: -- NARODA TELEFON: OHelaaa 3—1242 List slovenskih delavcev y Ameriki* Entered m Second Class Hatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—1249 No. 1 10. — Stev. 1 10. NEW YORK, TUESDAY, MAY II, 1937 —TOREK, 1 I. MAJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. KONGRES NESTRPNO CAKA NA PREDSEDNIKA 0 JUSTIČNI REFORMI MORA KONGRES DOLOČITI ŠE SEDAJ Voditelji želijo vedeti, katere predloge smatra predsednik za najnujnejše. — Javnost se najbolj zanima za relief. Diplomati bojkotirajo laško WASHINGTON, D. C., 10. maja. — Vsled naznanila predsednika Roosevelta, da se bo takoj po svojem povratku v Belo hišo posvetoval z voditelji kongresa, so kongresniki pričeli ugibati, o kateri zadevi bo treba najprej razpravljati. Kongresniki bi posebno radi vedeli, ako bo pred-sednik ostal trdno proti vsakemu kompromislu gle de justične reforme in kako stališče bo zavzel z ozi-rom na vedno bolj naraščajočo opozocijo v obeh zbornicah proti njegovemu predlogu, da se prihodnje leto izda za relief $ 1,500,000,000. Med kongresniki prevladuje mnenje, da je ju-atična reforma manjšega pomena kot pa vprašanje glede reliefa in vladnega gospodarstva in ma okdo bo presenečen, ako se bo predsednik odločil da je najprej rešena zadeva glede reliefa, četudi iti anariii-tičiio vstajo. V Barceloni oblasti !«an*i'loni ohlasti obvla < i:;i'.jn položa j. toda po deželi anarhisti še vedno drže nekatere manjše kraje. Po n«*uradnih poročilih j«' v anarhistični vstaji na < beli -tranili JOnn /rtov, t<» i » segel velik ugled, pravi v novi knjigi. da 1»i• leto prim*slo nov pade«* akt-i j i:i na zadovaujc trgovine ia «la I. » 'a deproija trajala . no lot » iiii dve leti. knjigi, ki nosi naslov " How Long Pro~pcri seli i 1 !>•'»!♦. piiri-l pake ik<-ij skega trsa. | iransko loto pa jo je newyor ška policija zasledila v neki le-•es Tavčar, ki je ,4.IVraciji* kjer je bila zap«» ' -la v RoeklgjemL jt daj je bila prijeta se \ 1 e-nici ra,|i ponarejenega potnega li- Min Fran« dolgo časa Zivt Spri n us. Wvo.? more priložiti proti z!i usod?, ki jo /t* nekaj let za-deduj«*. Piv«I nekaj loti je Franeka .*azgla-ila v -vet, «hi ji je )»r: patlla velika ibdšoina linendu •*re«!iia iniljon ameriških •!• >-!n'«*v) po njcn«>m strien v Ilirski Bistrici. Potovala j«' v st.\-ti kraj kot visoka dama in dobila vstop v najvišje krop.-. Ko M' je zopet vrnila v N"c York, je še vedno govorila o lupili dedščini ter rekla, tla bo vrtano vila veliko filmsko družbo. vH-aua, ker i*> tuji diplomati bojkotirali proslaivo prve ol»-letnice rimskega cesarstva. Med velesilami niso bile zastopane Anglija, Francija in Z-lr. «i razve. Odnosa ji Italije z Anglijo so bili že zelo poo-treui, ko ;t- .... . . . . Mussolini o«lpoklieal vse itali- iio-luzna zaporno kazen 111 je, . , , 1 " iJanske časnikarske poroceval bila j-gpu.šcciia iz jei-'e. Tmla na«. iz Loildona in je tuaz«»-ka postave, ki ji j«- «»«lprla dru-j^aici so mnenja, da se Mus-o lini ne hi poslužil tako ilrast ie ponan-j > katerim -1* je vrnila iz S v rope in je bila obsojena na fi mesecev zapora. 1. maja je :cn in j«* Tmla na vzhodno ««1 Bilbao. 'Baškiška J v. \ew Vorka je «»dpotova-Zjidnja obrnnibiia erta je ve-. la v Kalifornijo in kmalu nato t'no v veeji nevarnosti. l e 1 »TI«» \ i-asopi-ili naznanjeno, j Fašjs.?i«"-ni tanki <<» se vali! da je !»ila aretirana zaradi nie-eez ba-kiske strelne jarke ter S viednega <"-eka za ^>25, ki ga je . izmenjala v n«»ki banki v Lo- nih sre«i.oslanike na slikt. \ ito proslavo cesarstva. Totla Mussolini, stoje«* na "Da bt> t<» naziidovanje -h j Fašistični tanki -o >t- valili da je bila aretirana zaradi nič- An«rel«*s. Tola Tavčarjeva ji-'balkonu palai"*e Venezia, ni ka-«'jlo «lobi prosperitete."* «*ez ba2.*) za ničvredni «'*«*k in zal <4CV*e Rim in italijanski na klju«-ka, lavi, m«»«'*i in miru. "Za na'- je mir. kajti uh friški zemlji h«xVmo izpolniti *itvo «*iviliziranega tlela, kat«*-rega varuje zmag«»ivale«». "Ako i>a bo potrebno. «la premagamo vse sedanje in b »-.?(>«'•«» ovire, b«»m<» iz]K)lnili svoji* poslanstvo, k«*r imamo za \e.-t in voljo to Moriti." f Kuajstkrat je innoži«*H priklicala il dueeja na balkon. ! "Zakaj še zahtevate t. t h** In? j Mil.'" je vprašal Mussolini, j "K«*r nas vaše liesede v«>t|i-jo," je rekel nekdo v množici. "Ali ne mislite, da >0 «lcj-Mva dovolj zgovorna.'"' je odgovoril Mi&solini. "Da, *' je kri«"ala množica. ".Jutranje pridobitve," j»* zaključil Mussolini, "t)«xio še b«dj zgovorne." frcM, Slika nam kaže veliki nemški zrakoplov t4Hin«lenburg" v trenutku, ko je na njegovem zadnjem koncu nastala eksplozija, ki je ponosno zračno ladjo uničila. — Po eksploziji je pričel zrakoplov padati in ljudje so v gorečih oblekah skakali ua tla. Grof Covandonga ločen. HAVANA. Kuba. if. maja. — Bivši španski prestolonaslednik gr«jf Covandonga je bil I cm" en o«l svoje žene, bivše Kdehnire 8ampeU KOVINSKI RAZGOVOR V BUDIMPEŠTI Pnir )h> rirzsiilu ti vojne monarrhije in y»o vsitanovitvi neodvisne Madžarske so prejšnji teden na kraljevem gradu v Budimiiešti vihrale avstrijske zastave in so madžarske vojaške goobe igrale himno 4'Bog ohrani. . Povrni za to je dal obisk avstrijskega predsednika Mik lasa. konclerja dr. Nohusehnigga in vnanjega ministra Schmidts;. Budimpešta