Poitnlna plafana v gotovini LfitO Naročnina Ilncvn« Izdaja u kraljevino Jugaslttllo mesečno 23 Din pollelno ISO Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedelJUtn ltdala celoletno v Jugoslaviji ttODtn, za Inozemstvo 140 D Cene oglasov i slolp. pelil-vrsla mali oglasi po 1*30 in Z D,veCJl oglasi nad 43 mm vUIne po Din Z'SO, velUd po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstic« po 10 Din S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« ssssassBBsaaBi^- informativen lisi za slovenski narod || s£ Uredništvo /e v Kopltarfevl aUciU. 6(111 JtoUoplsJ «e ne vraCa/o, nefranlclrana pisma se ne sprejemajo + UreOaMtva telefon U. 2050. apravnlAtva U. 2992 Razprava se nadaljuje K članku »Naša vase, v katerenr je naš urednik pribil, da slovenski narodni etos konstantno pada, se oglašajo izven uredništva stoječi ljudje dan na dan, lako da je nastala na ta način anketa, ki nas more le veseliti. Oglasili so se pa tudi »Kmetski list«, »Domovina« in »Delavska politika«, žal pa so njihova izvajanja vse kaj drugega ko objektivna. To izvira deloma iz tega, ker se ljudje z ozirom na ta problem odnekdaj delijo v dva ostro nasprotujoča si tabora: eni vidijo vzrok neprilikam našega ljudstva izključno v nepovoljnih gospodarskih prilikah, drugi pa korenino zla izključno iščejo v moralnih defektih. To pa bi še ne bilo nič "hudega, kajti stvarna debata bi na koncu pokazala, da naše stanje izvira doloma iz moralnih deloma iz gospodarskih razlogov, ki izmenoma drug na drugega vplivajo, oziroma gredo roka v roko, tako, da je zelo težko, časih celo popolnoma nemogoče dognati, kateremu izmed teh dveh činite-Ijev gre vloga prvenstvene vzročnosti, da »naš narodni etos konstantno pada« (česar mislimo, noben odkritosrčen kulturni delavec zanikal ue bo). Četudi pa bi se ne dalo ugotoviti, da-li 60 moralni vzroki prvi, ki povzročajo padanje, ali so lo inaterijalni, se po objektivni diskusiji dajo ti faktorji najti, naj so potem važnejši eni ali drugi, in se da potem tudi najti način, kako naj bi se »naše rane« zacelile. Žalibog pa ovira prost pogled na ta problem ostanek tiste nesrečne politične demagogije v naši miselnos-ti, zavoljo katere mnogi mislijo, da bodo našemu ljudstvu koristili, čc njegove moralne napake tajijo in zvračajo krivdo za sodobno delno dekadenco naroda izključno na materijalne faktorje. Če se temu pridruži še malikoralno oboževanje naše moderne kino in footbal-kulturc pa našega prosvetarstva, ki duha popHtvuje, vzgojo karakterjev pa ne samo zanemarja, ampak osebnost naravnost pokvarja, če se napredek vidi v zunanjosti mode in v komfortu, in če se končno taji naravna distanca, ki mora vladati med stanovi, pa so propoveduje herezija, da je cilj življenja v čim večji množini materijalnih in civili-aatoričnih užitkov za vsakega — potem seveda se z ideologi okoli »Kmetskega lista« ln »Domovine« (da o načelnih pristaših zgodovinskega materiali-zma pri »Delavski politiki« sploh ne govorimo) nikoli razumeli ne bomo. To pa nas ne bo motilo, da bomo kljub cenc-nemu vpitju, da smo ssovražniki napredka«, klicali in vsak dan glasneje klicali našemu narodu: Naga)! Nazaj k skromnosti in preprostosti naših očetov, k njihovemu natnrno zdravemu in p« krščanstvu v nadnaravnost poveližanemn etosu; na-saj k stanovski vzajemnosti in razlikovanju, kaj vsakemu gre po njegovi moralni vrednoti in po važnosti njegove funkcije v družabnem življenja; nazaj k resnični kulturi duha in srca, nazaj v družinsko, cerkveno in narodno skupnost, od katere nas trga internacionalna civilizacija sodobne dekadenco! Na koncu pa se nam zdi potrebno gotovim ljudem, ki menijo, da naj o kmetskih težavah piše le kmet, ki da te težave najbolj pozna, odgovoriti ( to-le: da ni vedno kmet tisti, ki je kmetu odkril, kje boleha in česa mu je treba — kakor tudi delavci niso bili tisti, ki so spoznali resničnost svojega položaja in poti k osvobojenju. Zdaj pa dajemo v popolni nepristranosti besedo nekemu našemu prijatelju. ^ Uredništvo.. j V članku »Naša rana«, tiskanem v Slovencu ! od 21. junija t. 1. in v rubriki »Kaj pravite« od 1 31. junija 1. 1. sem čital toliko obtožb na račun naše kmetske mladine, da me je to užalostilo, čeprav čutim resničnost marsikatere ugotovitve član-karjev. Vendar 'je treba zaradi objektivne resnice pokazati na nekatere stvari, ki eo jih gospodje mogoče pozabili, mogoče pa iz potrebnih pedagoških vidikov, ki jih popolnoma odobravam, namenoma j prezrli. Saj je res, da nam je moderna civilizacija, ' njena napačna tuzemska usmerjenost mnoge zelo izkvarila. Toda, če hočemo čisto resnico, dejansko stanje našega naroda spoznati, moramo vendarle upoštevati, da niso samo moralni vzroki krivi, da je začel padati. i Torej, da samo eno točko zagrabim: Zakaj se izseljuje naša kmetska mladina? Ali res samo ali poglavitno zato, ker ne ljubi več domače grude in j hoče v mestu lagodno pri lažjem delu živeti ali j pa, čeprav težko dela, zato, da za težko prislu-ženo pa višjo mezdo lahko v Ameriki uživa vsaj sadove moderne civilizacije — kino, ženske, bar, nedeljsko pečenko in po zadnji modi obleko? Odgovor na to vprašanje je težak, ker vsebuje pod trdo skorjo toliko tihe, globoke in elementarne tragike: tragike zapustitve rodne grude, da bi 'je le redkokdo mogel dostojno opisati. So mnogi, ki brez potrebe zapuščajo domačijo, ker jim je skromno življenje zamrzelo, vendar pa je večina j>risiljena iti v lujino. Ideal vsakega poštenega kmetskega fanta je lastno posestvo, četudi majhno, samo da bi skromno preživljalo družino. Toda ravno tu naslajajo ovire, na katere opozarjam del naše inteligence, ki kaj slabo pozna kmetske razmere. V Sloveniji, razen v Prekmurju, se posestva ne delijo na toliko delov, kolikor je fantov pri hiši, lemveS posestva prehajajo samo na enega člana družine, ostale pa izplača. Ti so seveda obsojeni, da se ločijo od rodne hiše in grude in si poiščejo svojo eksistenco kjerkoli, četudi