2-2006
28
2-2006
29
Pred kratkim so mi pri{le v roke tri ~isto 
sve`e knjige Planinske zalo`be, plezalni 
vodniki po Koro{ki. Tudi sicer je v planinskih 
krogih vedno veliko govora o izdajanju knjig 
in tako se je porodila ideja o pogovoru s temo 
slovenske planinske knjige. Bo`idar Lavri~ je 
predsednik Planinske zalo`be pri Planinski 
zvezi Slovenije, ene redkih slovenskih zalo`b, 
ki izdajajo (izklju~no) planinsko literaturo. 
Za za~etek vas moram na kratko predstaviti. 
Od kdaj ste predsednik zalo`be? Kako ste »zaja-
drali« v planinstvo?
Predsednik zalo`be sem od leta 1998. V 
planinsko organizacijo sem pri{el na pobudo 
Toma`a Banovca okoli leta 1960, ko je bil na~-
elnik Mladinske komisije PZS. Postal sem na~-
elnik podkomisije za varstvo narave in gorsko 
stra`o. Pozneje sem za~el tudi plezati – pre-
plezal sem precej klasi~nih plezalnih smeri pri 
nas in v tujini, posebno pa sem u`ival v gorah 
pozimi – npr. s {estnajstimi leti sem bil prvi~ 
pozimi na Grintovcu. Ker sem se vse `ivljenje 
ukvarjal z medijsko oz. zalo`ni{ko dejavnostjo 
– delal sem na RTV, v DZS, Delu in Dnevniku 
ter vrsto let kot zunanji sodelavec na Valu 202 
(v oddaji Odmevi z gora, katere urednik je bil 
prof. Marjan Kri{elj) – so me na PZS povabili 
k sodelovanju. 
Kdaj je bila ustanovljena Planinska zalo`ba? 
Njena posebnost je {tevil~enje izdaj. Kako to?
Zgodovina izdajanja planinske literature 
sega `e v prve ~ase delovanja SPD. Natan~nih 
podatkov o edicijah nimamo. Planinski avtorji 
so izdajali svoje knjige tudi v samozalo`bi 
(npr. Edo Der`aj) ali pa pri zalo`bah, ki niso 
bile specializirane za izdajo planinskih del. 
Planinski koledar, ki ga je izdalo SPD, je iz{el 
Novi izzivi Planinske 
zalo`be
Pogovor z Bo`idarjem Lavri~em
? in µVladimir Habjan
`e leta 1910. Pomembnej{i planinski avtorji 
v tistem obdobju so bili {e Badjura, Brilej, 
Mira Marko Debelakova in drugi. Pomemben 
del pri izdaji te literature ima tudi TK Skala 
(Na{ alpinizem, Pomen in razvoj alpinizma). 
Po vojni je pravna naslednica SPD Planinska 
zveza Slovenije ustanovila Planinsko zalo`bo 
in `e leta 1953 izdala prvo knji`ico Jakob Alja` 
– triglavski `upnik, ki ima zaporedno {tevilko 
2, kaj pa nosi {tevilko 1, ni znano. Zadnja izdaja 
planinske zalo`be ima {tevilko 272 – v {tevil~-
enje so namre~ v{teti tudi zemljevidi.
Zalo`ba izdaja vrsto razli~nih zvrsti publi-
kacij, morda pa je najbolj znana po t. i. »enciklo-
pedi~nih vodnikih«, v katerih so opisane prav vse 
poti na dolo~enem obmo~ju. Se bo to nadaljevalo? 
Kako to, da kljub javnim pozivom ni pravega 
odziva avtorjev tovrstne literature? Boste nada-
ljevali izdajanje vodnikov po Alpah?
Planinska zalo`ba izdaja tri sklope edicij: 
planinske vodnike, plezalne vodnike ter 
intervju
2-2006
30
2-2006
31
leposlovje, u~benike in priro~nike ter zemlje-
vide. Najpomembnej{i del so splo{ni vodniki 
po posameznih gorstvih (Julijske Alpe, 
Karavanke, Kamni{ko-Savinjske Alpe, SV-
Slovenija, Slovenska Istra, Posavsko hribovje, 
Vodnik po planinskih ko~ah in Slovenski pla-
ninski poti). Na tem podro~ju se je stara garda 
avtorjev (Dobnik, Ficko, Miheli~, Kocjan~i~, 
Klinar) zamenjala, zadnji navedeni je edini 
{e aktivni avtor pri izdaji vodnikov. Nova 
generacija avtorjev (Male{i~, Habjan, Polja-
nec, Ma{era, [olar, Stritar, Drab, Mu{i~eva) 
bo do konca desetletja v celoti prevzela vlogo 
starej{ih avtorjev. Zakaj ni ve~ odziva avtorjev, 
ne vem. Leta 2004 smo za~eli izdajati novo 
zvrst vodnika – planinsko-izletni{ki vodnik, v 
katerem je izhodi{~e turisti~no oz. izletni{ko 
pomemben kraj. Prvi je bil Kranjska Gora, 
spisal ga je pokojni Tine Miheli~. Te izdaje 
bomo nadaljevali; za letos imamo v na~rtu {e 
{tiri tovrstne vodni~ke, in sicer: Bled, Bohinj, 
Mojstrano in Tr`i~. Ob~asno izdajamo tudi 
edicije, kot je npr. Vodnik po dolomitskih 
feratah (Bine Mla~), in tudi to bomo nada-
ljevali (v pripravi je Vodnik po feratah v 
Karnijskih Alpah, katerega avtor je prav tako 
Bine Mla~). [e naprej bi radi izdajali vodnike, 
kot je Najvi{ji vrhovi v Alpah (avtor Toma` 
Vrhovec), pa `al ni avtorjev. Mogo~e je prav 
ta pogovor prilo`nost, da k pisanju tak{nega 
vodnika spodbudimo katerega izmed bralcev 
Planinskega vestnika.