jim je priredila sijajen sprejem. Kancler Schuschnigg je skuhal pregovoriti Madžarsko, da se pridruži Avstriji in < Vhoslovaški v 'i>odonaV-kem bloku in gospodarskem sodelovanju ter v splošni zvezi proti naraščajočemu obkroževanjn nazijske Nemčie. Nedavno je Mn-solini jjovislal dr. Seliusilhniggu, dr Italija ne l»o več hranila avstrijske neodvisnosti in ne 1k> | »odpirala Celmslo vaške. Madžarska pa že več let goji hudo jezo na svoje so e-de. Poleg tega ima tudi nekoliko fašističnega pihanja in vsled tega najbrže ne bo premeni la svojega stališča z ozirom na sodelovanje v Podonavju. Trianoniska mirovna pogodba leta 15*20 je zmanjšala madžarsko ozemlje za (»S «n|stotkov, prebivalstvo pa za .7.) odstotkov. Na nekem trgu v Budimpešti predstavlja cvetlična greda meje Velike Madžarske. In zastava na gredi je vedno na poldrogu in Im> tako ostala, dokler Madžarska ne dobi vrnjenih vseh dežel, ki jrh je izgubila po svetovni vojni. Madžari se spominjajo, da to pa bo prosto prostorov za ob- i motnih črev, da zadostuje za ogledovanj« činstvo. Kot Že ime pove. je poslopje zgradil na svoje stroške in ga podaril mestu Andrej Mellon, znani pittslihirški bankir in bivši zvezni zakladničar ter pozneje |K)slanik v Londonu. In tako je naredilo mesto Pittsburgh veTik korak za splošni napredek, kajti to je ako ne največji, prav gotovo pa nuj|H»polnejši in najmo« lemejši kemično- si ogenj v najkrajšem času — 'brez vode. Iznašli so nove vrste prah za uničevanje nadlež-nih muh in druge podobne golazni. Izdelali so neke vrste kemično tekočino, v katero namočijo platno, in srajce, iz talk ega platna sešite, so še porabile, a k oprav so bile že 40 krat oprane in zlikane. Napravili so nepreinočljivo usnje za čevlje, ki ne rabi nikoli 4' pntisnemo na gumb pri semena. Ena tovarna izdela v!^v,llci 9, vrata se neslišno in enem samem dnevu toliko u- fan\a ^ lo zleti gori na vrh do 9. nad- 2(HK) kilometrov klobas wieners. Tukaj so tudi ]h> .... tanČnih skušnjah ovrgli neute-1 hwln,k melj«'iio trditev mnogih, da gotove vrste jedil, ako se kuhajo v ahrminasti posodi, |wrstanejo zdravju šk<»dljive. To j<» samo nekaj primerov delavnosti t«\ga zavoda in naj zadostuje. P«»slopje j«> zgrajt-Tio v preprostem grškem ^l«»bn iz naj- di stnrP.ia« na'lvar smo spet avto- ' matično prestavljeni ven na na- .... znanstveni industrijski labora-, bolj^egsi mogočega materi jala torij na celem svetu, ter ima j ter j«- veljalo /. notranjo opra-zap(»slenih l."»n zna ust ven i kov : vo vred blizu 7 milijonov do-raznoterih strok. j hi rje v. Obkroženo je okoli in Tu preizkušajo kvaliteto j okeli c«| ..rjaškib granitnih ste-(Ikaikovost > iiajniznovrstnejših i.l»mv. <'»•_» jh« številu, katerih iiHltvstrijskih in drugih izdelkov kakor: železo, jrklo, kruli, Vir, iz katerega črpam snov »i to kolono, bi moral biti pravzaprav skrivnost, toda čemu bi človek skrival, odkar je bila tajna diplomacija odpravljena. Da ti i>o pravici povem, draga moja radovedna čitateljica, vsega je malo. Malo je izmišljenega, malo izposojenega, malo ukradenega, malo prestavljenega iz drugih jezikov. Do-'ti sem jih objavil po ust lieni izročilu in na podlagi svojih lastnih izkušenj. Nekaj po direktnem naroči !n. l>osti jih je plod medselioj-ne zavisti, ki je tako izrazito razvita med gotovim delom našega naroda. Kadar se pa lotim pisan DENARNE POSILJATVE <—— 1 1 !■ I I . Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO Cft»!il _ t SJt _ 9 7 M - 911-It _ UMI _ Dta. 1 Din. Dla. 199 V ITALIJO 9 9 11.25 9 39.99 9 51.N S11S3S__Ur 91(7.89 - Ur Ur 1M Lir 299 Ur «99 Ur 1999 kavo, čaj, mloko in mlečne produkte, bombaževimi, umetno |svilo, volno, zdravila, lepotična l^reVlstva, zdravniške instni-j mente, pr«»niog, niz o a olja, k«»t i rudninska, rastlinska in živ;»l-|ska. dišave in barv«', tkanine, rudnine in kovine, brivna rezila, tobak, cigarete, papir, plutovino, in še mnoge druge predmete. Pa ne samo da preizkušajo in izboljšuj«'jo stare in znane proizvode, ampak ustvarjajo tudi nove produkte in po zaslugah te znanstvene institucije, ki posluje že nad 20 let, prej v starih prostorih, je nastalo že najmanj 10 novih industrij. Tu so iznašli na primer "chromium plating", nadalje so odkrili, da je navadna zidarska mavta (mortar) več ko za polovico močnejša, ako se ji primeša mala količina namiznega sladkorja, in tako tudi cement in stavbiii*ka <^H»ka. Iznašli so novo tvarino, ki prekaša vse dosedanje in |M»ga- Tu na vrhu in potem doli iwl nadstropja do nadstropja si pričnemo ogledovati kolosalne stroje v svrho kemičnih pro-eesov. krtkorsnim nisem videl še para. Sevala na« spremlja zavodov vodnik in nam razlaga, ker strojev bi ne bilo zanimivo ghdati, ako bi n«' vedeli, črnin in zakaj so. Pokazal nam je tudi najmodernejšo električne peči (furnaces) kjer lahko proizvajajo najvišjo temperaturo in jih rabijo za topljenje in razkrajanje raznih rudnin, kovin in prvin (elementov.) Pa kaj bi vam nadalje pravil, najbolje lw> da vi. ki bivate v mestu, si sami ogleilate ta čari >l>ni t«-iiF|H'lj modem«* znan«»- ...... . . >cti v s«»ln>to «*d 10. dotMddne pa »osebnimi leklenmii okle-i . t » , . , ^ , (<|o 10. nro ali pa v ne- deljo od 1. do 7. zvečer. Na svidenje torej v soboto ali v nedeljo v Svetišču zna- Iz