
17	8 9 39:32 li
18	8 10 28:38 li
17	6 11 26:41 V,
18	6 12 31:42 1( 17 2 15 14:47 > 17 1 16 18:50 !
PRIHODNJE KOLO (12. 4.) Pastificio Crisci - Pallavolo Mossa; Katalan Trst - Naš prapor; Liberta: Turjak - San Sergio; Fincantieri Tr
Žič - Val; Sikkens Trst - Pallavolo Grado (počiva Julia Auto Torriana).
ŽENSKA D LIGA
IZIDI 19. KOLA
Corridoni - Canon Tržič 0:3; CUS Trst - Intrepida 3:0; Le Volpi - Breg Agrar 2:3; Pieris - Dom Agorest 3:0; Sloga - Nuova Pallavolo Trst 0:3 (Kontovel Electronic shop ni igral).
LESTVICA
Canon Tržič Pieris Corridoni
CUS Trst
Dom Agorest Breg Agrar Nuova Pali. Trst Kontovel El. shop Le Volpi Trst Sloga Intrepida
18 16 2 49:25 32 17 13 4 43:15 26 17 11 6 39:27 22 17 10 7 39:29 20 17 10 7 37:32 20 17 9 8 37:35 18 17 8 9 31:36 16 17 7 10 35:37 14
17	5 12 28:42 10
18	4 14 20:48 8 18 2 16 17:49 4
PRIHODNJE KOLO (12. 4.) Kontovel Electronic shop - Sloga; Nuova Pallavolo Trst - Pieris; Dom Agorest - Le Volpi; Breg Agrar -CUS Trst; Intrepida - Corridoni (počiva Canon Tržič).
ODBOJKA: na svetovnem prvenstvu B skupine
Prvi poraz Italije
NOGOMET: v nedeljskem 25. kolu 2. amaterske lige
Vesna in Zarja povsem zadovoljili
Vesna— Isonzo 1:0 (1:0)
ATENE — Na svetovnem moškem odbojkarskem prvenstvu skupine B je Italija doživela svoj prvi poraz, in sicer proti Kubi. Italijani so sicer klonili s 3:0 (16:14, 15:3, 15:8), vendar je bilo srečanje zelo borbeno in izenačeno, posebno v prvih dveh setih. Vsekakor poraz Italiji ne bi smel prepreči uvrstitve v polfinale, razen če jutri ne pride do presenečenja na srečanju med Švedsko in Kubo. Če bi zmagala Švedska, bi Italija namreč ostala odrezana od polfinala. Ostali izidi:
SKUPINA A: Kanada - Bahrein 3:0, Koreja - Avstralija 3:0, Grčija - Tunizija 3:1; SKUPINA B: Švedska -Nova Zelandija 3:0.
LESTVICA - SKUPINA A: Koreja in Kanada 6, Grčija 5, Tunizija 4, Avstralija in Bahrein 2; SKUPINA B: švedska in Italija 5, Kuba 4, Alžirija in Nova Zelandija 2 (Kuba in Alžirija imata tekmo manj).
Danes se bo Italija pomerila z Alžirijo.
Nogomet: meddeželna liga
Gorizia neučinkovita
Gorizia - Fontanafredda 0:0
GORIZIA: Brisco, Gruzzolo, Fierro, Dreohni, Maeuglia, Grillo, Voljč, Gia-cometti, Bertolutti, Beltrame, Brugno-lo (Grop).
Očitno se Gorizia že pripravlja na prihodnje prvenstvo. Tako lahko sodimo po tem, kar smo videli v nedeljo na deželnem derbiju Gorizia-Fontanafredda. Voljč in tovariši so namreč izgubili učinkovitost, zaradi katere so pred kratkim beležili serijo zmag in se rešili kritičnega položaja na lestvici.
LESTVICA: Chievo 40, Bassano 38, Valdagno 33, Benacense, Pescantina, Tombolo 21, Gorizia, Opitergina 27, Cittadella 26, Fontanafredda, Cone-gliano 25, Passirio 22, Vittorio Vene-to 21, Manzanese 19, Trivignano in Rovereto 10.
PRIHODNJE KOLO: Benacense-Go-rizia.
STRELEC: Bruno v 12. min.
VESNA: Negrini, N. Sedmak, Pisani (od 80. min. S. Sedmak), Potasse, Penjco, Pipam, Bruno, Jerman, R. Candotti (od 85. min. Soavi), F. Can-dotti, Pichierri.
