Gospodarske stvari. Letošnja ozimina. Tako dolge in trde zime že davno nismo iineli. Prvi sneg padel je na še listnato drevje in pokril nezmrznjena tla. Obležal pak je celih 5 mesencev. Po pravici so se tedaj ljudje začeli bati za svoje ozimine. Ali, bvala Bogu, zdaj se kaže, da večjidel ozimina po našem česai.stvu ni puškodovana. Le iz dežel, kder je sneg večkiat skopnel, da je za njim zopet novi sneg zemljo pokrii, slišimo, da je ozimino siež pokončal. V Spod. in Goinj. Avstrijanskem je zlasti pšenica zdrava in lepo zelena. Na Ceskem in Moravskem se nadjajo najobilniše žetve, na Gališkem in v Bukovini še trdi sneg pokriva žitna polja. Vendar za ozimino niniajo strabu, ker je zerulja pred prvim snegorn že trduo bila zniiznjena. Iz Ogerskega nam dobajajo sami t-eseli glasi. Takisto velja od Solnogiaškega, Tirolskega in Koroškega. — Ali vse drugače je z ozimiio na Stajerskem, Kranjskem, v Gorici, na Piimoiji, na Hrvatskem. V teh deželah je ozimina več ali manj — uničena. Skoro povsod morajo ozimino podoiati in jarino sejati: jaro pšenico, rž, je5meo, koruzo, zmes za zeleno klajo, katere tudi že budo pomanjkuje. V ta namen sejajo nekateri kmetovalci l mernik grašice z 2 mernikoma ovsa na 1 oral. Sosedni Nemci ozimino, če ni preveč poškodovana, tu pa tam z brano povlaSijo in z valjeki potlačijo. Pravijo, da to veliko koristi. Zemlja se po tem takem semenu ali koreninicam pritisne in zeinlja z valjekom potlačena močneje drži spomladansko mokroto, kakor pa nepotlačena! Ker tedaj po drugih deželah ozimina tako dobro kaže, zato pri nas zrnje nima nobene cene v primeri s poprejšnimi leti. To je za naae Ijudi jako hudo, ker še tega, kar imajo na zrnju in živini, ne morejo prav v denar spraviti. Bodemo tedaj svoje upanje morali staviti na jarino, na sadovje in na vinograde, ki obetajo rodni biti. Stari pregovor vsaj trdi, da letine po hudi zimi niso najslabše! Bog daj ! Gnoj iz rastlin (zeleni gnoj). n. Vsak kmetovalec pozna koristni npljiv detelje na njive. Če se detelja pokosi, se vidi kako je zernlja prbka in zdrobljena, ne izsušena, ampak vlažna, od dežja ne zbita in od solnca ne izžgana. Pa ne le pri detelji je taka, ampak tudi pri zmesi, ajdi in pri vseb krminih rastlinah. In kolik je razlo5ek dveh sicer jednako rodovitnih ogonov, kterih jeden je gosto dobro dozorelo strneno žetev dal, drugi pa redko, borno s plevelom preraščeno žito rodil. Mislil bi človek, da bi poslednji raoral več moči imeti in lepšo drugo žetev dati. Pa temu ni tako, ampak ravno nasproti. Vsak kmetovalec ve, da, kolikor boljši, čistejsi, manj plevelnat je bil prvi sadež, toliko lepši postane drugi sadež. Ta prikazen se pa da iz tega pojasniti, da se dobro obrasčena njiva pod varovalno odejo rastlin izvrstno obdrži, zraku in vsem vremenskim spremenam odprta ostane in tako veliko hranilnih snovi pripravi in se tudi glede fizikaličnih lastnosti, t. j. glede tistih bistvenih delkov, iz kterih vsaka prst obstoji, za prihodnjo žetev izdatno zboljša. — Njivina prst ostane po tem takem prbka, rahla in drobljiva, daje se dobro orati, in kar se seje, to tudi dobro stori in plenja. In v tem oziru je pridelovanje rastlin, ktere se pozneje podorjejo, tedaj zelen gnoj, boljše kakor 5ista črna praba. Zelen gnoj nadoniestuje popolnoma čisto praho. Koristen je na oddaljenih, ali takih njivah, na ktere se gnoj le težko in z velikimi stroški navažati da. Oddaljene in neugodno ležeče njive so toraj za zeleni gnoj, ker navažanje gnoja na tako polje in pa pospravljanje rastlin velike stroške prizadeva, ki labko storijo, da se celo delo ne izplača. Posebno težka zemlja Re po podoranju zelenib rastliu na dalj 5asa koristno zrablja. Kakor je zelen gnoj za prav težka zemljišSa koristen, ravno tako koristen je tudi za prav lahka posebno za peščena zemljišča, ker imajo malo rodovitnih prstnih delkov v sebi in toraj ne moiejo vlage v sebi obdižati in prenaglo vroča post.tnejo. Taka zemljišča so za zelen gnoj prav hvaležna. Po zelenem gnojo se rodovitni prsteni oddelki za 2 in ve5 