Slovenije. vs;:ki t«*hta pr«*k<» (►•) ton in s«» naj%'«»i*ji na c«*lem sv«»tu na polju arhit<*knične umetnosti. Ko so jih vozili skozi mesto, iln«' teže1 p«»rn>ile in ra7.po«"il«' k<»t 7.r«'la «'-eAplja ]uxl nogami. Stavha ima s«»l», katerih n,^ti! lOO je <»premljenih za laborato- j rije. Akonivno radi velike »>b-sežnosti zgleda zelo nizka, vendar pa ima celih !) nadstropij in od teh >o tri |mmI z« ml jo. Ima elegantno tehnično iu raz-, k oš no opremljeno malo gledišče) uU?p SI, PA NE BOS s ."150 se«leži. Stene sprejemnih, j 1/17/^ TVIf flO*' čakalnih in pisarniških so4mn, kakor tudi knjižnice in gledališča so prevh^čene z »Iragim tnlim lesom, okrašene z umetniški mi rezbari jami. V zavodu se nahajajo celo razne male tovarne za izdelavo in preizkušnjo novih ali izboljšanih produktov. Ima n. pr. papirnico, tovarno za kavču g (ruln r) oljno čistilnico in rar.-ne droge. N«'kaj p«*s«dinoga so avtoma- III BM CENE SEDAJ HITEO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODTMŽENE BPEEMEMB1 OOEl ALI DOU NA SLUŽBENEM POTOVANJU Tajnik za notranje zadeve Harold Ickes (levo) in ravnatelj WPA urada Harry Hopkiir-* sta na potu v Everglades _ Rational Park, da tam pregledata reliefne zadeve. VEC DOLGO' V liučiki, kjer so znani sejmi, se je zbralo 23. septembra 1935 precej sejmarjev, ki so |»o o-]jravkih zalivali z vinom dobro opravljene kupčije v vinotocu Karoline Povvotove. V vino-tfM*u so bili med gosti popoldne tudi 50-letni posestnik Janez Povše iz Močvirja, njegov 20-lotTii sin France in že pofcojni Alojzij Androjna. V tej družbi je sedel pri eni mrzi tudi Anton Salmič, katerega je Janez Povše brez vsakega jm>vo-l «la sunil od sebe, da je odletel v zid. Ko je to opazil Martin Kotar, je |xrcvat Sahniča k svoji mizi. To pa Povše tu oči-vklno ni bilo po godu, kajti pričel se je hudovati tudi nad njim. Povse, kakor tudi Artd-rojna sta se večkrat zaletela v Kota rja in mu grozila. Komaj je Kotar odrinil Androjna od sel)o, že je posegel v to prerivanje Povšetov sin France in sicer oborožen z nožem. Pretep so preprečili orožniiki, ki so Francetu Povšetu vzeli nož. Poweta so spodili iz gostilne. Za njim je odšel tudi njegov oče ter pri odhodu iz vinotoča zagrozil Martinu Kot ar ju, da se bo tega dogodka že spomni! m da tia&ta morda še istega večera skupaj. Martin Kotar je še nekaj časa ost&l v sosedovem vinotoču, nato je pa odšel s Salmičem še v Remčevo gostilno na Bad ulje. Okrog 21. nre pa 9ta se napotila vsak proti svojemu doom. Ko je Kotar tako korakal po občinski cesti proti Gor. Ba-duši, ter prišel vštric Marjet i-cevema i komolca, ki stoji že prav blizu te vasi. je opazil ob za«I-nj«m stebru kškodba je bila sni rt »»nevarna. Povše, kji'kor njepfv -sin sta se morata zaradi t**ga fl»»janja zagovarjati pro«l in»v«niK-Šktm s«>-tlišč«»m. kj<'r je bil Janez Povs«» obsojen na 18 mesecev ječe in na |K»vničilo vseh stroškov, njegov sin France pa na 2 leti j**če, dočim je Androjna m«»d t» m časom umrl. Obsojeni Povše Janez je prijavil revizijo, ki pa je bila kot ncosnovna zavrnjena. Od tedaj jo med obema obsojencema in Kotarjem Martinom vladalo smrtno sovraštvo. Lani 12. novembra sta imela Povše Janez in Kotar Martin »pred okrajni msodiščein v Krškem civilno razpravo, kjer j( prišlo fin^l njima tudi na kaj, kar meni samemu prija, se tkybro 'pripravrm in se po-i-lužim potrdbntli pripomočkov. Eden teh pripomočkov je cigareta. Tajprajtar mora biti zavit v gost cigaretni dim, da uspešno obratuje. Cigareta je i>a le člen v 'verigi pripomočkov. Do nedavnega časa sem se i>osluževal tnusolmija, š iMgo." Kotar j«* nadaljeval svojo pot v Murkov hlev, tja pa mu je sledil tudi Povše. In zaklieal je: "Hdaj boš pa crknil," ter potegnil iz žepa pištolo in sprožil Kotarju na ni vnos t v obraz.» t?*ko «la mu je krogla prostre-lila levo *tran obraza. Kana je bila smrtonevama. Takoj pri strelu so jo Kotar zgru«Iil, ko pa je vstal, ga je Povše se n« ve pa preti nevarnost, da se zares udarimo in ščitimo vsak svoje intere-e. Torej, draga čitateljica ko se te čudežne pijače naločem, mi jo misel čista, roka lahka, pogled pa veder in mi bega «|H> n-.jdošežnih višinah. Co sem 4c«laj kaj «lobrega in lejH'ga napisal, sem napisal pod vplivom te čarobne pijače. Pa kaj ipravim — pijača! Ta ambrozija, to je malasti-Ka, iwsebiio, kadar kuhar Mr. Vladimir pl. Pečic pomotoma vsuje v njo žličko sladkorja ali ol>ogati njen že itak "bogat okus s kapljo kondenziranega nilcAca. Takrat je v uredništvu praz- kaj časa lovil jio hlevu in sku- Vik' takrat s° V tiskarni orRl' šal še drugič streljati nanj. K Je-sreči pa je naboj oilpovr-dal. Kotarju se je končno posrečilo ubežati iz hleva na prosto. Pritekel je do šoferja avto taksija ki ga je spravil v avto in odpeljal v bolnico. Zaradi tega dejanja je Povse ponovno sedel na zatožni klopi. Na razpravi je bilo zaslišanih več prič. Njegov zagovornik, je ob koncu razprave predlagal, da bi podali svoje mnenje izvedenci psihiatri rn to na podlagi iospovedb, ki jih je podal priča dr. Debelak. Državni tožilec se je temo predlogu protivil, vendar je senat trojice sklenil, da se obtoženec Povše pregleda po izvedencih psihiatrih. Vpričo tega je bila naprava preložena. Poleg neštetih prednosti sem po pri tej fcavi še eno pred-toet opazil. Ko sem bil nekoč preveč volčji, mi je zašel prvi ipožirek v sapnik V no«u se je pojavil odpor. Silna sapa, ki je temu elcčlila, mi je >pa bruhnila ostanek kave po beli srajci. Bil sem v veliki zadregi. Kaj, če bi me kakšna ljube-znjiva čitateljica videla tako opadcanega T Pa ni bilo hudega. Tekočina se je posušila, in se ni nič poznalo. Kakor da bi se bil s studeu-erieo pol H. .. -M 4 J *f» . .