Vesna je v nedeljo zmagala z lepim golom napadalca Bruna, ki je izkoristil predložek soigralca in z nepremagljivim strelom zatresel mrežo. Igila je bila zanimiva, saj so Križani predvajali zelo privlačen nogomet na sredini, od koder so se potem spu-ščaHi v napad z lepo zastavljenimi akcijami. Nasprotnik je skozi vso tekmo bil v podrejeni vlogi, tako da se je omejil le na to, kako bi onemogočil bogato kriško pobudo. Nekajkrat pa je znal biti tudi nevaren, predvsem s svojim srednjim napadalcem, ki je delal nemalo preglavic kriškemu branilcu Pencu. Gostje bi Križanom lahko delali preglavice samo z občasnimi protinapadi, saj lastne igre
sploh niso imeli, ker jim je Križanj niso dovoljevali.
Vesna je imela več priložnosti, predvsem zaradi radodarnosti vezne vrste, ki je tokrat res bogato delila žoge napadalcem, tako da so ledi večkrat imeli velike možnosti in so s svojimi streli resno zaposlovali nasprotnikovega vratarja. Križani so bili tokrat skoraj v popolni postavi, saj sta manjkala le Verbich, ki je izključen in pa napadalec Kostnapfel, ki mora zaradi operacije mirovati, tako da se je letošnje prvenstvo zanj že končalo.
(A. K.)
Zarja — San Luigi 4:1 (2:0)
STRELCI: Sossi v 17. min., D. Fonda v 33. min., Piscianz v 55. min., Tognetti v 70. min., Masetti v 85. min.
ZARJA: Racman, Grgič, Tognetti, Franco, Barelli, Sossi (v 73. min. Žagar), Piscianz (v 79. min. E. Fonda), Bon, Zeugna, Sulčič, D. Fonda.
Po dolgem času je Zarja ponovno zaigrala kot zna in slavila izdatno
zmago na račun San Luigija. Zarja-ni so tokrat stopili na igrišče trdno prepričani v lastno moč in so že od vsega začetka pokazali hitro in učinkovito igro. Že po prvih minutah so imeli nekaj lepih priložnosti s Pise ianzem in Zeugno, ki se le za las niso končale z golom. Toda že v 17. min. so zarjani po lepem strelu Sos-sija povedli. Po golu so se še bolj razigrali in v 33. min. podvojili z Damjanom Fondo, ki je lepo izvedel prosti strel. Proti koncu polčasa so nekoliko popustili in gostje so si u-stvarili nekaj lepih priložnosti, ki pa jih niso znali zaključiti z golom.
V drugem polčasu se je igra odvijala predvsem na sredini z redkimi protinapadi. V enem izmed teh je Piscianz po lepi podaji Zeugne povišal rja 3:0. Za četrti gol pa je poskrbel Tognetti naravnost s prostega strela. Malo pred koncem pa so gostje po napaki zarjanov dosegli častni zadetek. (Big)
NOGOMET: v nedeljskem derbiju 3. amaterske lige na Proseku
-Kras: remi in veliko
Primorje
Primorje — Kras 1:1 (0:1)
STRELCA: Demeglio v 20. min., Starc v 62. min.
PRIMORJE: Micor, Lombardo, Antoni, Milani, Samese, Rojaz, Manzin (v 55. min. Livan), V. Husu, Pascon, S. Olivo (v 89. min. D. Olivo), Starc.
KRAS: Mezza-villa, Sugan, Villalta, Purič, Škabar, Cinque, Granata (v 73. min. M. Terčon), Puntar, IX' meglio, Vidah, Košuta.
SODNIK: Cone in a.
RUMENI KARTON: Sugan, Villalta, Demeglio, Samese, Livan.