let v zernlji izdatno pomnožijo in sadežem se boljše in hranivnih snovi bogatejše stališče pripravi. Pa tudi to ni brez pomena, ktere rastline se za zelen gnoj obdelujejo. Imeti morajo sledeSe lastnosti : Prvič morajo naglo rast imeti, da v kratkem 5asu kolikor mogo5e veliko množino rastlin zarodijo. Sicer se ne morejo predolgo na njivi pustiti, kajti sejejo se se le tedaj, ko je drugo silno delo v gospodarstvu že opravljeno in na drugi strani se pa morajo do časa še podorati, da se more njiva še vsesti in preknhati, predno se navadna ozimina r njo poseje. Drugič morajo rastline za zelen gnoj, kolikor najbolj široko perje imeti, ker je od tega obsen5enje zemlje in tudi množina "pridelka odvisna. — Dalje morajo kolikor najglobo5eje korenine poganjati, da iz spodnje zemlje svoje redivnfl snovi na se vlecejo in njih tako, ki so bile do zdaj mrtve na dan in v življenje spravijo. Pri vsem tem mora pa seme dober kup biti, ker bi se sicer vrednost zelenega gnoja v primeri k semenski ceni popolnofna zgubila. Rastline, ktere tem terjatvam ve5 ali manj vstrezajo so raznovrstne: ajda, grahora, ogoršica, poljski ženof in še druge. Kako 80 turšica (koruza) z manjšimi stroški in večjim dobičkom prideluje! Kdor je kedaj turšico sadil, ve, da se mora pridno okopavati in plevela čistiti, sicer se med njim zaduši in delo je zastojn. Treba je njo tudi osipavati in ogrebati, da ne poleže. To delo se najbolje in najlepše opravi z motiko v rokah. Ali tako delo je drago. To ve vsak kmetovalec, posebno 5e ja žitna iu živinska cena nizka, dnina pa visoka. Mali posestnik, ki Iastnoro5no svoje polje obdeluje, še najskrbnejše turšico obdeluje in trad se mu še najprej izplača. Druga5e pa je to pvi večjem posestniku, ki mora veliki del svojega polja s tujimi ljudmi obdelati in jim delo drago pla5ati. In vendar se moia tudi Djemu pridelovanje turšice izplačati, inače bi bil na zgubi. Pri dragem delu in nizki žitni ceni pa je to skoraj nemogo5e postalo. Tti si mora znati pomagati. Mora si prizadjati kolikor mogo5e svoje polje z lastnimi močmi obdelovati, t. j. z domačimi posli in domaco živino, poslužuje se brane namesto motike; potem razrušnika ali plevnega in osipavnega pluga. Tako se da mnogo pribraniti. To vse sicer tudi tmda in dela stoji, pa oboje tudi obilno popla5a. Kakor hitro je toraj 5as turšico saditi, se n.jiva preorje. V vsaki tretji brazdi gre za plugom de'avka s semenom, od kterega pri vsakem koraku na brazdino stian 2—3 zrnja pol brazde visoko polaga. Pri taki saditvi turšice se nje ne potrebuje ve5 ko osmi del mecna na oral. Tuai se s tem doseže, da se seme globokeje polaga in ga potem vrane, jerebice in druga pošad tako labko ne more izbrskati. Ko se je cela njiva tako nasadila, napreže se brana in vse bolj rahlo povlaSi in slednjič povalja. Zdaj se počaka, da turšica Z''lene li^tke skozi zemljo požene. Zopet se cela njiva povlači. To pa zavolje tega, da se plevel kolikor mogo6e zatare pa tudi zetnlja nekoliko zdrobi, da more turšica labkeje poganjati in rasti. Če je vreme toplo, turšica prav vspešno raste in sicer tako, da je tedaj, kedar se plevel v drngo za5ne pokazovati, turšica že blizo '/« Crevlja riso- ka. Zdaj mora mali razrušnik ali plelni plug pomagati, in ves plevel s koreniuami vied potrebiti. Tako velja delo jednega dneva za tri orali le 2 fl. 50 kr. nasproti pa z niotiko obdelani tri orali blizo 10 fl. Ko se je to zgodilo, se potem zopet počaka, da turšica blizo 1 črevelj visoka vzraste. Zdaj se napreže osipavni plug in tuvšica se do polovice osiplje. Taka turšica ostane, dokler ne dozori. Turšična slama je, kakor smo že v jednem lanskib listov povedali, drobno zrezana in z repo in zdrobljenim ječrnenom pomešana mlecnim kravam prav izdatna krma, ker ima veliko cukrovine v sebi. Splob moramo pa naše kmetovalce opominjati, da tuišično slamo ne zametujejo, ampak pridno živini kot rezanico pokladajo. Rani krompir je gospodarju in gospodiuji velike koristi, posebno v krajib blizo mest. Tu se kronipir za dober denar lahko