* * mQL'AS VARVVA" New York, Tuesday, May 11, 1937. THE LARGEST SLOVENE VAILT TV VS.*. CARLO UN ATI: Nekoga dne se je po majhnem sicili jantskem mestecu z bliskovito naglico raznesla vest da je mladi markiz Ruperto di Vilama znorel. Vest je bil prinesel iz dvorca neki nezanesljiv hluga in je nemudoma prišla na ušesa postufiajočim ljudem, ki jim je bil edini opravek, da so NOREC IN PESNIK škrebiti kakor pravi norec, potem pa se sključi sam vase ter se ue gane in ne zine več. 4'Kaj pa bledeš, prosim te, prosim, pojasni mi . . . Da si vrč . . . Menda vendar nisi zblaznel!" je vpraševala markiza. 44 Jaz som vre," je mirno od- se | hj tikal i in izprcliajali po govarjal markiz. 44 Ravno tak koncu. A čim dalje se je vest | vie, kaikor 6o tudi ostali vrči, širila, tcnrfbolj je bila okrašena ki stuje tu. Njihov drug sem.,, z različnimi podrobnostmi. Zvečer je vtsta m P«'1 — v<*" 44 Ne, ne, nisem markiz, am-1 linama, postopajočim ljudem — junaške in ljubavne pesmi, spremljajoč se na gitari. Imel je dolge lase, ki so mu padali WIMIIIIlliltallllllliylilHI BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1937 Cena 25c s poštnino vred. Glas Naroda9' 216 West 18th Street Mew York, M. Y. U L. Ganghofer: —^ Grad Hubertus :: Roman :: pak vrč," je ostal markiz tixio- , vratno pri svojem. ... .. , To rokši, je markiz obmolk- Mamrxal, so v dvorcu, ki je bil nU in ^ ^^ odbijati!na močne rame, in ves je bil -lin. v tem mestu in okolici; vse izldUfc0, tla bi premak. zavit v širok plašč, v katerem jHrsedovali so sto hektarov geni- u*ja z miwt katerega jc bil je bil valeti kakor mušketir. Ije, zakajene z limonami, oran- kot vr- Imenoval se je Cesarinc. žami in oljkami, in dajali dela, Maikixa 'iokala_ n>tiIa. sii Pel je najprej na glavnem mnogoštevilnim ljudem. Markiza je jokala, rotila, si ni vala lase, a nič ni pomagalo, ♦nm, nato pa odšel na kosilo Torej tistega dne, ko se je Polagoma je prihajal večer. v n»irevnejšo krčmo. Tu ga vest rac&širila, je bil kazal mar- Markizu na noben način ni ho- ** dol<*ela »reča, da je izvedel, j k iz že od jutra črnine domišlji- tela dopustiti, da bi mož pre- kn* so godilo z markizom. Ni še bilo odzvonilo pol->il noe v skladišču. Poklica- ,n vH,u i(riX• ,ln * markiza — orožje. Prvi topovi na Kitajskem Znano je, da so na Kitajskem mnogo prej poznali smodnik kakor pa v Evropi. Toda v vojaške namene so ga začeli uporabljati šele pozneje. Topovi« so uporabljali prvič šele leta l(j9:?. Zanimivo je, da so bili vprav katoliški misijonarji tisti, ki so prvi morali ulivati kitajskemu c-sarju te 137 44 Košutica Ok ranila je obraz. Grof Egge je stopil k železni omari. 4,('akaj, nekaj ti Ihjiii dal!" Že jc bil obrnjen ključ, ko ..e Kiti čisto obupana otekla k njemu iu se ga oklenila za roko. Govoriti ni mogla, samo plaho je .-trinela v njegov obraz in odkimala z glavo. Debelo jo je pogledal, najprej presenečen. »iat«» užaljen." A tako? Ničesar ne maraš.' Tudi prav!" Med hripavim smelioin je izvlekel ključ in >i ga spustil v žep. 44Po.pli!" Odšla je in se trudno vlekla |*> stopnicah. Ke je prišla v svojo sobico, si je zakrila z rokami obraz in zaplakala. Gospodična Klcesberif se je prikazala iz sosednje sobe. Vzela je jokajočo deklieo v roke, ne miselno govorila, sama jokala in skušala tolažiti. Nekaj časa je Kiti to zmedeno nežno-1, i. i ji je dobro dela, voljno trpela, iK>t«m si je obrisala oči. Iz predalčuika je vzela kvačkano denarnieo, kjer so se skozi svilene petlje svetili zlatniki, in je odšla v vežo. "Tu je denar, Fric, dajajte obilno! Papa ne •me vedeti. In če pridejo brzojavke zame —" idas ji je >1coro pošel,44 kajne, Fric, mi jih l>oste takoj izročili'" Vrata iz roglje sobe so se odprla in na pragu J«' bi ^a s ko vw> njene solze in dne, ko ga je prevzela čudna la je služabništvo, da misel: Šel je doli v ključamo,'silo prenesli v sobo. A to je!moža ,,,so mo-le Pomagati vzel ključe skladišča za olje bilo nemogoče. Branil se je in1 '-Hinbda veliko nagrado tis in stopil v skladišče. Tu jc vpil tako obupano, da so morali | kl. ji/™*™™«, bilo spravljeno glavno boRa-j odnehati od vsakega nadaljnc-stvo marttizove družine: tu so ga poizkusa. Sklenili so, da stale cele redi )>o»od, polue olj : ga puste na mestu, a da mu kinoma olja, ki j«- bilo na sto-, |»oložaj olajšajo, ostanejo za tine hoktolrtrov. Markiz je pri-'družbo pri njem in mu prineso žgal elcuktrično žarnico, sedel dobro večerjo. A zdaj se ji' pokazala nova noprilika. Markiz ni hotel ni- e je pojavil grof Kggc. Molče je čakal, dokler prošnje j 16--» F namreč prišel ?1i Kiti izginila s stopnic. Potem je |>omignil slu- _; na Kitajsko znameniti belgijski v; hotela '" to- na tla, nagnil glavo, prekrižal ua prsih roke in tako obsedel, ne da bi se več ganil ali ispre-| česar slišati o jedi. Logičen govoril Inhedieo lin doslodeu v svojih sklopih, "Toda Ruperto!" je zalomila kakor se to često dogaja pri z rokami markiza, priliitcvši do njega. "Kaj pa delaš! Kaj Trubadur je vso noe mislil na ta dogodek. zjutraj pa je rkal mar-kizo. Rekel ji je. da ve za način, kako bi pripravili markiza do tega, da bi jedel in se nato preselil v svojo sobo. Treba je samo, da ga odA'»ti, je z gnusom ob-l,UMt 111 " ,ia m M Dolgo je jokajoč ostala pri1 racal Jrlavo v stran. misijonar in učenjak Adam, .