onkraj luže. Samo majhen primer! Ko dorasle številna družina, v kmetskih domovih uaslane vprašanje: ) Rezultati razgovora med Grandijem in Pitsudshim Pari«, 13. jun. d. Kakor se je že izpoeetka domnevalo, je obisk italijanskega ministra za zunanje zadeve v Varšavi imel namen, da se politična situacija, nastala po prelomu med Italijo in Francijo na londonski pomorski konferenci, razjasni v kolikor se tiče Poljske, to se pravi, da se razprši bojazen Poljske, da bi mogel nadaljnji razvoj konflikta med tema dvema velesilama imeti neugodne posledice v prvi vrsti zanjo. Gospod Grandi je v dveur-nem razgovoru z maršalom Pilsudskim v njegovem letovišču v Druskjeiiikih to bojazen popolnoma razpršil, zagotavljajoč, da Italija nikoli ni mislila na možnost, da bi se verzajska mirovna pogodba revidirala v škodo Poljske. To je sploh edini in glavni pozitivni uspeh, ki je rezultiral iz obiska italijanskega ministra za zunanje zadeve v Varšavi. Na drugi strani je maršal Pilsudski imel priložnost g. Grandija vprašati, kako si Italija misli nadaljnji razvoj svojih odnošajev s Francijo, od katerih zavisi mir v Evropi. Poljski državnik je dobil zagotovilo, da politika gosp. Mussolinija, katerega Grandi v svoji zunanjepolitični misiji zastopa, nima drugega cilja, kakor da k uravnovesitvi Evrope in svetovnemu miru* doprinese plodovito sodelovanje Rima. Fašistični tisk ob tej priliki poudarja, da se Italija, počenši od londonske konference pa preko razgovorov v Ženevi do obiska g. Grandija v Varšavi in predstoječih obiskov na Dunaju in v Budimpešti čedaljebolj uveljavlja. Pri tem se poživlja zlasti na znano debato o londonski poslanski zbornici, v kateri sta tako labouript Fraser kakor konservativec lord Er-skine zavzela enako prijateljsko stališče napram fašistični Italiji in upravičenosti njenih teženj kot velesile. Še bolj aktualnega pomena pa je, da fašistični tisk v zvezi s tem podčrtuje nedavno bivanje italijanskega ministra za korporacije Bottaja v Parizu, ki da je po svojem povratku g. Mussoliniju poročal, da so se tako g. Briand in trgovinski minister Flandin kakor tudi g. Tardieu in vse vodilne politične in gospodarske osebnosti Francije izrekle za intenzivnejši razvitek francosko-italijanskih gospodarskih odnošajev, kar pa je mogoče le ob zaželjeneni izboljšanju njunih političnih odnošajev in ob ugodni sporazumni rešitvi tozadevnih problemov. »Zato ni treba,« tako pišejo italijanski listi v komunikeju, priobčenem po sklepnem razgovoru med Grandijem in Pilsudskim, »še posebič veliko naglašati odkritosrčne jasnosti in usmerjenosti fašistične politike, katere pre-močrtnost vedno bolj prodira v spoznanje sveta in katera se čedalje bolj v svetu pravilno umeva. V Varšavi in v Krakovu pa na Dunaju in v Budimpešti, povsod prinaša minister Grandi, dostojen sodelavec duceja, plodovit tribut Rima k uravnovešenju Evrope in miru sveta.« V smislu te linije se v italijanskem časopisju podčrtujejo tozadevne izjave poljskega tiska ob priliki sestanka v Druskjenikih, tako n. pr. konservativno-vladnega Czasa«, ki piše, da je sestanek :>gotovo pripomogel k delu za mirno stabilizacijo in gospodarsko obnovo Evrope« ali pa oficiozne »Gazete Polske«, ki z očividno aluzijo na Nemčijo piše, da je sestanek obeh državnikov »razpršil domneve onih, ki so ob francosko-italijanski napetosti skušali loviti v kalnem ter so hoteli zbuditi v svetu dvom nad pogledi, katere ima Italija na najbolj vitalne probleme poljske države « V zvezi s to rahlo preorientacijo. ki jo kaže politika g. Mussolinija v zadnjem času, je tudi dejstvo, da skuša Italija dobiti zagovornikov svoje politike zlasti v Angliji, koje tisk naj bi zahteve in aspiracije fašizma v sporu s Francijo prikazoval kot upravičene, pri čemer je seveda brezpogojno potrebno, da se zunanja politika fašizma v Londonu prikazuje v luči največje miroljubnosti in koncilijanlno-sti. V tem oziru je zanimiva serija člankov, ki so jih začele objavljati Times« iz peresa svojega pariškega dopisnika, kateri zagovarja italijansko tezo ali jo vsaj angleški javnosti simpatično prezentira. V prvem svojem članku zatrjuje, da zahteve Italije po povečanju kolonialnega teritorija in pa po brodovni pariteti s Francijo nikakor niso izum fašizma, ampak nacionalna dedščina, katero so mu zapustile prejšnje vlade kot logičen posledek iz italo-turške pogodbe po zaključku tripoli.ške vojne ter iz londonske pogodbe 1. 1915. in pa iz italo-tuniškega pakta 1. 1868., ki ga je Francija 1. 1896. čisto enostransko razveljavila, tako da se fašistična zunanja politika nikakor ne sme označevati kot »imperializem«, ampak je le logična linija ^obrambe vitalnih nacionalnih interesov italijanskega naroda.« Člankar pa napoveduje nadaljevanje, v katerem bo obravnaval najvažnejšo diferenčno točko, ki obstoj med Francijo in Italijo, to je: odnosi do Jugoslavije. Vse to so jako interesantni donosi k pojmovanju politične linije Italije in namenu Granclijevih obiskov. Krakov, 13. jun. AA. Italijanski minister za zunanje zadeve je odšel v družbi poljskega zunanjega ministra Zaleskega v Wieliczko, kjer si je ogledal tamošnje solarne. Po povratku v Krakov si je Grandi ogledal mesto in okolico, nakar jc prisostvoval v občinski palači svečani recepciji v njegovo čast. VarSava, 13. jun. x. Italijanski zunajjji minister Grajidi jc obiskal šc Krakov in potem zapustil Poljsko, vendar se ni vrnil preko Dunaja, temveč se je odpeljal v Budimpešto. Poljski listi smatrajo naknadno po tej ugotovitvi, da je postal pomen potovanja Grandija za Varšavo, Budimpešto in Rim ie večji. Maniu zopet poverjen s sestavo vlade Maniu sestavi vlado svoje stranke — Princesa Jelena - kraljica ki pač nikoli ne morejo postati zvesti rumunski državljani. Bukaregt, 13. jun. x. Danes dopoldne je Maniu po enourai avdijenci dobil mandat za sestavo vlade. Še kratko poprej je na shodu narodno-sa-ranistične stranke izjavil, da bo vztrajal na tem, de ne bo