DR. O. ILAUNIG: 47 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. V tem polcžaj'ii sta ga zapustila Dr. Eiseneehmidt in jetniCar Vampreht. Grof Tate.nbah v svoji bolesti niti ni zapazil, kdaj sta odšla. Se le, ko je videL.da jc zopct sam, se jo zavodel, da je opustil vlogo uraobolnega. Spoznal je, da jo uničen vsak up, da bi so še mogel rešiti. Vest o stragni usodi nje, ki jo je častil kot nekako vzviaeno bilje ter jo smatral za vodilno zvezdo življenja, ga je iiopolnoma potrla. Tako jo postala tudi ta okolnost zanj pogubonosna. • • Grofica Žrinjska je bila izpoCetka patrta, ko J3 videla, da so se pcnesrečili v_i načrti. Kmalu pa je zopet doLila svojo ravnotežje. Ni _e vsc /gubljeno, si je mislila, ni sicer upati _a sedaj, da se osvcbodimo. Tcdu rc5iti liočem. '¦'¦". • " '•" gs, soproga ia nje^a, ki ga iv_ti;_i r/. njega, ki se je radi mene žrtvoval ter stopil na nevarno pot. Scdaj se hočera jaz žrtvovati zanj, njegovo življenje naj ostane ohranjeno za njegovo rodbino, kateri sem povzrocila toliko gorja. Izpolniti hoeem obljnbo, katero sem dala n3'egovi soprogi. Ko je nekaj dnl potem dal privesti preiskovalni komisar Calucci grofico Zrinjsko v sodno dvorano, da jo zasliši, je bila popolnoma mirna in trdne volje, da izvede svoj načrt. Na komisarjevo vprasanje ali prizna svojo krivdo, je na njegovo veliko začudenj8 razkrila vse. »Jaz sem napravila vse načrte,« Je izpovedala, »jaz sem bila tista, ki sem predla niti mod zarotniki ter jih navduševala, ko so blli rnalodušni. Jaz som iskala zaveznikov izven dežele in tudi grofa Tatcnbaha sem pridobila, da se je nam pridružil, ne da bi vedcl, kakšen ja naš načrt. Jaz scm vsega kriva, mene sodite.« Ponosno je stala pred sodnikora ter ga gledala s svojimi zarečimi očmi, da je stopil nehoto korak nazaj. Priznati je moral, da stoji za bcsedami te žene vclika dušcvna ir.oč ter da mora ^¦i- :,.i..-. f...-..«^o '-.•¦-¦ «ojR tisti, ki 33 hoče ustav- »Mogoče je to,« reče po kratkem molku Calucci, »s tem pa drugi niso izven krivde. Tako govorite sedaj, grofica Zrinjska, ko drugih ni tukaj.c< »O, slabo me poznate. Kar govorirn tukaj, si upam povedati v navzočnosti vsakega osumljenca. Postavite me pred grofa Tatenbaha in slišali bote isto.cc Komisarju Calucciju je prišel ta predlog kakor nalašč. Nadejal se je, da bi se o priliki snidenja dveh oseb, ki ju veže med seboj srčna ljubezen, mogle zvedeti takšne stvari, ki so važne za nadaljnji potek preiskave in bi mogle nuditi boljši vpogled v ustroj zarote. »Da, grofica Zrinjska, vaši želji se bo ugodilo. Jutri se vrši vaše zaslišanje v navzočnosti grofa Tatenbaha.cc »Hvala vam, to je moja srčna želja,« reCe grofica Zrinjska vsa vzradoščena, , Bilo 3'e početkom meseca oktobra 1670. Goste megle, ki so prej zakrivale mesto Gradec s Schlossbergom vred, so zbežale prcd ogrevajočimi solnčnimi žarki dal.je proti scveru v ozko Mursko dolino. Zlato soince je poljublialo s svo- jimi še vcdno topiimi žarki naravo, ki se je ža odevala v jesensko oblačilo. Nekega dne poče-tkom oktobra se dopoldna nagloma odprejo vrata celice grofa Tatenbaha,' Med durmi se je prikazal jetničar Jurij Vampreht/ kl je odvedel jetnika, ne da bi kaj spregovoril.' Peljal ga je po dolgem hodniku ter ga spremil v večjo sobo, kjer so se vršila zasliševanja komlsarja Caluccija. Ta je žo sedel z resnim obrazom za s črnim prtom pokrito mizo, zraven njega pisar, pred njim je ležal debel zvezek zapisnikov o tej zarot-* niški zadevi. Grof Tatenbah se postavi pred ko-. misarjia, kakor bi hotel vprašati, kaj hoče od njega. Komisar ne spregovori besede, ampak samo po_voni. Zunaj se slišijo koraki, vrata se odprejo,1 in v sobo stopi grofica Zrinjska, za njo pa stmžnik. Bliskoma se obrne grof Tatenbah, kakor da bi mu rckel notranji glas: Sedaj vidiš še enkrat r.jo, po kateri hrepeni tvoje srce. Oba jctnika so zdrzneta, za trenutek nastane molk. Nikdo od njiju ne mors spregovoriti be_edc. samo gledala sta se. Pcgled p^ ni več tistj kakor je bil nekdaj, poln veselja in hrepenenja, otožnost in žalost se je brala obema v očeh. A le trcnutek je trajal ta nemi prizor. -'»Erazem Tatenbali, odpusti mi,« vzklikne grofica Zrinjska, ki je pred nekaterimi trenutki Btopila v dvorano samozavestna in ponosna ter se zgrudi prcd.ljubljenim prijateljem na tla. V »Vstani, draga,« reče grof Tatenbah mirno tn s tolažilnim glasom, »nimam ti ničesar odpuStiti. Usoda je hotela, da sva se spoznala. Kar si nameravala, je bila vzvišena misel. Če nisi uspela, ie nesreča, za katero nikdo ni odgovoren.