Trener Primorja Mikuš ni skrival svojega zadovoljstva: »Rezultat je za nas več kot pozitiven, obenem je tudi zelo realen.«
Prosečani so namreč iztržili to, kar so želeh, čeprav bi jim razumljivo bolj prijala zmaga. A tudi z remijem so dve koli pred koncem ohranili točki prednosti prav pred Krasom: »Imeli smo več priložnosti, več smo pokazali,» je še menil Mikuš. »Kras je igral zaprto in se zanašal na protinapad. V napadu ima namreč 3-4 tehnično odlične igralce, zato računa na individualne akcije. Mi pa smo morali ubrati taktiko mož-moža, tako da smo potrošili veliko energije, na trenutke smo tudi podvojili ali potrojili obrambo na posameznih nasprotnikih. Sodnika moram posebej pohvaliti. Sedaj igralcem ne bom pusitil niti minute odmora, intenzivno morajo nadaljevati do konca, saj sta tako Union v predzadnjem kot Breg v zadnjem kolu nevarna in potem pač bo, kar bo.«
Tudi v Krasovem taboru, čeprav niso zmagali kot je bil njihov cilj, niso bili nezadovoljni: »Rezultat je realen,« je menil Andrej Race. »V prvem polčasu je priložnosti imelo Primorje, v drugem pa mi. Tehnično tekma ni bila dobra, a agonizma ni manjkalo. Primorju sedaj želim, da bi se spet vrnilo v 2. amatersko ligo.«
»Kras je seveda igral na zmago,« je še pristavil Race, »a čeprav se
je končalo z remijem, sem z ekipo zadovoljen, borila se je do kraja. Za prestop nam sedaj kot edino upanje preostaja možnost dodatnih tekem z drugouvrščenima ekipama iz drugih dveh skupin. Matematika sicer tega ne pravi, a po logiki bi moralo biti tako.«
Še kratka kronika. Primorje je odločno začelo, imelo terensko premoč in pobudo ter z Antonijem, Starcem, Pas/conom streljalo proti vratom, a Mezzavilla je bil vedrio na mestu. In prav Kras, ki dotlej ni niti enkrat ogrozil Micorja, je v 20. min. po podaji Košute v kazenski prostor povedel z Demegliom. Po zadetku je Kras postal aktivnejši, zatem so bili spet na vrsti Prosečani, a brez uspeha. I-gra je bila agonistično dobra (tudi nekaj nervoze ni manjkalo, vendar brez grobosti), kakih posebno omembe vrednih akcij pa nismo videli, z izjemo nekaterih lepih podaj, posebno s strani domačih. V tem delu je Kras v bistvu svojo priložnost izkoristil, Primorju pa je pot do gola preprečil solidni Mezzavilla.
V drugem polčasu so domači še naprej napadali ter svoj trud kronali z zadetkom Starca z glavo, pri čemer je bil Mezzavilla nekoliko prepozen. Proti koncu so Primorju verjet-
no začele pohajati moči, saj je dotlej vseskozi napadalo, medtem ko so se gostje v glavnem solidno branili in se zanašali na učinkovitost in prodornost svoje napadalne vrste. Kras je tako imel nekaj več pobude in Micor je v 34. min. moral posredovati pred Terčonom, tik pred koncem pa Se je izkazal po strelih Vidalija in De-meglia. (D. Bizjak)
Gaja - Aurisina 1:1 (0:0)
STRELEC za Gajo Gabrielli v 90. minuti.
GAJA: Zemanek, M. Grgič, V. Kalc, Vrše, Gabrielli, M. Rismondo, Alfieri, Viviani, B. Grgič (Bačar), Stranščak (Pečar), Somma.
Čeprav so gajevci napadali skozi vso tekmo, pa so proti Aurisini iztržili le točko. Naša ekipa je igrala dokaj dobro. Tudi tokrat pa se je zgodilo, da so naši prejeli zadetek, ko so se preveč podali v napad.
Z vstopom na igrišče Pečarja in Bačarja je bila tudi Gajina igra boljša. Gajevci so stanje izenačili prav v zadnji minuti z Gabriellijem, ki je zadnje čase v zares dobri formi.
Mirne duše lahko rečemo, da si je Gaja v tem srečanju zaslužila zmago, žal pa je zamudila preveč ugodnih priložnosti za zadetek. (Kalc)
agonizma
Primorec — Union 1:2 (0:1)
STRELEC za Primorca: Boris Kralj v 57. min. (11-metrovka).
PRIMOREC: Leone, Carota, lanna-relli, B. in M. Kralj, Canziani (v 46. min F. Milkovič), E. Kralj, Bacchia (v 46. min. Borelli), W. Milkovič, Husu, Fachin.
Morda najslabša tekma trebenske-ga Primorca v letošnjem prvenstvu je dokončno pokopala vse možnosti, ki so še morda obstajale za morebitno uvrstitev na končno drugo mesto na lestvici. Tekma je bila vseskozi na zelo nizki tehnični ravni, čeprav v vidni premoči Primorca, ki pa je moral kloniti ob dveh edinih protinapadih gostov. Neštete priložnosti, ki so jih napadalci Primorca zapravili na najbolj neroden način, niso dopustile domačinom, da bi izgubljeno nadoknadili in zelo grenak poraz je bil neizogiben. (Kralj)
Breg — S. Marco 1:2 (1:0)
STRELEC za Breg: Tul v 15. min.
BREG: Hrvatin, Crevatim, Pavletič (Jerman), Corbatiti, Paoli, S. Olenik, Tul, Jež, Albertini, Sancin, Strnad.