*Milostna kontesa so vprašali, ali niso pri-rxHiall, ki si je pridobd na ki-'., . , ,,, - , L,_: , • , . , i i i , , zaii|e brzojavke/'* je mencal r ne m skn- tajsk«»ni dvora velik ugled, . zlasti za časa cesarja Ta-b-in^a V:l1 «l<'liarnifO Za hrbtom. ki j«' poveril milijonarju vse 4'Brzojavke, ki bi prišle, dobim jaz! Vse! V.se-važnejse ixrsle in rnu dal velike ,.:i0? „a koga so naslovljene." Stopil je naz;ij v pravice, tako da je misijonar! C|M> in ^himtnil vrata, mogel v 14 letih svojega delo-1 vanja krstiti več ko 10o, Ki- '^j, b-ta 1G:?9 izbruhnila! "Tako? Zdaj sme biti spet moj? Zelo ste milostni!" Odšel je po -topnieali. Ze čez nekaj minut -e j«« vrnil, njegov bledi obraz je bil trd ko kamen, i '"ar je našel, t«> žalobno žalobno stojnico v pred- Nekaj ur kasneje so mu javili, da ie zgoraj" I vse v uredu. državljanska vojska, je cesar; . i >» moral ini-diti na obrambo m je vprašal milijonarja za svet. Po a urna prthra-Dl>< nepotrebnega dela In atruftkov, Vas prosimo, da skopate naročat* o« prdTutamc iKHS umrl, mu je cesar na državne stroške priredil}»ogreli in mu je sam sdstavil nagrobni napis, ki ga je dal uklesati v nagrobni spo- I je. Stari Moser ji- bil upal. da se Im> gosjiod, če V.agle«la tt> trofejo, potohr/il; bridko se je bil u-račuual. Y prekipevajoči jezi je grof Egge fpo-grubil rogovje, stri s potjo lobanjo in pognal \ -e skupaj |>od |»osteljo. Dan je -mineval, in brzojavke in venci so prihajali neprestano zapovrstjo. Proti večeru .-e je vrnil iz Monakowga Robertov sluga s kupi -katel in zavojev. Prinesel je tudi uiajlien u--iijen kovčoir in z njim šojH»k belih vrtnic. Iu *|M't je nesel Fric tueat brzojavk v rogljo ! > >Ik». (»rof Kirge }t- preletel z očmi naslove ib je brzojavke, ki >o bile naslovljene nanj, vrnil .-Jugi. "Za Roberta!" Tri brzojavke je prid*--ž«>l in prebral prvo. "Profe>or Werner"' Odkimal je z glavo in odprl drugo. "Ivan For-'>eek.'" Xe da bi s<* >»• kaj »lalje zanimal zii vsebino oIm-Ii I i-1 o v, jih je dal -lugi. "Za mojo hčer!" Ko imel tretjo brzojavko odprto pred seboj, so mu roke zadrhtele. Burno je pomignil >lirjri. naj odide. E>otein je bral. Kakor bi mu prišlo slabo, -e je sesedel v naslonjač. "Ljubil ira je!" Z naglo ~ilo se je o tresel čustvene mehkol»e, ki ga je zapela proti njegovi volji, in je -k oči I kvišku. "Opravila «va za vedno, on iu jaz!" Z utripajočimi rokam-je raztrgal brzojavko, /nn?čkal kosce v svaljek in ga zagnal v kot. Potem je Odprl vrata. "Robert!" Glasno je zatdoncl njegov glas po veži. "Da, papa "" jc prišel odgovor iz biljardni-ce. (irof Ki;ge je za ghr-om. Ko je stopil n;i prag, mil je udarila kri v obraz. Prostor je bil videti kakor prodajalnica s pogrebnimi ]K)tr^h-ščinadni. Oitprte škatle, kup špage in svilenega papirja, voščene bakle, minvaško pregrinjalo z uvezenim grbom in dolgimi srebrnimi franža-mi, iiiiH tno spleteni venci z dolgimi atlasnimi trakovi, žametna blazinica s šlemon in sabljo, kite iz palmovih vejic in redkih cvetlic — vse križema pomešano, po podu, na biljardu, po stoleh. RoImtI je olložil cigareto in -topil proti o eetu. "Oprostite, papa, tega ne vidiš rad. To«1.a ozirati -e moramo ua svoj čin in ime, in ]»rc-vzel -eni te skeleči- dolžnosti nase, da bi priza-nesel z njimi tebi/* DALJ K 1'KIDK DPIATA "GLAS NARODA' CVsarino je ostal vrč v svojem kotu. markiz pa v svojem. Ko je prišel ča-s. ki ga je bil Cctsarino v naqrrej določil, je prišel sluga in prinesel raznih jedi, ki so bile ena boljša ko druga, in jih molče postavil pred Cesarino. Ta je začel z nezaslišano naglico |>ospravlja-ti božje dar i in jih zalivati z izvrstnim vinom. Markiz je znova dvignil glavo in začel pozorno <*pazovati svojega druga, ka'ko je in pije, dokler ni nazadnje izpregovo-rils "Kaj pa delaš?" ove misijonarja Verbiesta pa so ob čat netova oporoka JR 2 U T I 4 knjige, a slikami. 597 Vsebina: Boj s medvedom; Jama draguljev; Kontno —; Bih. la njegova poslednja pot Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West I8th Street New York, N. Y. B53 mwz* r\ New York, Tuesday, May 11, 1937 THE LJK&WBT WfflVMNB &Z7L7 1W UJ9X m oga mala Veša roman i z Življenja o^o za "6las naroda" priredil: i. h. V DE 3 3 Po zadnjih komunističnih iz-jrredili v Clichvjti, kjer je bilo pet ljudi ubitih in kakili 4«H) ranjenih, si* je pariška policija začela ukvarjati z vprašanjem kako bi morala spremeniti svoje bojne metodo, da bi ne bilo človeških žrtev, da pa l»j uspeh Dolgo sein premišljevala, ako naj bi se obrnila na Tebe a to prošnjo, ali pa naj bi Dešo poslala v kak dom. Toda iskreno som želela, da ji ne bi bilo treba pogrešati družinskega življenja in da bi bil kdo, ki bi mogel govoriti ž njo o njeni mamici. Tvoja žena, ki je tudi sama mati, bo mogla čutiti z menoj, kaj občutim, ker moram svojega otroka samega pustiti in iskreno jo