proda. Kdor koli ima toraj vrt, moral bi si ranega krompiija oruisliti in si ga saditi. Posebno priporočan bodi tako imenovani rožicnjak. Ze roeseca junija dozori in je zelo tečen. Na isti, seveda dobro ziahljani zemlji, na kteri je rani krompir rastel, se zaniore potem še drugo povrtno sočivje sejati, tako, da dvakrat v letu taista zemlja dobicek piinaša. Dobro je, če je krompir pred sajenjem nekoliko že razcimljen. Tako posajen krompir za 10 dni prej dozori, kar v začetku poletja, ko se vsako sočivje težko pričakuje, ni brez važuosti. Kder se rani krompir meseca aprila sadi, tam se mora zemlja že jesen poprej piipraviti, to je prekopati, prerabljati in pognojiti. Kiompir ljubi dobro pa ne prepognojeno zemljo. Posaja se '/» črevlja globoko, da mu niraz ne škodi. Če mu tudi uiiaz prvo listje malo osmodi, tako to krompirju še ne škodi, ker brž drugo požene. Posmojena steblica se raorajo porezati. Ko krompir dozori, niso gomolji vsi jednaki, ampak poleg debelejšib so tudi drobni; zato je treba debele pazljivo izdirati in diobnim 5as pustiti, da še nekoljko porastejo. Tako se steblo ne poškoduje in tudi koren ne pokvari in tako imaš dvojno korist. Rudeča čebulja ali luk ne trpi premastne zemlje. V taki zemlji rada gnije in jo radi črvi podgiizejo. Zato je dobro, predno se sadi, zemljo z ogljenim prahom pomešati ali pa jo dobro s pepelom pognojiti. Ako čebulja prebujno raste, bode irnela niale glavice. Temu se v okom pride, ako se glavice sajenice oslabijo, t. j. male koreninice s škarjami ostrižejo in mali košček od spodaj odreže. Štajerski deželni zbor. V 6. seji 13. aprila so štajerski deželni poslanci prenarejali do sedaj veljavni upravni red pri svojem zborovanju. DotiSni §§. sprejeli so se brez znaraenitih razgovorov. Le pii §. 43., ki je botel poslancem nekoliko skrčiti pravico: interpelacije ali piašanja do vlade itd. staviti, je nastal živahen razgovor. Večina je ovi §. zavrgla ino mesto njega določila: ,,vsak poslanec ima pravico stavljati prašanja do vlade, do deželnega glavarja, do deželnega odbora in do predsednika kakega posameznega odbora? Naposled se je cesarski namestnik izgovavjal, da ni kos obširno odgovarjati na prašanje Nekermanovo o popravljanjn Savinske struge in na prašanje Šnidrši5evo zastran živinske kuge ob hrvatski meji. — V 7. seji 15. apiila je prišla na vrsto razprava o novi mrhod er s ki postavi, katero je vlada nasvetovala. Vendar liberalna, ustavaška večina je botela biti še bolj ustavoverna, kakor vlada sama, terjecelo postavo zavrgla. Z največjo resnobnostjo so izrekli, da si ne u p aj o tako imenitne postave v Gradcu pretresovati, ker take postave se zainore in sme le dunajski rajbsrath lotiti. Tako tedaj, po mislih ustavakov deželni zbori še niti za mrboderce nimajo vee postavodajalne oblasti! To je res 5udno če ne sraešno! Potem je deželni zbor sklenil postavo, po kateri se bodo iz srenj in okrajev izterjevali denarji, kateri so deželnemu fondu dolžni. Vrgli se bodo namreč kot naklada na da6o in ž njo vred pri c. k. davkarijab plačevali. Iz razprave v deželnem proraSunu povzamemo sledeče: Za vinorejsko šolo v Mariboru, ki ima lastnih dohodkov 4310 gld., je sc dovolilo 20,158 goldin. Slatinske toplice so laui dale 151.750 gold; 66.500 gld. znašajo stroški, tedaj je 70.280 gold. čistega dobička. Dobrnske toplice imele so 29.500 gold. dohodkov, 13.274 gld. stroškov, tedaj 16.226 gld. dobička. Pri nemskih toplicah v Toblnu blizo Gradca pa dežela doplačuje 578 gld. — Za (neinški) teater v Rogatcu se je dovolilo 1000 gld. podpore. Pac zavržen denar! C. k. vladi se je izrekla zabvala, da je podpore dovolilo, s katero se bode letos prostovoljno gospodarsko podučevanje osnovalo za u5itelje in dubovnike, ter se plačevali potni učitelji vinoin sadjerejstva na slovenskem Štajerskera. Tudi za viničarje se bode tako prostovoljno podu5evanje nasnovalo, kar je posebno dr. Vošnjak svetoval in priporocal. Vojničani so iz nova :vložili prošnjo za razpisanje svoje srenje od drugih, s kterimi je sedaj združena.