« »O, ne govori tako, dragi,« zakliče grofica Zrinjska, »jaz sama sem vsega kriva. Jaz sem te pahnila v nesrečo. Storila pa sera vse, ker sem vedno imela tvojo srečo pred očmi, ker sem te ljubila iz dna srca. Sedaj sem bridko kaznovana^ ker vidim, koliko trpiš.« »Ne govori o tem. Ako scm dobil sive Iase In se mi jo telo posušilo ter mi je obraz obledel, sem to zaslužil. Vse to me ne more ovirati, da ne bi hodil naprej po poti, odkoder ni. vrnitve. Vse sem rad pretrpel ter bom trpel, saj tvoja iskrena ljubezen mo je tako osrečevala ia mi svetila v Sftefe i&inruii. ..težliili urah,« . t . . »O, ne omenjaj smrti! Ti moraš živeti, ne za mene, ampak za svojo družino. Poravnati hočem vso krivdo, ki sem jo storila. Ne, ne, Erazem, ti ne smeš umreti, tvoje življenje je dragoceno! Jaz bom umrla za tebe, ki sem te pahnila v brezno pogube; prišla sem, da te rešim.« »Za me ni več rešitve, draga Katarina. Jaz sam sem kriv, zato hočem tudi trpeti. Vsaka krivica mora biti poravnana, tako tudi ta, ako je hrepenenje po osvoboditvi domovine tujega, neljubega jarma sploh krivic.a.« »Ne, nisi grešil,« vzklikne grofica, »ravnal si z najboljšim namenom.« »Zato se ne bojim smrtf, saj ona pride prej ali slej po nas. Ako umrem zato, ker sem bil z vami, ne bo moja smrt pozabljena.« Komisar Calucci je gledal nemo ta prizor nekaj časa. Nato se je spomnil, zakaj je poklical grofico Zrinjsko. Pozove jo s strogim glasom. »Grofica Zrinjska, sedaj imate priliko, da poveste vsc, kar ste hoteli storiti. Sedaj govorite.« Grofica Zrinjska pa ni odgovorila. Žalostno je gledala grofa in stala je nekaj časa ncpremična. Nato je zakrila obraz z rokama ter ee zgrudila filasno iliteč na tla. . , ..... Grof Tatenbah prislopi, dvigne grofico ter jo hoče objeti. Strogi komisar pa to prepreči, veleč Vamprchtu, naj potcgne gvofa pro5. »Vi mi zabranjujote zadnji izraz Ijubezni do te plemenite gospe! Trdosrčni ste, vendar pa sem vam dolžen hvalo, ker ste mi dali priliko, da scm jo še enkrat videl.« Komisar Calucci naznani, da je zaslišanje končano, ker grofica Zfinjska ne more navcsii ničesar, kar bi bilo važno za potek procesa. »Konec razgovora jo,« zaukaže z osornim glasom. »Torej ločitev,« vzdihne gro-fica Zrinjska z bolestnim glasom. »Da, grofica,« povzame besede grof Tatenbah, »prišla je ločitev. Slutnja mi rcče: za vedno. No jokaj, ne obupaj! Najina pota se ločita, zato bodi trdna, Katarina! In ko boš slišala žalostni glas zvona, ki mi bo zapel §mrtno pesem, spomni se mene! Vedi, da scm te Ijubil tcr 8 tcboj hotel osrcčiti domovino. Z Bogom, Katarina!« »Ostani, Erazem, ostani!« zaihti grofica in vije v cbupnosti roke, »videla sva se. To je poalednji svefcli trenutck v na-iineaa življenju. No otežujva sl več srca, najina usoda se mora izpoiniti.« In šo bolj je zaihtela. Njcno telo, oslabljeno od težkih udarcev, se J8 treslo od bolesti. Čes. no kaj časa dvigno glavb, si otera solzo ter rečo l mehkira glasoin: »Torej greš, dragi? Vzeml s seboj mojo obIjubo, da bom do zadnjega vzdihljaja mislila na te. Čo pa boš moral iti ono težko pot, vedi, da ns boS pozabljon. Bog 3 teboj. Sporam na te ostano trajen.« Še cnkrat je uprla grofica Zrinjska svojo nekdaj tako lepe in plamteče oči v grofa Tatenbaha, ki ja stal z izrazom notranjega zanosa pred njo. Krčevito mu je stisnila roko, nato pa se js obrnila. Še en poglcd na ljubljenega moža, potem jo i_.ginila skozi vrata, Nekdaj veličastna postava ponosne grofice se je upognila, prej lepo polno lice jc upalo, živa gospodujoče oi.i so izgubile svoj čarobni blcsk. Kakor senca se je vlekla po napol razsvetljcncm hodniku. Ni bilo vei. spoznati one odločne, vznesene 3_e.ie, kt je znala toliko mož navdušcvati za dclo za uresniCcaje velika misli: saiaostoj.ua la eamcsvcje dcmovine.