V	nedeljo je Breg spet zgubil, čeprav bi bilo pravilneje, da bi osvojil vsaj točko. Brežani so začeli odlično in že v 25. min. je Miloš Tul premagal nasprotnikovega vratarja. Odtlej se je igra odvijala pretežno na sredini. Na trenutke je prihajalo tudi do grobih prekrškov, za kar so bili krivi predvsem gostje, saj so igrali precej trdo.
V	drugem polčasu se igra v glavnem ni spremenila. Ko je že zgleda-lo, da bodo »plavi« zmagali, je prišlo do preobrata. V zadnjih desetih minutah so gostje dosegli dva zadetka in tako iz Doline odnesli obe točki. Tudi tokrat so Brežani razočarali, saj so igrali znatno pod svojimi sposobnostmi. Edini, ki si zasluži pohvalo, je Miloš Tul, ki je dosegel zadetek in je bil tudi najboljši mož na terenu.
(VO)
NOGOMET: v derbiju 24. kola 3. amaterske lige na Goriškem
Sovodnje - Juventina brez gola, vendar zanimivo
Sorodenjci so osvojili prvo mesto na lestvici za »Priznanje Primorskega dnevnika«
Sovodnje — Juventina 0:0
SOVODNJE: S. Gergolet, Hmeljak, Florenin, Bicdato, Marson, E. Pete jan (E. Gergolet), Sambo, čevdek, M. Fajt, Gomišček, A. Fajt.
JUVENTINA: Di Dionisio, Costa, Caiazzo, Vižintin, Chizzolini, Devetta, Del Negro, Cingerli, Acconcia, Lauri (Sturm), Firmino.
Lepo vreme in številno občinstvo predstavljalo zanimiv okvir zadnje slovenskemu derbiju v 3. amater ligi na Goriškem. Kljub izidu b gola, smo prisostvovah dokaj zani: vemu srečanju, v katerem sta el dali vse od sebe, da bi pokazali, znata, čeprav končni izid ni nob od dveh bistveno pomagal pri položi na lestvici. Odločal pa je o zmago\ cu naše posebne lestvice.
Ce moramo tekmo oceniti v minutah, potem lahko rečemo, da sta si bili ekipi 70 minut enakovredni, 15 minut so predvladovali gostje, zadnjih 5 minut pa je bilo v korist domačinov. Skratka izid, ki odraža sta-
nje na igrišču, čeprav velja omeniti, da so Štandrežci v 15 minutah premoči ob izteku srečanja le imeli kak-
PRIZNAN JE
PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Sovodenjci so si z remijem v zadnjem slovenskem derbiju na Goriškem prvič zagotovili priznanje našega dnevnika, ki upošteva medsebojna srečanja treh slovenskih enajsteric. Prednost, ki so si jo Sovodenjci nabrali v prvih srečanjih, bi zapravili le v primeru, da bi Juventina v
nedeljo zmagala. Vsak drugi		rezultat
je bil njim v korist.		
IZIDI		
Sovodnje - Mladost		0:0
Mladost - Juventina		1:0
Juventina - Sovodnje		0:3
Mladost - Sovodnje		0:0
Juventina - Mladost		1:0
Sovodnje - Juventina		0:0
KONČNA LESTVICA		
Sovodnje	4	1	3	0 4
Mladost	4	1	2	1 3
Juventina	4	1	1	2 2
šno priložnost več, tako da se morajo Marsonovi varovanci zahvaliti predvsem izvrstnemu vratarju Sandiju Gergoletu za nekaj odličnih posegov.
V	prvem polčasu smo v 13. minuti videli lep strel Marka Fajta s srednje razdalje. Ob izteku polčasa gre omeniti odličen poseg Gergoleta na Del Negrov strel. Branilec Bicciato pa je v 47. minuti streljal zelo močno, smer žoge pa je bila zgrešena.
V	2. minuti nadaljevanja je treba omeniti lep strel Acconcia mimo vratnice. Tudi Čevdekov strel v 13. minuti je vreden, da ga zabeležimo. Prednost pa si je prav gotovo zapravil Sturm, ko je v 36. minuti, sam pred vratarjem, streljal visoko; minuto kasneje, z iste pozicije, pa je žogo usmeril naravnost proti Gergoletu, ki se je izkazal nekaj sekund kasneje, ko je žogo odbil v kot. Gergolet si ni mogel niti oddahniti, pa je moral z odličnim posegom ponovno braniti vrata pred Firmino-vim strelom. Zadnja priložnost se je ponudila domačinom, ko je Gomi-
šček izvedel odličen strel, prav tako dobro pa se je odrezal gostujoči vratar, ki je žogo odbil v kot.