Kako je s plezalnimi vodniki? Znano je, da 
jih je za alpiniste vedno premalo, da pa sami niso 
najbolj{i kupci.
Plezalni vodniki so res poseben problem, 
saj Komisija za alpinizem kljub zahtevi Zalo-
`ni{kega odbora, da pripravi koncept nadalje-
vanja izdajanja vodnikov, le-tega do danes {e 
ni pripravila.
Druga izdaja Planinske zalo`be
2-2006
30
2-2006
31
Pomembna zvrst izdaj je vzgojna literatura. 
Vodniki kot Planinska {ola, Planinski vodnik idr. 
iz osemdesetih let so zastareli. Se je z izdajo Pla-
ninske {ole v letu 2005 to premaknilo?
Vzgojno literaturo, v katero sodijo priro~-
niki in u~beniki, Planinska zalo`ba izdaja na 
podlagi vsakoletnih zahtevkov komisij PZS. 
Dale~ najbolj aktivna je mladinska. Letos 
bomo prvi~ izdali tudi u~benik Narava v 
gorskem svetu, ki ga pripravlja Komisija za 
varstvo gorske narave, ponatisnili pa bomo tudi 
Priro~nik za markaciste (Komisija za pota). 
Nadaljevanje zbirke Slovenski alpinizem, 
v kateri se {e zdaj otepamo z velikimi zalo-
gami starej{ih letnikov, pa je tako kot plezalni 
vodniki v rokah Komisije za alpinizem.
Odmeven odziv je imela izdaja Pita Schuberta 
Nevarnosti v gorah. Kako to?
Res je. Prvi~ doslej smo se odlo~ili, da 
izdamo prevod tuje knjige. Odzivi so bili raz-
li~ni, od zelo pohvalnih do kritik. S prodajo pa 
smo zelo zadovoljni. 
Kaj pa leposlovje, monografije, prevodi? 
Kaj imate v na~rtu? Ali razmi{ljate o posebnih 
izdajah, kot je npr. prevod Frischaufovega dela 
Sanntaler Alpen, o Kugyjevi knjigi Iz `ivljenja 
gornika, Debelakovi zgodovini Triglava, morda o 
planinski enciklopediji – po zgledih iz tujine?
Avtorjev, kot je bil npr. France Av~in, 
danes `al ni. Kmalu bo iz{la knjiga dr. Vlasta 
Kopa~a, ki predstavlja njegov izbor ~lankov 
in ilustracij iz Planinskih vestnikov. S tem se 
ukvarja France Male{i~. Ve~ji projekt, ki bo 
zahteval veliko strokovnega dela in zavzetosti 
zalo`ni{kega odbora, je izdaja Frischaufove 
knjige Die Erschliessung der Sanntaler Alpen, 
saj ta doslej {e ni bila prevedena v sloven{~ino. 
Znano je, da je `e zdavnaj po{la tudi Kugyeva 
knjiga Iz `ivljenja gornika. Razmi{ljamo tudi o 
vnovi~ni izdaji te. Imamo {e nekaj drugih idej, 
npr. anekdote Jo`e ^opa. 
Se nam obeta kaj novega v zvezi z zemlje-
vidi?
V teku je temeljita obnova planinskih 
zemljevidov v merilu 1 : 25.000. Gre za spre-
membo formata, ki je zdaj enak merilu 1: 
50.000, in za spremembo kartografskih osnov, 
saj je novi strokovni avtor zemljevidov Geo-
detski zavod Slovenije. Pripravljamo zemlje-
vid Grintovci in njegovo nadaljevanje proti 
zahodu (Stor`i~, Ko{uta, Stol) ter Triglav, Krn 
in Trenta.
Ali sodelujete oz. se zgledujete po kak{ni tuji 
planinski zalo`bi?
Uspe{no sodelujemo z münchensko zalo`bo 
Rother, saj smo izdali prevod njene knjige 
avtorja Pita Schuberta Nevarnosti v gorah. 
Zalo`ba je v tem ~asu izdala `e drugi del, tako 
da razmi{ljamo tudi o prevodu tega. 