sestavljal nobene vlade. Maniu sedaj ne bo sestavil koncentracijske vlade, temveč narod-no-zaranistični kabinet. Ko jc Maniu zapuščal kraljevo palačo, mu je velika množica prirejala živahne ovacije. Praga, 13. jun. x. Zunanji minister dr. Beneš je danes poročal na ministrskem svetu o zadnjih notranje političnih dogodkih v Romuniji ter izjavil, da se radi izpremembe na romunskem prestolu prijateljski odnošaji med Češkoslovaško in Romunijo niso nič izpremenili in da s tem politika Male antante ni nič prizadeta. London, 13. jun, x. »Daily Mail« pozivlje v svoijem današnjem uvodniku kralja Karla, naj ustvari z Madžarsko dobre odnošaje. S poboljša-njem madžarske meje bi bilo lahko dobiti prijateljstvo Madžarske. Taka poprava meje, ki jo jc pred kratkim ponudil lord Rothemere, zahteva samo razmeroma majhno žrtev od Rumunije, ker bi se s tem vrnilo Madžarski 600.000 Madžarov, Bukarešt, 13. juu. x. Romunska kraljica-vdova Marija je danes obiskala priitcezinjo Jeleno, ki včeraj zaradi bolehnosti ni mogla priti k sprejemu na kolodvor. Obisk je trajal skoraj dve uri ter je bil govor o spravi princezinje Jelene s kraljem. Kakor se čuje, je kraljica-vdova zapustila palačo princezinje v zelo dobrem razpoloženju Ier se je sklenilo, da bo nocoj v gradu Cotrocen velika večerja, katere se bodo udeležili vsi člani kraljevske rodbine. Na tej večerji bo prišlo do sprave med Karlom in princezinjo Jeleno. Dosedaj se je prince-zinja Jelena samo enkrat sestala s kraljem Karlom v nedeljo. Drugi sestanek bi imel biti v sredo, pa je izostal zaradi bolehnosti princezinje. Spravo med kraljevskim parom pričakuje vse prebivalstvo zelo nestrpno, vendar pa bo sodišče razsodbo o ločitvi zakona moglo razveljaviti zaradi neobhodno potrebnih formalnosti šele v par dneh. V dvornih krogih se smatra ta gotovo, da se bo izvršilo kronanje kralja šele jeseni, najbrže meseca septembra v Albi Juliji. Kralj želi, da bi bile svečanosti kronanja čim enostavnejše, da se preprečijo preveliki izdatki. »Kam?« Reši se pa lako, da eden prevzame dom, vsaki dvajseti se mogoče kam priženi, drugi pa morajo po svetu — za kruhom! Tu smo sedaj pri oni točki, ki jc jsognala tisoče in tisoče po svetu, mnogo več jih pa še bo! No meglena bolest poetov, temneč resnična bol nad zapustitvijo rodne grude spremlja človeka, lavajo-čega izven ožje domovine, ko vidi, da je tujina vedno le samo mačeha. Ker je pa nagon samoohranitve močnejši od vseh čuvstev je umevno, da pograbi človek za košček kruha tam, kjer ga najde. Ako kmetska mladina, prisiljena radi sedanjih socialnih in kulturnih razmer, ne more poiskati kruha v svoji domovini, temveč v tujini, ji bo gotovo vsak pošten človek oprostil, ako ga išče tam, kjer so boljši zdravstveni in gmotni pogoji. Priznajte vendar, da izseljevanje vsaj v večini slučajev ni znak pomanjkanja ljubezni do rodne grude, pač pa znak pridnosti in v jedru še ohranjenega moralnega zdravja našega naroda. Dokler bo naš narod tak, kakor je, se bo tudi izseljeval. Ako hi pa kedaj nastopile razmere kot v nekaterih bogatih krajih naše države, kjer veliko rodbin nima niti enega otroka, ali pa samo enega do dva. potem bo konec ludi izseljevanja. Tega pa našemu narodu ne želimo in naš narod sam nc mara, ravno zato, ker 'je v korenini še zdrav. Žalostno dejstvo jc dalje, da naša industrija ne more dati stalnega zaslužka niti svojim starim delavcem, kamoli, da bi zajx>slila naše naraščajoče delovne moči, katerih letna nadprodukcija znaša samo v Sloveniji okroglo 0000 duš! Kam ž njimi? Ker srno zoper »belo kugo-, nant ostane samo izseljevanje. Kar se mode tiče, ne bom veliko govoril. Stanovi se danes nazunaj čedaljebolj izravnavajo. Če je mestni »škric« lep, zakaj bi kmetski fant ne bil? Ali si morete fanta, ki je član pevskega, prosvetnega ali kakega drugega društva in celd odbornik, predstavljati v starinskem kroju? Ali pa posavsko dekle, ki v bližini mesta živi, v dolgem krilu, ko pa ljubljanski cvetovi kulture po posavskih tratah posnemajo svojo pramater Evo? Čo meščaui učir *o zdaj kmete etiko, se mora o pač sami prej izboljšati. Pri glavi riba smrdi, narod pa pri svoji iuMigencIl O. 0.. kmetski sin, zdaj v iujiiii ! Segrave - mrtev London, 13. jun. x. Znani športnik majoi Segrave sc je danes smrtno ponesrečil pri po skusu, da pribori nov svetovni hitrostni rekoro za motorne čolne s svojo »Miss Anglija II.«. Ko je popoldne starlal v prisotnosti razsodnikov " i dovršil že tretjo rundo, se je naenkrat čoln prevrnil in so vsi trije vozniki padli v morje. Takoj je ix> hitelo več motornih čolnov z največjo hitrico na kraj nesreče ter so še rešili Segravea in mehanika, vendar oba težko ranjena in nezavestna. Prepeljali so ju v bolnišnico, kjer jia sta oba umrla. Drugega mehanika pa dosedaj niso mogli najti in jc najbrže utonil. Anglija zgubi s Segravejem enega svojih najslavnejših sj>ortnikov, ki je hlepel po tem, da hitrostni rekord za Anglijo, ki ga je priboril za avtomobile, pribori za Anglijo tudi z motorniir čolnom. Balkanska konferenca Atene, 13. junija. AA. Predsednik poslanske zbornice je poslal vladam kraljevine Jugoslavije. Bolgarije, Turčije in Rumunije in Albanije brzojavko, s katero čestita vladam k nameravanemu skli. canju prve balkanske konference v Atenah. Ta konferenca bo utegnila učvrstiti stike, ki združujejo balkanske narode. 