(R. Pavšič)
Mladost - Poggio 0:0
MLADOST: Zanier, Lakovič, Fran-dolič, D. in F. Devetak, Lavrenčič, Marušič, Sclausero, Delutti, Cianci, Argentin (Kosič).
Po velikonočnem premoru so Ferle-tičevi varovanci izbojevali proti dokaj solidnemu moštvu iz Zdravščine neodločen izid. Kraševci so nastopili z zelo pomlajeno ekipo, ki pa je svoje delo dobro opravila. V prvem polčasu so prav domačini imeli nekaj lepih priložnosti, ki so bile sad precej solidne igre. Gostje so prišli le nekajkrat do Zanierovih vrat in še to v zadnjih minutah. V drugem polčasu sta moštvi prikazali precej hiter nogomet in kazalo je, da se bo rezultat od trenutka do trenutka spremenil. Minute pa so hitro tekle in poleg tega je tudi prvo pomladansko sonce precej vplivalo na igralce, tako da se je srečanje zaključilo brez gola (Z. F.)
rezultati
2. AMATERSKA	LIGA
Skupina F	
IZIDI 25. KOLA	
Fortitudo - Arrigosport	1:0
Zarja - San Luigi	4:1
Opicina - Muggesana	0:0
Vesna - Isonzo	1:0
Fogliano - Dorato	1:0
Begliano - Vivai Busà	1:0
Libertas - San Sergio	0:2
C.E. Prisco - Stock	0:2
LESTVICA
Fortitudo	25	17	6	2	34:16	40
Vesna	25	11	9	5	35:21	31
Muggesana	25	11	9	5	32:19	31
Stock	25	10	7	8	29:25	27
Zarja	25	12	3	10	27:29	27
Vivai Busà	25	9	8	8	35:25	26
San Sergio	25	8	8	9	30:29	24
Libertas	25	9	6	10	25:31	24
Opicina	25	10	4	11	29:42	24
San Luigi	24	7	8	9	28:33	22
Arrigosport	24	9	4	11	35:43	22
C.E. Prisco	25	7	7	11	26:30	21
Fogliano	25	6	9	10	23:27	21
Begliano	25	7 11		9	22:32	21
Isonzo	25	7	6	12	22:27	20
Domio	25	3	9	13	24:40	15
PRIHODNJE KOLO (13. 4.) Libertas - C.E. Prisco; Vivai Busà -Arrigosport, Vesna - Zarja, Begliano -Fortitudo, San Luigi - Isonzo, Mugge-sana - Bornio, Fogliano - Opicina, Stock - San Sergio.
3. AMATERSKA LIGA Skupina I IZIDI 24. KOLA
Sovodnje - Juventina	0:0
Mladost - Poggio	0:0
Staranzano - Piedimonte	1:0
Fossalon - Medea	2:1
Azzurra - Torriana	1:0
San Lorenzo - Sagrado	1:0
Fincantieri - Romana	1:0
LESTVICA	
Staranzano 38, San Lorenzo 35, Torriana 33, Sagrado in Fincantieri 28, Sovodnje 27, Poggio 26, Fossalon 24, Juventina 23, Medea 22, Piedimonte	
19, Mladost 17, Azzurra 10, Romana 6.	
PRIHODNJE KOLO (13.	4.)
Poggio - Fincantieri, Fossalon - Mladost, Piedimonte - Azzurra, Sovodnje -Sagrado, Juventina - Torriana, Ro-	
mana - Medea, San Lorenzo	- Sta-
ranzano.	
Skupina M	
IZIDI 20. KOLA	
Gaja - Aurisina	1:1
CUS - San Nazario	0:8
Chiarbola - Campanelle	0:0
Primorje - Kras	1:1
Primorec - Union	1:2
Breg - San Marco	1:2
LESTVICA	
Primorje 30, Kras 28, San	Naza-
rio 26, Primorec 24, San Marco 23,	
Campanelle in Gaja 20, Breg 18, Aurisina 16, Union 15, Chiarbola 12, CUS 6.
PRIHODNJO KOLO (13. 4.)
Breg - Primorec, Union - Primorje, Kras - Chiarbola, Campanelle -CUS, San Nazario - Gaja, San Marco - Aurisina.
Reškemu Primorju končna zmaga v Trstu
TRST — Na mednarodnem plavalnem turnirju za trofejo »Giuseppe Colmani in Domenico Barzelatto«, ki je bil v nedeljo v Trstu, je prvo mesto zasedlo Primorje z Reke, ki je zbralo 209 točk. Sledijo: 2. Serenissima Mestre 200; 3. Gymnasium Pordenone 192; 4. Ivags Dolo 158; Triestina 156; 6. Edera 128 (slednja je tudi organizirala turnir).