Kak{en je marketing zalo`be? Kako ste zado-
voljni s prodajo? Zdi se mi, da je predvsem 
distribucija {ibka to~ka zalo`be. Ali razmi{ljate 
o svojem prodajnem prostoru, recimo majhni knji-
garni, kot je npr. pisarna PD Ljubljana Matica na 
Miklo{i~evi v Ljubljani? Trenutni prostori so za 
prodajo res neprimerni. 
Za ogla{evanje v medijih `al ni dovolj 
denarja. Bralce tako obve{~amo o izidih na{ih 
edicij z objavami v Planinskem vestniku, 
Obvestilih PZS, prek spletnih strani PZS in z 
organizacijo novinarskih konferenc. Poglejmo 
pa strukturo prodaje: prek Geodetskega zavoda 
Slovenije, Kod & Kam prodamo 43 %, vsa PD 
skupaj kupijo 19 % (tu so v{tete tudi ~lanske 
izkaznice, dnevnik Ringaraja, dnevnik Mladi 
planinec, planinski informator~ek, koledar~ek 
akcij, vpisne knjige za vrhove in za postojanke, 
zastave PZS, zna~ke PZS, ~lanski karton … 
vseh teh artiklov drugi kupci ne prodajajo), 
turisti~na dru{tva, agencije – 13,5 %, direk-
tna prodaja na Zalo`bi PZS – 5 %, knjigarne 
(CZ, MK, DZS ...) – 4,5 %, prodajalne {portne 
opreme (Promontana, Iglu ...) – 4 %, Triglavski 
narodni park – 1,2 %, Petrol – manj kot 1 %, 
preostalo ({ole, vrtci, knji`nice) – 9 %. Pre-
sene~a dele` neposredne prodaje v zalo`bi, ki 
poteka v skrajno neustreznih prostorih, na tem 
»prodajnem mestu« pa se realizira tudi celotna 
prodaja koledarjev PZS.
@e pred leti je bila dana pobuda za druga~no 
organiziranje zalo`be (kot h~erinske dru`be), 
ki pa potem ni bila uresni~ena. Ali je sedanja 
organiziranost prava in najbolj{a? Bi lahko bila 
druga~na oz. bolj{a?
Nova organiziranost planinske zalo`be je 
vezana na vsebino in sprejem novega zakona 
2-2006
32
2-2006
33
o dru{tvih. Ta hip je {e prezgodaj govoriti o 
tem, vendar letos v okvir delovanja Planinske 
zalo`be `e prehajajo planinski koledarji in 
preostale edicije PZS. To pa seveda pomeni 
dodatno kadrovsko re{itev zalo`ni{kega 
odbora. Zalo`ni{ki odbor si je s pravilnikom, 
ki je bil potrjen na upravnem odboru PZS, 
tudi formalno zagotovil veliko strokovnost 
~lanov odbora; treba je namre~ vedeti, da v 
okviru zalo`ni{kega odbora izpeljemo projekt 
– od nastanka do oddaje v tiskarno in seveda 
prodaje – sami, brez zunanjih sodelavcev. Za 
tako velik obseg poslovanja bi v profesionalnih 
zalo`bah zagotovo delalo ve~je {tevilo ured-
nikov, lektorjev itn. Zalo`ba ima tudi svojega 
tehni~nega urednika, ki ureja tudi vse odnose 
s tiskarnami. Zalo`ba nima hi{ne tiskarne, 
ampak za vsak projekt posebej 
med najmanj tremi ponudniki 
izbere najugodnej{ega tiskarja.
Kak{no mnenje imate o Planin-
skem vestniku?
Strinjam se z mnenjem 
Toma`a Banovca v prvi leto{nji 
{tevilki Planinskega vestnika; 
zelo pohvalno govori o oblikovni 
podobi revije. Tudi zamisel o novi 
vezavi je odli~na, saj je enaka kot 
za druge, veliko bolj znane revije. 
K sami vsebini pravzaprav ni kaj 
dodati ali odvzeti, saj pa~ odse-
va zahteve planinskih dru{tev 
po njihovi navzo~nosti v glasi-
lu Planinske zveze, kulturnem 
poslanstvu revije in spremljanju 
dela komisij in odborov. Glede 
na to, da Avstrijci ne ka`ejo nika-
kr{nega zanimanja za izdajo novega vodnika 
Po vrhovih prijateljstva, Italijani pa bi ga radi 
omejili samo na podro~je zahodnih Julijskih 
Alp in Kanalske doline, predlagam, da bi v PV 
sistemati~no objavljali opise Vrhov prijatelj-
stva. Doslej objavljeni opisi so bili bolj ali manj 
le plod naklju~nih obiskov teh vrhov.
Vem, da imate radi Vrhove prijateljstva, brez-
potja in vzpone na {tiritiso~ake. Kak{ni so va{i 
na~rti za leto 2006?
Pri Vrhovih prijateljstva mi jih manjka samo 
{e {est (tudi tu bi potrebovali nov vodnik!), od 
{tiritiso~akov imam letos v na~rtu Gran Para-
diso in Dôme de neige des Écrins, rad pa bi se 
vzpel tudi na Visoki Rokav in Luknjo pe~ ter 
pre~il Rate{ke Ponce. m