27 držav potrdilo Briandovemu načrtu Pariz, 13. jun. AA. Tekom razprave, ki ie bila danes v poslanski zbornici o ratifikaciji arbi. tražnega pakta in o priznanju razsodišča stalneg? mednarodnega sodišča v Haagu, je minister za zunanje zadeve Briand izjavil, da je treba pospeševati mir, hkrati pa tudi skrbeti za medsebofn« varnost. V tej zvezi je Briand omenil svoj načrt o federaciji evropskih držav, ki mu je doslej pristopilo 27 držav. Anglija bo z nem. reparacijami plačevala Ameriki dolg London, 13. junija. AA. Današnje »Times« pia vijo, da bo donos angleškega dela reparacijskega |x)sojila, čigar subskripcija jc bila otvorjena danes, šel v celoti v korist Anglije iu bo deponiran v državni zakladnici. Ta znesek bo služil za amortizacijo angleškega vojnega dolga Zcdinjcnim državam. »Tinies« priznavajo nadalje velike zasluge Par-kerja Gilberta za ureditev reparacijskega vprašanja iti naglašajo, da pomeni mobilizacija reparačijskih anuitet v resnici demobilizacijo duhovnih sil, ki so v svetovni vojni vodile vojno politiko. List poudarja nadalje, da so finančni strokovnjaki, čeprav niso sc popolnoma rešili reparacijskega vprašanja, vendarle odstranili mnogo ovir na poli do obnove evropskega gospodarstva. Romunske stranke tn njihovi voditelji t.' Kioklicu inžener. ki je ravnatelj vseh večjih romunskih bank. Od novembra 1027 do novembra 1028 je bil ministrski predsednik. Eden izmed najdclavnejših voditeljev liberalne stranke je L Duca, zelo energičen, izobražen in bistroumen politik, ki se prav dobro razume zlasti v bizantinskih spletkah. Je sjjosobeii novinar, ki vedno nastopa z novimi mislimi. Kot izredno nadarjenega govornika so ga pridobili za liberalno stranko njeni bogataši. V liberalni vladi je bil dalj časa zunanji minister. Sedaj je njen podpredsednik. Liberalna stranka je v glavnem samo stranka starega kraljestva, a v novoosvobojenih krajih se ni mogla ukoreniniti. Liberalna stranka je izrazita sovražnica sedanjega kralja Karla H. Radi spora z voditelji liberalne stranke se je moral sedanji kralj Kari L 1020 od]x>vedati prestolu. Ko se je Karel vrnil v Romunijo in zasedel prestol, sc je liberalna stranka razcepila. Del liberalne stranke pod vodstvom Vasi-lesca iu George Bratianu-a, sina pokojnega Jona Bratianu-a se hoče izmiriti s kraljem Karlom. Druga stranka, ki je igrala v Romuniji pred in med vojno odločilno vlogo, so bili konservativci, stranka veleposestnikov. Ze 1. 1910 se je začela deliti v dve struji, ki sta med svetovno vojno razpadli v dve stranki, v napredne konservativce in v demokratične konservativce. Prvi so bili germano-fili, demokratični konservativci pa so se ogTevali za Francijo. Voditelj naprednih konservativcev je bil Aleksandru Marghilcman, vneti prijatelj Nemcev. Ostro je nasprotoval zlasti diplomatični delavnosti romunskega zunanjega ministra Take lonesca, ko je Bnoval Malo antanto. Po svetovni vojni je stranka vedno bolj propadala, dokler ni z Marghilornanovo smrtjo 1. 1025 tudi sama umrla. Voditelj demokratske konservativne stranke je bil Take lonescu, izbofen advokat. V Romuniji menda ni bilo kakega večjega procesa, ki ga nc bi zastopal. Bil je mož široke naobrazbe, jasne orijentacije in izvrsten govornik. L. 1891 je postal prvič minister in sicer je prevzel prosvetni resor. L. 1910 je začel organizirati demokratsko konservativno stranko in se ob svetovni vojni odcepil od prej enotne konservativne stranke. Pod vplivom njegove stranke je nehala biti romunska politika samo boj raznih oseb in prerivanje za osebne koristi. Ob izbruhu svetovne vojne je zahteval, naj stopi Romunija na stran Antante. Avstrijskemu cesarju Karlu, ki je snubil Romunijo na stran Nemčije in Avstrije, je odgovoril 3. avgusta 1914 z znamenito odpovedjo: »Ne moremo.* Ko sta Avstrija in Nemčija prisilili 8. maja 1918 Romunijo, da je morala z njima skleniti mir, je odšel Take lonescu v Pariz, kjer je navezal stike z dr. Benešem in osnoval Romunski narodni odbor, kjer so bili zastopani Romuni iz kraljevine. Sedtno-graške. Bukovine in Besarabije. V Romunijo se je vrnil 1. 1919 in je začel zopci organizirati svojo stranko. Vendar pa si ie 1. 1920 komaj priboril mandat. Njegova smrt 1. 1022 je pomenila tudi konec njegove stranke. Njeni pristaši so vstopili v druge tabore. zlasti v stranko lulia Maniu-a. ki jc za romunski narod epohalnega pomena. Toda o njei in njenem voditelju več prihodnjič. —b— No vi češki poslanik Belgrad, 13. junija, u. Davi se je prijocljal v Belgrad češki poslanik dr. Flider. Na belgrajskem kolodvoru je bil zelo prisrčno sprejet. Češka kolonija je bila zelo številno zastopana. Poleg tega so poslanika in njegovo soprogo pozdravili poslaniki našega zunanjega ministrstva, odpravnik poslov dr. Vokač z osobjem poslaništva ter zastopniki raznih organizacij in društev, ki delujejo na zbližanju s Češkoslovaško ali ki so v prijateljskih zvezah z bratsko državo. Novo imenovani poslanik dr. Flider, sc je rodil leta 1883. Pravne študije je dokončal v Pragi. Posvetil se je administrativni službi. Več let je bil •ajnik praške občine. Nato pa je bil tajnik češkega parlamentarnega narodnega kluba na Dunaju. V Avstriji se je udejstvoval v nacionalnih organizacijah, nakar je po preobratu stopil v diplomatsko službo. Na Dunaju je organiziral diplomatsko misijo. Bil je poslanik Češkoslovaške republike v Bernu, in stalni delegat pri Društvu narodov. Od tam je bil premeščen v Varšavo, nato pa v Stockholm. Sedaj pa je bil premeščen v Belgrad. Novi poslanik ima številne prijatelje med Jugoslovani. posebno med Slovenci, ki ga poznajo še it dunajskega parlamenta. Bil je z njimi v stalnih prisrčnih zvezah. Z njimi je sodeloval pri velikem delu za osvoboditev Cehov, Slovencev in Hrvatov. Eksplozija M • peklenskih strojev Eden smrtno ranjen — Materijclna škoda mafcnkottna Boliirad, 13. junija. AA. Snu« U 5MU1) jc ekipMUral pMtfonskl druj V fekaittlti trstjega razr«d*. n» ItniodVOtu > Nišu. StroJJtt bil skrit V železi!-;^! čakalnice ittie bil inMttilUtl v lelesnl »ka%,#w-cksploztji je bil smrtno ttuiieu veterinarski kontrolbi- Živojin Rankovič, ki je podlegel |H>t*kodt$a}»i. tfžjp ran.i«»jn sta livti- vojaka. Učenka tretjega 'raadeitS' iliSke "ftflvnfižtje pa je dobila lažje itme. tlazcu leii v iiavcdeww času,.k sreči ni bilo nrt?ogar"v čakalnici. Ob 23.05 jo eksplodiral drugi peklenski. >trwj, kakih !HW) metrov daleč od postajnega poslopja lia progi Niš-PIr«! v trenutku, ko jc pri votli lirznvlak l| Pirata. Ta t?k8j>lo*IJa nI povzročil* nlkake škode. V ndpo»redni bllllnl so našli I« tretji peklenski strftj, kt pa nt eksplodirat. ObBtojal je iz iželezne *kfltle, napolnjene * MS2 kf? ekrazit«; Ko so čakali na strokovnjake, da bi stroj demontirali in uničili,• j« utrnil ud a eksjilodirirl.' liltupiuzijn' iil napravila nikrike škodo' i« nihče ni bil ranjen! Davi ob 3.15 je eksplodiral tmtrti peklenski stroj na cesti v smeri proti Loskovcti. Skrit je bil v Hupil gramoza m posipavanje ceste. Tudi ta eks-pložlja 'fll povzročila nlkake Škode. Dodatki uslužbencem za nočno delo Belgrad, 13.