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski /1.200.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
fcdajti ^	^ ZTT
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
8. aprila 1986
Za svobodno prodajo orožja in proti njej
ZDA pravcato skladišče orožja
Z njim na leto pobijejo 19.000 oseb
WASHINGTON - Pet let po atentatu na Reagana je spet postalo važno vprašanje nadzorstva nad orožjem v ZDA,v državi, kjer imajo 12o milijonov revolverjev in pušk, s katerimi letno pobijejo 19.000 oseb. Zagovorniki in svobodnega nakupa orožja se prav v teh dneh ostro prijemljejo, ker mora kongres 9.aprila povedati, ali naj še velja omejitveni zakon Gun Control Act, ki ga je kongres sprejel po umoru Roberta Kennedyja in Martina Luthra Kinga.
Najmočnejša organizacija članov z orožnim listom v žepu (NRA), ki šteje 3 milijone članov, trdi, da leta 1968 sprejeti zakon predstavlja atentat na svobodo. Njej nasprotna HCI, ki ima 200.000 članov in en milijon simpatizerjev, pa zagovarja potrditev veljavnosti zakona. Ker bodo novembra kongresne volitve, se senatorji in politiki še kako zanimajo za to vprašanje.
Zagovorniki nadzorstva nad trgovino z orožjem pravijo, da si v ohlapnih razmerah lahko vsak kriminalec kupi orožje, nasprotniki pa jim odgovarjajo, da kriminalec ne bo kupil orožja legalno, ampak od drugih kriminalcev, ali pa ga bo ukradel.
Zagovorniki svobodne trgovine so na svoji sedemnadstropni stavbi v središču Washingtona razobesili transparent s citatom iz ustave: »Ljudstvu ni mogoče odvzeti pravice, da ima in nosi orožje«. Nasprotni tabor pa je v pomoč dobil prizadevno aktivistko Sarah Brady, ženo Jima Brady-ja, glasnika Bele hiše, ki je bil pri atentatu na Reagana (izvršil ga je John Hinckley) ranjen v glavo.
Kakorkoli že, ZDA so pravo skladišče orožja. Zasebniki kupujejo tudi avtomatsko orožje.
Šef policije v Kaliforniji je tedniku Newsweek izjavil: »Zadnji UZI (izraelski mitraljez) smo zaplenili neki ženski, ki je bila prepričana, da bo postala cilj laserskih žarkov, poslanih z Marsa. Kot vidite, si policijskega orožja ne morejo priskrbeti samo gangsterji!
Svojevrstna ofenziva v Afganistanu
Uporniki postali časnikarji
ISLAMABAD — V bojih na afganistanskih bojiščih se je v zadnjem času pojavila nova svojevrstna "ofenziva«. Obe strani sta se vrgli v —širokopotezno propagandno akcijo. Pakistanska telegrafska agencija APP je sporočila, da je neka zahodnonemška organizacija (njenega imena ne navaja) najela dvajset afganistanskih upornikov, naj ji pošiljajo časnikarska poročila z afganistanskih bojišč. Za takšen korak se je odločila zato, ker je ilegalni prihod zapadnih časnikarjev v Afganistan postala vedno bolj tvegana praksa in da bodo ti priučeni uporniki — časnikarji pomagali , da »bo svet boljše seznanjem z dejanskim položajem v tej državi«. Kajti, pravijo, zaradi nevarnosti, ki preti zahodnim časnikarjem, svet ne ve več, kaj se dogaja v Afganistanu.
Vest o najemanj:- mužeidinov za časnikarske naloge je bila objavljena samo nekaj dni po informaciji o načrtu ameriške vlade, da v Pakistanu ustanovi "Afganistanski tiskovni center", preko katerega bi, kot je zamišljeno, "ameriško javnost podrobneje obveščali o smislu bojev afganistanskih upornikov«.
V	zadnjih tednih se je zelo povečalo tudi delovanje specializirane uporniške informacijske organizacije Agencija Afgan Press (AAP), ki so jo iz pakistanskega mesta Pesevara premestili v London. Seveda AAP vsak dan poroča o uspehih mužadinov v borbah proti vladnim in sovjetskim četam. Čeprav je včasih nemogoče preveriti vire teh informacij, jih v svetu zelo uporabljajo, ker drugih vesti enostavno ni.