prosim, da budi moji l)eši naikloni nekaj lju-bezni, ki jo ima za svoje lastne otroke. Otilija bo vesela starega pohištva naše stare matere, za'bil vendar dosežen. Kakor se-1 katero so ji ponujali že celo premoženje — prosim jo, da ga\|aj poročajo, se l»o v prihodnje sprejme kot malo priznanje za t Hud, katerega bo imela še pariška policija v svojem boju uekaj let z Dešo, dokler ne dorasto. s sovražniki reda posluževala Sedaj pa boš vprašal: kako je vse to prišlo? Rekel boš: tegale orožja: pa sem vendar imel prav, ko sem svojo sestro svaril preti Glavno orožje policije v pri-varljivo srečo! Da in ne, Ludvik! Neizmerno sem bila srečna. Kar sem v petih letih vžila na sreči, mnoge žene ne vžijo v celem svojem življenju. Zato sem se tudi vdala v usodo, ko jo postalo drugače; kajti v spominih sem še vedno neizmerno bogata. S ČRNILOM NA RAZG&A- |ne morejo povzročiti smrtnih JACE. >ran. Črnilna brizgalka pa ima bolj strahovalni učinek. Tisto namreč me m hudo neprijetno si samo misliti. kako bo črnilo brizgalo človeku po obrazu in po obleki. Poleg tega orožja bo pariška polici ja še naprej imela pri sebi tudi prave pištole, iz katerih pa bo streljala, kadar bo pretila stražniku samemu smrtna nevarnost. liOitnjo bodo bombe s solzavim plinom ter brizgalke, ki bodo v merišk« demonstrante brizgale črnilo, policija bo pač streljala s pišto. lami, vendar v teh pištolah n« | bo svinčenk, pač pa celuh*zm Moj mož jo bil najobeirnejši, najnežnejši soprog — med krogle. Namen |>olicije jo nam-naina ni bilo nikdar nobenega prepira. Imela sva dobre do- re<\ «ia razgrajajočo množico iioiUke, sva celo mogla hraniti in najina hčerka, -Tujina mala ^ raizžene, ne da bi pri tem pre-Deša, je bila tudi sreča za mojega moža OGROMNA LETALA ZA PREKOMORSKI PROMET. Kaikor znano, nameravajo a družbe za zračni pro met uvesti v letošnjem poletju redne zračne zveze meni ameriško in evroj>sko celino. Te zveze bodo oskrbovala letala, o katerih poročajo sedaj razne |H>drobnosti. Letala bodo imela jh> štiri boli, pač pa je motorje |m> 1500 HP. Tehtala! bodo 40 do .">0 ton in bodo po-1 h"g svoj ill posadk, ki bodo ste-' le osem mož, prevažala lahko' po 72 potnikov in 200 litrov bencina. Potniki bodo imeli v svojih ka-/1 »i na h na razpolago teplo in mrzlo vodo. v ugodnem vremenu se bodo lahko šetali po promenad nem krovu. NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDI POTOVANJA V STARI KRAJ PROBLEMI PRISELJENCA Iz pisem, ki jih dobimo od rojakov, opazimo. Ha so še jjrfffJ f nejasnosti glede potovanja. Vrtina onih, ki se hočejo pridružili tcm.i ali onemu izlriu, minil, da sr morajo z isto Rnipo tudi vrnili. To ni pravilno. Izlete se pripra\i samo za tja in sirer zalo. da imajo rojaki priliko pulovali skupno tja in imajo s trm vrt zabave. Z* nazaj »i pa vsak sam urrdi, kdaj jr zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela za dve leti. pa še vet, če je potrebno. Torej ima vsak izletnik eell dte leti tasa za ostati v domoiini. Dalje ni potrebno, da bi sr vrnil z istim pamikom. ampak si sam izbrrr pamik, s katrrim sr hote vrnili. Če je pa slutajno razlika v reni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, dop!ata, te izbere parnik, na katerem stane vožnja vet. Zahteva m samo. da izbere parnik od iste parobrodnr družbe kot je bil parnik, s katerim je potoval tja. Ameriški državljani dobe potne liste za dve leti, nedržavljani pa dolie polni list samo za eno leto, torej se morajo v tem tasu vrniti. Nedržavljani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki ne i/da tudi samo za eno leto. I'a tudi ti potniki i main priliko, da si svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, te imajo *a to zadostne vzroke. Vsi oni. ki so namenjeni letos potovati v v.tari kraj. naj si takoj /ajamtijo prostore, da ne bo prepozno. Za mesec junij In julij so fr skorn vsi prostori oddani. Na parnikih. ki so dehe?o tiskani, «e vrse izleti v domovino pod rodstvom izkušenega spremljevalen. Zastaranje v slučajih nezako-. ničesar, nitega prihoda. Ker se vasa prošnja j osnuje na vašem zakonitem pričakala človeško kri. j VPRAŠANJE: Jako me je za-'l"*,u 1 19-:>' ne ,MH,° bržkonp Pa vendar — v tem si imel prav; potepuška kri je moč- Najbolj nedolžno dn;^ '.nuje: nimala vest, ki sem jo čital v!lmVsar n>™>ali gbnle prejšn je KRETANJK P VEM KOV - SHIP NEW: J 12. maja: Ai|iiitatiia i Clierinjurg nejša kot vse drugo — močnejša kot ljubezen do žene in otroka.j orožje policije je bila v se je pričelo. Potujoči j brizgal na. Toda cevi 1 Prav ničesar nisem opazila, ko cirkus jo pri-el v naše mesto. Ni bilo prvič po najini poroki, j kmalu kdo prereže. Sploli pa Seveda sva predstave obiskala. Spremila sem ga kot zlasti poleti ljudje ne boj vedno — mogoče z majhno bojaznijo, ker sem vedela, kako mogočno je vedno nanj vplivalo vsakikrat ozračje cii4kusa. Sflučajno je tam našel nek'aj svojih starih poznancev; mod odmorom se je razgmarjal ž njimi; spomini so bili oživ-jdobili in rabili tri nove vrst< prev«i\ eo mrzle vih1< jih obrizgne curek odnaj nekem časopisu, ki jo poročal o ahko! slučaju nokega glasbenika, ki je nezakonito prišel v Združene države 1. li>2."i in pri tem navedel mnenje nekega slovitega Zato so na Fran-1 odvetnika, č«*š da "statute of eoskom