-sjijaij«. A A. Predsednik tninistr-. skega sveta je obvestil gospoda ministra i>rometa, da jc odobril spremembe čl. 55 in M. Ri) pravilnika o stranskih dodatkih iisluibenecv državnih prometnih ustanov. Spremenjeni čl. 55 se glasi: Za težje in napornejše nočno delo pripada pristaniškemu in železniškemu osobju dodatek za čas vršil ve nočne službe, in to: a) pristaniškemu ter železniškemu magaein-skemu in postajnemu osobju: uradnikom na vseh dispozicijskih postajah dnevno 10 Din. V ostalih postajah 5 Din. zvaničnikom v dispozicijskih postajah 3 Din, v oslalih 2 Dih; b) železniškemu magacinskeniu osobju: pre-gledovalcem vagonov na dispozicijskih postajah fi Din. na ostalih 8 Din. čuvarjem vtigonov na dis-jmzicijskih postajah 5 Din, v ostalih 2.50, mavačem koles na dispozicijskih postajah 3 Din, na ostalih i Din. Ta dodatek ne morejo sprejemati oni, ki spre-' jemajo dodatek na kilometražo po čl. 51 pravilnika. Dnevničarji, ki vršijo dolžnost rednih uslužbencev, imajo pravico na dodatke uradnikov, katerih dolžnosti vršijo, Če imajo predpisane izpite. Spremenjeni čl. 50 se glasi: Nagrade, zn osobje resora ministrstva prometa z« izredno, uspešno, koristno iu prekourno delo odobrava minister prometa na predlog pomočnika ministra ali generalnega inšpektorja v mejah kreditov, odobrenih v proračunu. Spomenica železničarshih organizacij Belgrad. 13. junija, m. Sem je prispela de-putacija železniearskih organizacij, in sicer: Prometne zveze, Združenja železniških uradnikov. Zedinjene »veze železničarjev, Združenja strojevodij iu Združenja kcpjdfdv. Deputacijo je takoj sprejel zastopnik prometnega ministra dr. Kumanudlja. V daljšem razgovoru * ministrom je deputacijA obrazložila spomenico, ki obravnava vsa pereča in za železničarje izredno važna vprašanja, ki so na dnevnem redu in ki se sedaj rešujejo. 1. Predvsem gre aa vprašanje delavskega pravilnika, ki naj uredi vprašanje provizijskega fonda, vojnih olajšev za železniške delavce, preskrbo družine z« slučaj nesreče v službi itd. 2. Uredbn o organizaciji ministrstva in s lem v zvezi vprašanje razvrstitve osobja. 3. Zakon o državnem prometnem osobju, ki bo velike važnosti za matevijelni položaj železničarjev. 4. VaSno vprašanje izplačila razlik delavcem ljubljanskega ravnateljstva in kurilnice v Sisku in v Zagrebu Se iz leta 1923. Na teh razlikah bi delavstvo imelo dobiti okrog 13 % milijonov Din. 5. Pravilnik o voznih olajšavah za železniške uslužbence. V spomenici se predvsem pledira za to, da bi se delavcem rfnle uplntničene legitimacije ler pravica uporabe brzlh vlakov. (i. Vprašanje pravilnika o dokltidah za vse osobje. Ta pravilnik, na kalerem sc v ministrstvu dela, bo vseboval, ureditev potniških stroškov, selitvenih stroškov, nadure in čezurno delo, funkcijske doklade itd. 7. Pravilnik /.a službeno obleko, s katerim naj se povišajo pavšali uradnikom; strojnim kurjačem in delavcem naj se poleg tega da delovna in zimska obleka v naturi. O. minister je spomenico je spomenico zelo pazljivo prečital ter se v svojem razgovoru s člani deputacije obširno in temeljito zanimal za |>osa-mezne točke. Novi muslimanski poglavar Belgrad, 13, jun, AA. Mi, Aleksander I„ po milosti božji in volji narodni kralj Jugoslavije, Imenujemo na podlagi izvolitve skupščine x dne 11. junija 1930. lata in na predlog našega ministru pravde v soglasju s predsednikom našega ministrskega svata ter na podlagi čl. 4 zakona o islamski verski zajednici v kraljevini Jugoslovljt za reis .u! ulemo islamske verske fcajednice v kraljevini Jugoslaviji Maglajliča Ibrahlma Hadži-Halisa Sokolski zlel Beograd, 13. jun. AA. Zabavna sekcija zidnega odbora bo priredila na čast sokol ske ga naraščaja večer nenavadnih umetnih ognjev. Ta prireditev bo na dan 21. junija ob 20.30 na igrišču »Beograjskega športnega kluba«. Več sto slik s tisofierimi raketami v raznih bengaličnih barvah bo prikazanih ob svitu in ob spremljevauju topovskih strelov. Sokoiskega zleta sc udeleži tudi 125 Sokolov iz Amerike. Toča ubila 22 oseb Atene, 13. jun. Iz Siatiste v Grški Mace-doniji se poroča, d« |e tam silna toča opustošila polje. Zrna toče »o bila tako debela, da takih nc pomnijo najstarejši ljudje. Toča je ubila 22 ljudi Več vasi jc pojilavila voda. Kobilčja nadloga grozi Mostar, 13. jun. p. Po vesteh, ki jih prina"-šaio kmetje, so se pojavile v Stolcu kobilice, ki jim bodo vsak čas zrasla krila, tako da jih ne bo mogoče 7. nobenim sredstvom zadržati, ker bodo odletele. V inostarskem okraju so jih omamljali z nafto. Ne bodo jili več omamljali z emulzijo, kakor se ie to zgodilo v Stolcu, ker se s tem sred stvom omamljajo le kratko časa. Tudi iz Subotice poročajo, da so se tamkaj pojavile kobilice, ki prihajajo od madžarske meje sem. Čim so jih kmetje opazili, so takoj obvestili oblasti. Gosenice kobilic so uničile setve n ob-segu 40 do 50 juter. Program zasedanja Male antante Frxgu. 