V	tej propagandni vojni je vedno bolj aktivna tudi vlada v Kabulu. Tako je pred dvema mesecema , prvič po 1979. letu, dovolila skupini zahodnih časnikarjev obisk Afganistana. Med večdnevnim potovanjem po državi so se zapadni časnikarji lahko pogovarjali tudi s šefom režima Babrakom Karmalom.
V	rezidenci afganistanskega odpravnika poslov v pakistanskem glavnem mestu Islamabadu so pred dnevi tujim dopisnikom predvajali propagandni film (sovjetske proizvodnje) o položaju v Afganistanu. Predstavnik kabulske vlade je takrat najavil nove akcije, ki naj bi imele za cilj, da se »sliši tudi druga stran resnice o Afganistanu«.
• SYDNEY — Nad šest milijonov kengurujev, trikrat več kot je bilo določeno, so lani ubili v Avstraliji. »To je bil največji pokol živali v zgodovini sveta,« je izjavil predstavnik organizacije za varstvo narave Fund for Ani-mals. Oblast je določila za odstrel en milijon živali, da bi jih razredčila, vendar so v Queenslandu vsoto prekoračili za en milijon, v Tasmaniji pa za 800.000. Pobili so tudi 1.5 milijona mladičev, ki so jih našli v vreči samic. Z avti so do smrti povozili 250.000 živali. Meso porabijo za krmljenje psov, kože pa izvažajo. V Evropo so jih lani izvozili dva milijona. Od tod zahteva, naj Evropa prepove ta uvoz.
Spomladanska opravila
NUEREMBERG — Pridelovalci vrtnin so svoje posevke pred spomladansko pozebo zaščitili z velikimi pregrinjali iz plastike
Pomladni dan na otoku ljubezni
Iz rahlega spanca me je zbudil glas stevardese, ki je napovedovala, da sespuščamo proti ciprskemu letališču Larnaci. Pogled skozi okno letala DC-9 slovenskega podjetja Adria Airways je povedal, da smo morda le kakšnih 2000 metrov nad zemljo. Z letala je bilo moč videti čudovit zaliv, z lepo peščeno plažo. Sledile so običajne operacije pilotov in kar naenkrat je bilo slišati, da je letalo spustilo kolesa, kar je pomenilo, da bomo v kratkem zares na tleh.
Še nekaj trenutkov in po zares mehkem pristanku mi je nehote odleglo, kajti, ko človek čuti trdna tla pod nogami, ima občutek, da le ni odvisen zgolj od strojev in ravnanja drugih. Potniki smo se odpravili v letališko zgradbo, ki je manjša od tiste v Ronkah ali na Brniku. Zdaj spoznam, da nas bo le majhen del ostal v Larnaci in da bodo vsi ostali potniki odšli dalje proti Amanu, Tel Avivu, Bejrutu, Kairu in drugim državam Bližnjega vzhoda.
Pred zgradbo je vrsta taksijev po večini samih mercedesov in čeprav je blizu, se do pet kilometrov oddaljene Larnace odpeljem. Že na letališču so mi povedali, da stane prevoz do mesta funt in pol in ko je taksist izključil taksimeter, že razmišljam, da me bo opeharil. Ze po nekaj metrih vožnje me moti angleško pravilo vožnje po levi, tako da na vsakem ovinku s strahom pričakujem karambol. Ko se pripeljemo v mesto, mi šofer izstavi račun: funt in pol. Torej me le ni ogoljufal...
Konec marca je in temperatura je skoraj 22 stopinj. Moški so oblečeni v obleke, nekateri so v kratkih rokavih, ženske v kostimih. Toplo je sicer preko dneva, ko pa zaide sonce temperatura naglo pade. Mestne ulice so polne ljudi, ki venomer nekam hitijo. Med vrvežem srečam tudi uniformirane vojake sil Združenih narodov, ki prihajajo s severnega dela otoka, kjer poteka meja med grškim in turškim delom Cipra.
Po obisku mošeje poiščem v marini bistrò in se usedem k prosti mizi. Trenutek kasneje že zaznam, kako majhen je pravzaprav ta svet, kajti pri sosednji mizi sta dva mlada para. Vsi štirje se pogovarjajo v italijanščini, v tisti, ki jo govorijo prebivalci blizu
avstrijske meje. Vstanem in stopim do njihove mize. Začudenju tudi pri njih ni konca. Marisa in Antonio sta mladoporočenca doma iz okolice Tolmeča in sta prišla na Ciper na enotedenski dopust, s seboj sta pripeljala še Nancy in Alfreda, ki se nameravata poročiti jeseni. Vsi štirje so bili na dopustu v lepem obmorskem kraju Paphos na zahodnem delu otoka, zvečer pa se vračajo domov z letalom na Brnik. Zdaj smo si torej še stopničko bližji, saj bomo že čez nekaj ur sopotniki...