sedaj sklenili, da bodo Ijeni in niso ga več zapustili. limitation*' (postava, ki omejuje pravdno postopanje na go- orožja. ki bodo na v-ak način tovo dobo) bi preprečil depor- Prav kratko hočem povedati — kmalu sem opazila v njeni prenn«nfl>o; s svojimi mislimi ni bil več tako izključno pri meni in pri otroku, četudi ni tega jasno pokazal. Toda '.jmbeča žena zna brati v notranjosti svojega moža in kar sem brala tam. me je napolnilo z bolestjo. In nekega dne ga ni bilo več! Njegovo poslovilno pismo mi je razparala srce. Pisal mi je, da je bilo hre]»enoiije po njegovem prejšnem življenju! namen jen. včasih policijo samo. 11124 tako silovito, da je temu demonu, kot obseden, moral slediti. Mehanizem celulozne pušk Zastonj se je boril proti njemu, bil je močnejši od njega. Prosil me je, naj 11111 dovolim eno leto, ono kratko leto — potem bo zopet prišel kati brez mene in brez otroka dolgo ne more biti. T«»da s seboj naju ni mogel vzeti. neprijetna, nikdar pa no smrt- taeijo tega inozemca. Kdaj za-na. V Ameriki že delj časa zo- stara mogočnost deportacijske-per demonstrante porabljajo ga postopalija.' ^ solzavi plin. Ta pa je nekoliko ODGOVOR: Zal nam je iz-noprijeten zaradi tega. ker so javiti, da ni sedaj ni kakega za-natrlo razleze ter potem nadlo- staranja, vkolikor so tiče nej>o-guie tudi tiste, katerim ni bil stavnega prihoda po 1. juliju Kdor je nepostavuo pri-e, šel po tem dnevu, jo podvržen kakor se tudi imenuje ti0 iz celuloze ter deTx»rtacijo radi naju poslovil in zato je skrivaj odšel. Obljubil pa mi je, da mi bo redno pisal in pošiljal denar, da ima dobro službo pri velikem potovalnem cirkusu. Tn prosil me jo, da mu pogosto ol»Širno pišem in o vsem ]>oro-čam. Iskreno me je prosil, naj se ne hudujem nanj, da ga samo /one v svet neka skrivna -ila. kateri se ne more vpirati. Toda le predobro som vedela. da ga je ta skrivna sila gnala tudi iz njegove domače hiše, iz sijajnih razmer ter svoje visoko doneče ime zamenjal s priprostejšim. Točno je pisal, v bedi naju ni pu-til. Svojemu hrepenenju za njim nisem sledila. Ko bi bila sama. nikdo me ne bi 1110-j»el zadržati — toda v prvi vrsti sem bila potrebna svojemu otroku, ker ga nisem mogla vzeti iz navajenega življenja in ga izpostaviti potepušmmu življenju. Tedaj so morale lastne želje umolkniti. In — obljubil mi je, da se 1n> vrnil. Z delom sem izftolnjevnla svojo dneve. Delo mi je moralo pomagati premagovati mojo žalost. PotrjK-žljivo sem čakala. Ali žene mornarjev ne morajo pogosto še mnogo •lalje čakati? Ali ni naše celo življenje nepntdano čakanje? In n» kega dne je bjl zopet doma — prej, kot sem ga pričakovala. Rekel je, da ni hotel, da bi sama preživela božične praznike. Bilo ga je samo življenje — zdrav, poln sreče, da je bil zo]>et duma. Da bo zopet šel, o tem ni govoril, tudi ga nis««m izprašo-vala — iz bojazni. Bojazen pa me ni zapustila — navzlic Vreči in tudi ni bila neutemeljena. Še ni prišlo poletje, ko mi reče, da mora zopet iti in sicer na Špansko. Ni- ga zadrževala, ker sem vedela, da bi bilo vse zaman, in mi jo Irila moja velika sn*ča samo posojena. Za vsako ) »oda rje no ur«» -em tola hvaležna. Pustila som «ra iti, ve-loč. da ne morem uiče>ar st — nikdar več nisem slišala o njem. <> nato sledečih letih rajŠe molčim. IVetekla so v brene oorne sile in stTn čutila svoj bližajoči se konec. Tako rada bi Te še enkrat videla 111 s Teboj govorila, da bi Ti na srce položila svojega otroka. Toda nimam jk> g«ma, da bi Te pdklicala — tako morajo te vrstice biti za na ju zadnji pogovor. Z vsem sem obračunala — na tom svetu več ne živim Še enkrat Te prosim, bodi ddber z mojo Dešo! Tvoj« lobroto Ti bo poplačala. Zadnjo željo mrtvega človeka je lažje i/.pol ni ti. Skrinjico z mojim dragocenim nakitom in moje listine ima moj adravnik, ki Te bo tudi obvestil o moji smrt. Moja bolezen mi je ]»obrala vos denar. Nič več nisem mogla zaslužiti in denarne pošiljatve bo že več let izostale, tako nu ni slo nič kaj dobro. Toda o tem ne maram ve* govoriti, ker je brez pomena. In probila sem se do miru. * V^H » ^ iDilje priforfnjfc; _ Zmagal pri volitvah. iiepi»sta v nega j prihoda fn» 1. juliju 1924 brez (Tiikako omejitve časa. V kon-igresu >0 nekateri trudijo uvesti I zastaranje deportacije, ali ni-i h če ne umre reči. dali bodo ! n-|wli. ga nezakonitega bivanja v Zdr.' 1-1. mala: državah, i'o pa bi vendarle vprašali prav za gotovo povejte vso resnico. Ue de France Euru]>a t llrrm^n v llavr. !5. maja: Cente iJl Savoia v Hetutm l'J. maja : Normandle iilClllHl tan t Havre r lluvre L. Grozi ženi z deportacijo. VPRAŠANJ K : Neki ameriški Iržavljan se je v inoz«'ni>tvu por« h-i I z tujeroortirati, češ, tla je prišla v Zdr. države pod krivo pretve-f zo. Ali je inozemka | »od vržena : js. maja: deportaciji ob takih okoUčr- Lafryettf v Havre nab? I- Bretnen v Hreiut n -"V. maja: ltouia v Cenoa Bivši deportiranec išče naturalizacijo. VPRAŠANJE: Imam prvi papir, ali se bojim prositi za dragi papir, ker s««m l»il 1. 111*24 dejHirtiran radi nopostavnega prihixhi. Povrnil sem so zakonitim potom 1. 