13. jun, p. Organ - češkoslovaške narodne demokracije Narodni Politika- prinaša lo-letni program zasedanju male antante iu pravi, da se bo na tem sestanku v prvi Trsti pretresal llriajidor načrt o federativni ureditvi evropskih držav. V tej smeri se bodo navezale zveze s Poljski), radi ustanovitve sknpnosti driav. Nadalje bodo na programu gospodarska vprašanja držav male antante kot predpostavk«; bodoče gospodarske male antante. Končno se mora doseči enotnost naziranj glede haaške in pariške pogodbe kolikor se tiče zahtev madjarskih nadvojvod. Na dnevnem redu bodo tudi madjarske manifestacije, do katerih je prišlo o priliki proslave 10letnice podpisa trianonske pogodbe o miru. S temi manifestacijami so zahtevali revizijo te pogodbe. Te manifestacijo se tičejo tudi vseh drugih držav in se bo lo vprašanje manifestacij obravnavalo tudi v Ženevi. Samo ob sebi se razume, da se bo v ueslužbenih zasebnih razgovorih tem manifestacijam posvetila večja pozornost. Zakon o prepovedi orožja Vladni predlog sprejet z 86 proti 72 glasovom Dunaj, 13. jun. x. V avstrijskem narodnem svetu se je pričelo danes drugo čitanje zakonskega predloga o prepovedi orožja. Voditelji krščansko-socijalne frakcije so poprej sklenili, da sc morajo njeni člani obvezati, da bodo sprejeli vladni predlog. To se smatra v taboru Heimvvehrovcev za težko žrtev za desno krilo. Krščansko-socijalni poročevalec Doppler je navajal, da načrt določa v bistvu samo to, da se pravica o posesti orožja, ki so jo desedaj podeljevali deželni glavarji, prenese na zveznega kanclerja. Samo v nujnih slučajih imajo deželni glavarji pravico izdajati posebne odredbe. Tirolski in Voralberški pa se pustijo dosedanje predpravice. Socijalno-demokratski poslanec dr. Deutsch, voditelj Schutzbunda, jc izjavil, da je razburjenje Heimvvehrovcev radi tega zakonskega načrta odveč, ker brambni zakon in zakon o vojnih dajatvah prepovedujeta sestavljanje formacij in posest vojnega orožja. Če knez Starhemberg vzdržuje lastne polke in listi objavljajo poročila o njegovih četah s strojnimi puškami, je to očitno zasmehovanje. Tudi irjemno stanje Tirolske in Vorarlber-ške pravzaprav ukinja brambni zakon. Zakonski načrt o prepovedi orožja je samo manever, da se premoti inozemstvo. Nato je govoril velenemec Hampel, katerega so socialdemokrati motili z viharnimi medklici: »Nove volitve, nove volitvet« Hampel je izjavil z ozirom na domnevane načrte Heimvvehrovcev glede podpore madžarskih legitimistov: »Velenemci se lahko zvežejo tudi z vragom, samo da preprečijo izvršitev vsakršnih restavracijskih načrtov. Velenemci bodo držali z Heimvvehrovci samo tako dolgo, dokler bodo le-ti spoštovali zakone republike.« Poslanec Landbunda Zangel je obsojal fašistična stremljenja Heimvvehra, Kdor prejme kor-neuburško fašistično prisego, ne mo.3 biti obenem poslanec. Nihče ne more obenem nositi v prsih fašistično in demokratično dušo. Cilj. s silo stremeti po oblasti v državi, je veleizdaja. Vladni predlog je bil sprejet s 86 glasovi proti 72 glasovom. Proti predlogu so glasovali socijalni demokrati in dva krščanska socijalista, in sicer štajerski deželni glavar dr. Rintelen in nižje-avstrijski voditelj Heimvvehra poslanec Raab, oba proti sklepu frakcije. Vprašanje je, ali bo stranka disciplinarno nastopila proti obema poslancema radi kršitve discipline, Miroljuben govor generala Teruzzija v Pulju Rim, 13 jun. Ob priliki vojaških vaj istrskih črnih srajc v Pulju, ki so izvajale izkrcanje čet in napad taistih na linijo, ki jo je sovražnik srdito branil, je šef generalnega štaba italijanske milice, general Teruzzi, rbravši črne srajce okoli sebe, imel političen govor. V tem nagovoru je istrske fašistične miličnike, ki se ne morejo stalho vežbati, ker so zaposleni s trdim delom za kruh, najprej pohvalil, poteni pa nadaljeval: »Osnova vse fašistične akcije je ta, da ne izziva nikogar. Mi nimamo drugega namena in volje, kakor da delamo v miru za izboljšanje našega gospodarskega položaja, toda to pod pogojem, da nihče niti od daleč ne zamišlja metati svoje poglede na to našo zemljo, ki nas je stala toliko plemenite krvi -— pod pogojem, da se nihče ne bo upal dotakniti tudi najmanjšega dela te naše duhovne dedščine in naše pravice, da v svetu predstavljamo narod Rima.« Temu je sledil običajen poziv, naj bodo miličniki vedno pripravljeni na prvi klic kralja in duceja, da branijo domovino. Po defileju čet se je vrSil banket na Brionih, na katerem je kapitan Relli v imenu istrskih črnih strajc generala Teruzzija prosil, naj duceja zagotovi, da bodo fašisti Istre, »ki se stoletja in stoletja bori, da ostane .italianissima'«, vedno pripravljeni boriti s« in žrtv.ovati se ?anjo. . Zagreli. 13. jun. z. Dr. Ante Trumbič je obolel. ker se je na nogi inficiral. Od ponedeljka žc leži in bo j>o nasvetu zdravnika 3e ostal par dni v postelji. Podrobnosti o smrtni nesreči na Triglavu En akademik mrtev, drugi težko ranjen. Lepota naših planin jc privabila letos že zgoda; skupino 16 nemških akademikov članov akademskega športnega kluba v Moiiakovem v našo deželo. Vo ditelj te skupine akademik Heinz Miiller iz Kolna j« postal žrtev tragične nesreče tik pod Triglavom. Pred dobrimi 14 dnevi se je obrnil imenovani Heinz Miiller, ki je že poznal naše planine, po nekatera navodila na slovensko planinsko društvo. Nameraval je v družbi svojih 15 tovarišev za letošnje Binkošii prehoditi vse Karavanke, Triglavsko pogorje iti Kamniške planine. SPD mu je dalo točne informacije o stanju planinskih potov po naših gorah v tem času. Akademiki so pričeli svojo turo v Karavankah in prehodili pot od Stola do Kepe ter se nato spustili v savsko dolino ter se skozi Vrala iil preko Praga povspeli na Triglav. Vso jxit so kot dobri športniki brez posebnih težav prehodili in tudi snežišča na poti čez Prag niso delala nikake ovire. Včeraj je bila vsa skupina na vrhu Triglava in se je nato podala v Staničevo kočo. Proti večeru pa se je odločil voditelj skupine Heinz Miiller z nekaj tovariši, da gre ponovno preko ledenika naravnost po strmih suežiščih na vrh Triglava. Dospeli so že skoro na greben, ko je nenadoma Miillerju spodrsnilo, da je podrčal po strmem snežišču navzdol in potegnil s seboj šc tovariša. Oba sta zletela z veliko brzino po suežiščih na ledenik in se ustavila tik ob robu Severne stene. Heinz Miiller je pri padcu zadel z glavo ob skale, ki štrle iz snega in je bil takoj mrtev. Njegov tovariš pa si