Pripovedujejo mi o tem, kako so preživeli teden dni in mladoporočenca zatrjujeta, da se bosta poleti še vrnila na Ciper, kajti letalski aranžmaji so ugodni, gostinski in turistični delavci zelo ustrežljivi, okolica mirna in čudovita. Poleti bo seveda bolj živahno. Tedenski paket s prenočiščem in hrano stane zdaj izven sezone že od 150.000 lir dalje, vendar se povprečje v hotelu boljše kategorije vrti tam okrog 170.000 lir. V to vsoto pa je vštet tudi tedenski najem avtomobila, vendar brez goriva. Marisa, Antonio, Nancy in Alfredo so grški del Cipra prekrižali po dolgem in počez, žal pa niso mogli oditi na severni, turški del otoka, kjer so baje plaže še lepše, kot so jim povedali domačini. Vendar pa je ta del otoka, ki je bil razdeljen pred dvanajstimi leti, turistično povsem nerazvit.
Ko smo popili že drugo steklenico okusnega rdečega ciprskega vina, smo se poslovili. Moji sogovorniki so odhiteli še po zadnjih nakupih, mene pa je pot vodila še na sedež njihove turistične zveze in na krajši potep po mestu.
V agenciji Groutas so bili zelo prijazni in mi natresli kup podatkov. Iz cenikov, ki so mi bili na voljo, je bilo razvidno, da moji štirje italijanski sogovorniki niso pretiravali. Cene so takšne, kot so mi jih povedali že oni. Pač pa so dejali, da je Italijanov sorazmerno zelo malo, zelo veliko pa je Angležev, Skandinavcev in delno tudi Zahodnih Nemcev. Podpredsednik agencije Yianna-kis Groutas mi je orisal zgodovinski razvoj-otoka, pri tem pa posebej poudaril, da je Ciper otok ljubezni, torej otok vseh tistih turistov, ki so mladi po letih ali po srcu, in primeren za goste od 7. do
77. leta. Ob prelomu tisočletja je otok osvojil angleški kralj Rihard Levjesrčni, kasneje pa so si ga podajali tudi drugi. Benečani so imeli na Cipru oporišče za trgovino z Bližnjim vzhodom.
Tudi danes, v spremenjenih političnih razmerah, postaja pomen Cipra, ki je po velikosti tretji otok v Sredozemlju, takoj za Sicilijo in Sardinijo, vsevečji. Zaradi vojne v bližnjem Libanonu so se iz Bejruta preselile na Ciper številne tuje kompanije, ki jih je Kiprianujeva vlada sprejela odprtih rok in jim določila le simbolične davščine. Ciper in Larnaca dobivata iz dneva v dan večji pomen, v korak s takšnimi prizadevanji pa jim gre tudi kvaliteta telekomunikacijskih zvez s svetom preko satelita. Ker je glavno mesto Nikozija razdeljeno na dva dela, je s turško zasedbo tamkajšnje letališče izgubilo ves svoj smisel. Postalo je neuporabno in zdaj so na njem sile OZN. Tedaj so začeli graditi letališče v Larnaci, ki danes sprejema letala 22 tujih letalskih družb. Ciper postaja iz nekdanjega otoka palm, oljk in južnega sadja otok bussinessa. Sem se hodijo zabavat bogatejši sloji iz držav Bližnjega vzhoda, ker se lažje izgubijo in niso tako na očeh, še posebno ob postnih dneh ali med ramazanom. Tedaj ni moč dobiti proste postelje, za sobo pa bi marsikdo dal kraljestvo.
Medtem se je že zvečerilo, ljudje so prenehali z delom in ulice so postale bolj prazne kot čez dan. Le skupina nemških turistov je veselo prepevala v piceriji ob obali. Odpravim se s taksijem na letališče, kajti do odhoda manjka slaba ura. Znova se srečam z mojimi simpatičnimi sogovorniki iz okolice Tolmeča in dve minuti čez deveto zvečer zarohnijo motorji Adriine devetke. Letalo se požene po pisti, ki se konča tik ob morju, in že se dvignemo nad prelep zaliv, v katerem migota na tisoče lučk. Vzpenjamo se čedalje više na višino skoraj deset tisoč metrov, ki jo dosežemo nekaj pred Rodosom. Let je zelo miren in deset minut pred polnočjo se letalo varno spusti na ljubljansko letališče. Čez poldrugo uro sem že doma.
(S.P.)
			
Jože Trobec	C e	n c a	50.
r OČKA, MĆ NE