1025. (l|MJ< IVI >R: Ako Ste prav go. W * ^vojo ženo. tov, da «'dini razlog vaše dej>or-j taci je je bil nezakouiti prihod, se nimate nič bati glede naturalizacije. Dejstvo, da vas I. j OIMKIVOR: Ako žena noče živeti z možem, in ni bil nikoli nikak w.rok za deportacijo. I Zakonski načrt ki omogočil je! '-S'-maj*: dep«»rtacijo os«d», ki so se le na-/ videzno poročili, da dobijo prišel jiliško vizo, se nahaja pred kongresom, ali ni bil Še spre-' .jet. Ta zakon hi |x*lvrgel obe; stranki navidezne poroke ka-l ženskemu postopanju. V zgor-l njem slučaju pa bi dejstvo, dal je žena zares živela z možem,| bržkone izpodbijal obdolži t ev. da je bila poroka sklenjena na pre v aren način. ujm J a : Qiufu .M.ir.v v t'h» rlniurg uiaja : 1'uris v Havre Kex v i.enoa 1. junija: Kur<>|»a v llreroen juniju : NORMAMIIK v HA* HE Ai|iilratiia v CImtIkuit« WasliiiiCtim v Havre junija : Vuli-:inia v Trst .Zamolčal je dejstvo prejšnje poroke in razporoke. VPRAŠANJE: Prišel sem zakonito v to deželo 1. 1022 sku-HK»H srno se raz-tali vsled razporoke. Im«'l sem jilačevati nekaj za vzdrževanje svojo bivšo žene, ali »»d-šel sem v drago državo. Prod junija : Quueu ilar.v HI. junij" : I'nim-n r < 'IjerlMiiirg ^t. junija : i^ueeu Mary v Cherbourg _'<». junija: lc«-x v ;ifiiua 2». junija : Hremcn v Hremen Lafayette v Havre I rt. Junija: NOK.MANIIIE v IIAVKE AQI ITAMA v (HKKIfOlV Li Ua^bingtou v Havre r Julija; 'Vmte «Xi Sar.iia v O^di* I.erctiifaria r riiertMjurg Cli.iniplaln v Havre K. julija: - Kurofui v Bremen ( T. julija: yiiiH-n Mary v Cherbourg '). lie de Fran«* v Havre iO. Julija: Vuleania v Trat 14. Julija : Normandle v Havre t Ai|iiitauia v Cherbourg Manhattan v Havre IT. Flex v Cenoa Brrm#»n v Bremen 21. julija: Berengaria v Cherbourg julija: » EI ROPA v BREMEN M. julija: Saturnla v Tr««t > Cliam|>lain v Havre l-S. Julija : C AVa>liin^t«>n r Havre ^umi Mary v Cherbourg -•O. Julija : Ib* de Kran^ \ Havre SI. julija: Oinli <11 Savnla v Cenoa 1025 zakonito pripustili, poka- tromi Ieti s,Mn r,obil Prvi Pal,ir zuje, da vlada nima proti vam'm »^^avno .^m zaprosil za dru- I gega. V svoji jir^lh'wlni proš-~~ označil r Brem«*n 1-. junija : Cliam t »lain v Havre Coni«* di Savoia v (»en«« !0 junija : Mabhatiati v Havre Aquitaeia v Cb»»rl»ourg Norniaiidi** v 1'nvre h. junija: Kuro|tn v Bremen »9. junija: lie d«» Franee v Ilnvre REKENliAKIA v (HKRROlRli Saturnla r Trut Za v*a pojasnila glede potnih !i-*lov. ren in drugih podrobnosti sc •■limite na POTNIŠKI ODDELEK "MAS NARODA" 21fi W. I KI h Sl^ New York Posebno naj hite oni. ki nameravajo potovali mesera junija ali julija. Itajll za ta dva mesera »n na lseh parnikih skoro že v.<*e kabine oddane. _____• n n sem Relirij^ki mini-tr-ki proe i obrne na lastnika — JANEZ .iriMrir, Box tMi. Xema«*olin. Pelina. • ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA DOMAfE ŽIVAIJ. 7•* Ktranl. Cena .......... JM (iODfEVSKT KATEKIZEM. «1 strani. Cena .25 I.I MOREŠKE iN GROTESKE. 180 strani. Cena .80 Tnla ve*. Cena 1.— It KRATKOfASNIH ZGODBIC. 72 titr. Cena .!S PO STRANI KliOBCK. 130 strani. Cena ____ JM POL IJTRA VIPAVCA, ^»isal Feipet. UM sur. .6« PREDTRZAN'1, PRF.SERN IN DRKil SVETNIKI V GRAMOFONU. 11» »t ran L Cena .. J» SANJSKA KNJIGA ...........................M SANJSKA KNJIGA .......................... 39 SI.O VENSKI ŠALJIVEM !W Mranl. Cena.......II SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ........ .M TIK ZA FRONTO. 130 strani. Cena .......... .7t TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. «7 strani Cena M TREM TEK ODDIHA t Knjiga vnebuje tudi .^loi^ro ** Vt* na5e"i. I«» strani. Cena ........................ VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA 1.....1.50 %"ESEI.E POVESTI. 70 strani. Cena .......... .35 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: KNJIGARNA "GLAS NARODA nc NEW IORK. N. T. »e o/.nacil za samca.j na^li pa so. da sem bil p«»prejj poročen. Ali jo to težka p°-| mota ? ODTSOVOR: Ob teb okols«*i-| nab se z»li. «la «o»liM*o vam nej pinleli državljanstva. Tudi eoj bi pregledali ne]Ni|N>lno izjavo -h»le va-eira stanu — -aj ste bi-li dejanski samec za časa vlo-' žitvo ]»n*šnje, imate proti sel»i rtk o ločino, da niste izpolnjevali sodneira ukaza (o plačevanju). Naturalizieijsko sodišče luv.ko-ne ne bo smatralo človeka, kri-, vepra prekršit ve sodnega uka-j za (contenijit of Court), za ose. bo dobrojra m<»ralne«ra značaja.} Naš nasvet je, da enrxtavno po-' vejte vso resnico, k«» naturali-' zaeijski iz]»rašcvatelj ali siv|-nik zo|H»t vprašn jo. i Preodkaz patenta. VPRAŠANJE: Zanimam so za iznajdlui neke.ura svojega 7>ri-1 iatel ja in nameravam posotliti denar za patent in morda tudi za produkcijo iznajdbe. Ali moremo dobiti skupen patent? /UMSOVI >R: Ako se nist< vdeležili razvijanja iznaj«ll»e. j nimate pravice, da se vas smat-' ra skupnim iznajditeljera. Po z;vk(»nu le iznajditelji morejo j dobiti patent. Iznajditel pa ima pravicoj pre«lokazati (assign) patent komurkoli hoče. za Važno potovanje. Kdor le namenjen potovali v atari kraj ali Milil koga ad lam. je potrebne, da je poufen t vseh stvareh. Vsled nafte dolgoletne skušnje Vam zamoremo da i rtajbolJAa pojasnila In tudi w potrebno preskrbeli, da je potovanje udobno in hitre. 7-U oe «*-upno obrnile na naa za vsa pojedla. Mi preskrbimo vse, bodisi iiroftnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse. kar je za potovanje potrebno V najhitrejšem tasu, in kar je glat