je hudo poškodoval obe nogi. Z njima jc bila navezana tudi tov. akademičarka, ki pa je takoj, ko Jc dospela na greben med Malini in Velikim Triglavom odvezala in sicer le nekaj sekund, preden je Miillerju spodrsnilo. Tovarišica, ki je ostala pri življenju, je takoj obvestila o nesreči turiste, ki so šli iskat joonesrečcnce in so jih po dolgem iskanju našli na ledeniku oba še navezana na vrvi. Iskanje je zelo ovirala gosta megla. O nesreči so bili takoj obveščeni tudi vodniki SPD v Mojstrani. Danes zjutraj je odšla rešilna ekspedicija pod vodstvom Gregorja Laha, da prenese težko ranjenega visokošolca Arvvina Liidecke v dolino. SPD pa je poskrbelo, da je odšel v Mojstrano danes zvečer rešilni avlo jx> ponesrečenca. Turisti so sami mladi nemški akademiki, ki so nameravali ostati še leden dni v naših gorah."Nameravali so še preko Sedmerih jezer v Bohinj in nato v Kamniške planine na Grintavec in Skuto ter nato preko lezerskega. Železne kaplje na Koroško in nato domov. Žalostna nesreča jim je preprečila nadaljno pot. O nesreči so bili obveščeni tudi lakoj starši ponesrečencev. Kakor nam poročajo udeležene! fure sami, se ji nesreča pripetila zgolj po nesrečnem naključju. Voditelj skupine jc bil izkušen planinec in ludi poznavalec naših gora ter na vseh svojih turah zelo previden. Zagrebška vremenska napoved. Po večini jasno. Čez dan bo oblačnost naraščala. Vroče. Ni izključeno, da bo tupatam kaka nevihta z grme njem. Dunajska vremenska napoved. Severne Alpe! od zapaaa bo postajalo vedno bolj oblačno, z večja verjetnostjo neviht, pozneje pa se bo nekoliko ; ohladilo. Vzhodne Alpe: še zelo toplo, lahke molitve; Južne Alne: malo izorcmemb«. Spomin na očeta kraljice Marije 0 priliki izleta romunskih avtomobilistov na Gorenjskem. Bled, 13. junija 1930. Bled in naša Gorenjska je le dni navdušeno pozdravila v svoji sredi romunske izletnike. Pozdravila jih ni kot navadne, 1uje izletnike, ampak kot prijatelje in zaveznike našega jugoslovanskega naroda, kot ožje rojake naše kraljice Marije, ki tako rada živi v naši Gorenjski, med našimi gorami in planinami in med slovenskim narodom. Kraljica ljubi našo zemljo in naš narod, in narod visoko spoštuje in ljubi svojo kraljico. — Gleda na njej ne samo svojo visoko naobraženo In plemenito kraljico, ampak ludi prejasni vzor matere, ki z vso ljubeznijo in materinskimi žrtvami izpolnjuje svoje visoke materinske dolžnosti. Ni lepšega prizora, kakor je pogled na kraljico, obdano od kraljeve dece: na eni njeni strani živahni prestolonaslednik Peter, ki se tako rad skriva za drevesi, na drugi krepko razviti princ Tomislav; v otroškem vozičku pred njo pa naš Eastavni Gorenjec — po svojem rojstvu in po telesni teži — princ Andrej. Taka je naša kraljica. Našo Gorenjsko je dobro poznal tudi visoko pokojni romunski kralj Ferdinand I. Zadnja leta pred svojo smrtjo je tako rad prihajal na Gorenjsko, Bled, v blejski kot in Bohinj. Na ribji lov se je vozil v Sotesko in Bohinj, oblečen v pri-prosto civilno obleko s sivim klobukom. Po zunanjosti nadvse simpatična osebnost. S priprostimi ljudmi je kaj rad občeval in govoril z njimi nemško. Tudi svojega katoliškega verskega prepričanja ni prikrival in na verske dolžnosti ni nobeno nedeljo pozabil. Pokojni kralj Ferdinand bo po svoji pripro-stosti in ljudoniilosti ostal med nami v neizbrisnem spominu, kakor bo trajno živel kot pravi narodni junak med svojim narodom v romunski zgodovini. Po smrti Ferdinanda I. 20. julija 1927. osirotela velika združena Romunija je v teh dneh mirno, brez vseh političnih pretresljajev in ceremonij zopet dobila svojega kralja Karola II., najstarejšega brata naše kraljice. Iz njegovega kraljevega manifesta narodu zveni vladarski duh in zavest vladarskih dolžnosti romunske dinastije in želja z vsemi sosedi imeli najboljše odnošaje. Trdno upamo, da se bodo prijateljske in zavezniške razmere meti nami in Romuni še bolj poglobile in bomo med seboj še živahnejše občevali kakor do sedaj in se bolj in bolj spoznavali in obiskovali. Upamo, da našo Gorenjsko tudi novi romunski kralj Karel II. vzljubi tako, kakor jo je eenil in ljubil pokojni Ferdinand I. Dva napada Novo mesto, 12. junija. Na cesti. Kužnik Ivan je stal v nedeljo zvečer na cesti pred hišo. V tem se pripelje po cesti njegov znanec s kolesom,. Ker pa ni dal pravočasnega znaka z zvoncem, ga je Kužnik opozoril, zakaj ne zvoni. Hotel se mu je umakniti na isto stran kot on, ki se "e zadel ob kolo, da je vozača spravil iz ravnotežja, d se je skoro zvrnil na cesto. V tem pa prihiti prav nič prizadeti nekdo iz Toplic ter brez vsacega vzroka udari Kužnika po ušesih s pestjo, da se je takoj zvrnil na tla ter začel krvaveti skozi nos, usta in ušesa. Še potem, ko se je vzdignil, ga je hotel še lepsti, kljub temu, da je branila žena in sam kolesarski je bil prizadet, rekoč: Kaj se vmešavaš, ko ti m nič hotel! K sreči je Kužnik pobegnil. Kužnik je zelo miren in priden mladenič, ki se še ni nikoli z nobenim prepiral. Tamkajšnji zdravnik mu je nudil hitro pomoč ,a kljub temu je skoro popolnoma oglušil in se ne ve, bo li še kedaj dobro slišal. Odšel je v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo. Iz vinograda grede. Nik Avguštin iz Ovčjaka pri Koprivniku je delal v vinogradu pri Simonu Kobetiču v Slabi gori. Oredoč zvečer domov se jim je pridružil neki Jo-han iz Gradaca. Ko sta se pa imela ločiti, je Johan brez vsacega povoda udaril Nika z motiko po glavi, da se je takoj onesveščen zgrudil. Ležečega je še snkrat z motiko udaril. Ko se je ranjenec s pomočjo drugih spet zavedel, so ga spravili na njegov dom, od tam pa naslednjega dne k zdravniku, ki pa ga je potem napotil v bolnišnico. Posebno pod motiko se je že letos marsikdo zgrudil. Mislim, da ne bo težko najti glavnega krivca, ki razburja iz vinograda gredoče mladeniče in starce, da so tako bojeviti. Težke nesreče pri delu Novo mesto, 12. junija. Nesreča pri tesanju. Mukavec Jožef, kočar iz Sinjega vrha pri Črnomlju je pomagal svojemu prijatelju pri tesanju lesa za stavbo nove hiše. Ker so tesali v gozdu, se mu je med zamahom vjela plan-tača na neko vejo, kar ga je spravilo iz ravnotežja, da je zagnal sekiro namesto v deblo v nogo in ji popolnoma odsekal dva prsta. Nesreča pri vožnji lesa. Želcznik Janez, posestnik iz Mirne vasi je vozil iz gozda hlode. Po nesreči pa je na nekem klancu prišel pod voz, ki mu je težko jjoškodoval desno nogo. V slabem stanju cest to pač ni nič novega. Nesreča pri košnji. Jakše Jožef iz Vojne vasi pri Loki je kosil seno. Na nekem štoru pa se je spotaknil, padel ter priletel z roko na koso, pri čemer 1 ie zadobil težko poškodbo Č Smrtna nesreča na Triglavu Ljubljana, 13. junija. Serijo planinskih nesreč je letos otvorila nesreča dveh nemških turistov, ki se je pripetila snoči pod Triglavom V triglavsko pogorje je dospela družba 15 Monakovčanov, ki je v sredo odšla na Triglav. S te ture se je družba vrnila nato v Staničevo kočo, kjer je prenočevala. Nekateri iz te družbe so hoteli na vsak način še v četrtek proti večeru na Triglav. Od glavne skupine se je nato odločila skupina obstoječa iz ene dame in štirih gospodov. Ta skupina je cdšla preko ledenika po Kugy,jevi poti na vrh Triglava. Vsa družba je bila med seboj zvezana z vrvjo. Med potjo pa so se trije, odvezali z vrvi ter sta ostala edina zvezana samo še vodnik skupine in pa en turist. Nesreča se je pripetila Nočni požar v Mariboru „Kovina" zgorela Maribor, 13. junija. Proti polnočni uri so v tezenski smeri nenadoma bušnili ognjeni zublji. Raz mestni stolp je udarilo plat zvona. Kmalu nalo pa je skozi nočno tišino grozotno odmevala tromba gasilcev, ki so hiteli na mesto požara. Hipoma se je razvedelo, da »Kovina. gori. Ljudje, ki so se nahajali v nočnih lokalih, so jih zapustili in hiteli k požaru, ki je bil eden najusodnejših v poslednjih letih, kar jih Maribor pozna. O samem j>ožaru sino zvedeli naslednje podrobnosti. Okrog pol polnoči je opazil nočni čuvaj dim, ki je izhajal iz jioniklovaliiice. Takoj se je podal na lice mesta, ter se prepričal, da je v omenjenem oddelku na nepojasnjeqn način izbruhnil požar. Takoj Je o tem obvestil tukajšnjo požarno brambo, ki je z veliko turbino in podeželsko briz-galno odhitela na kraj požara. Prav tako so tja prispele jiožarne brambe iz Pobrežja, Studencev, Razvanja, Pekar, Zrkovcev in Hoč. Gašenje je bilo zelo težavno, ker je primanj- Slovo romunskih gostov Rogaška Slatina, 13. junija. Snočnega banketa, ki ga je mariborska sekcija Avto kluba priredila gostom v čast v dvorani Zdraviliškega doma, se jc poleg vseh gostov izletnikov udeležila cela vrsta naših uglednih predstavnikov javnega življenja. Iz Maribora so bili navzoči mestni poveljnik, brigadni general Stani-savljevič z gospo, inšpektor dr. Schaubach z gospo, mestni podžupan Lipold, dalje g. dr. Bacili, okrajni glavar za Maribor desni breg, g. dr. Ijiavic, okrajni glavar za Maribor levi breg. od Avto sekcije pa predsednik Pinlar ter g. Pugel. Navzoč je bil dalje ravnatelj zdravilišča g. dr. šter, župan občine Rogaška Slatina, g. šetnjurc, iz Ljubljane pa za tamošnji Avto klub predsednik Avg. Pra-prolnik ter dr. Ciril Pavlin. Dvorana Zdraviliškega doma je bila sijajno dekorirana. Na koncu dvorane, tik nad mizo odličnih romunskih in naših predstavnikov je v sredini- stene visel okusen portret Karla II., sedanjega kralja romunskega, delo našega umetnika g. Vavpotiča; zgoraj nad romunskim kraljem pa sta viseli veliki sliki našega kralja Aleksandra in kraljice Marije, ob strani spodaj pa znaki romunskega in našega avtomobilskega kluba. Vzdolž dvorane po sredini med lestenci pa so bile na traku nanizane romunske in naše državne zastave, dočim so bili okoli zidovja postavljeni zeleni grmički. Najprej je goste v slovenščini pozdravil predsednik mariborske sekcije Avto kluba g. Pinlar. Treba je, da se kot sosedje čim bolj zbližamo, gospodarsko in kulturno. S tem obiskom so romunski avtomobilisti pokazali zanimanje in simpatije do naše države. Z istimi siinjiatijami Vas tudi ini sprejemamo in pozdravljamo ter Vain želimo prijetno bivanje na naših tleh. Živela Romunija! Ravnatelj zdravilišča, g. dr. Ster je goste jio-zdravil kot zastopnike naroda, ki nam je dal naj-plemenitejšo ženo. Da se te srčne vezi še utrde in da proniknejo v srca vseh in vsakega, je prav, da se goje med obema državama tako prisrčni sliki ter da se prirejajo takšni izleti. Videli ste našo lepo zemljo, spoznali sle. da imamo morje, j>a imamo Alpe, pa letovišča, da sploh ne zaostajamo "v prirodnih lepotah za Švico. V imenu zdravilišča Rogaška Slatina Vam kličem: Dobrodošli! Bog živi I V daljšem govoru se je v francoskem jeziku spominjal dragih gostov ter njih domovine Romunije g- minister Velizar Jankovii, ki je h koncu napil Romuniji z vzklikom: Naj živi kralj Karel! Sledilo jc večminutno navdušeno ploskanje in romunska državna himna. Izmed gostov je imel daljši govor predsednik romunskih aviomobiiisiov in bivši zunanji minister Romunije, g. Militeneu. Bil je večkrat z aplavzom prekinjen ler ves čas toplo pozdravljali. sredi [>ota. Vodniku ekspedicije je spodrsnilo, da je priletel preko steze na jako izpostavljeno nevarno kčko in se tam ubil. Drugi turist se je pri padcu težko [»oškodoval. O nesreči je prišel obvestit iz Slaničeve koče v Mojstrano nosač Rekar. Kmalu nato je odšla v gorovje rešilna ekspedicija Slovenskega planinskega društva, ki jo je vodil vodnik Gregor Lah. Turist, ki se je ponesrečil, je dobil težke poškodbe. Ima obe nogi zlomljeni in težke notranje poškodbe. Ta skupina se je iz Miincheua obrnila na SPI) radi informacij. SPI) jih je opozorila, da je Triglav sedaj pristopen le veščim turistom in da no priporoča, da bi se sedaj delale večje ture. — Kljub temu j>a so se ti turisti podali na pot, dasi so jih vodniki v koči opozarjali na nevarnost. kovalo vode. Na razpolago sta bila le dva hidran-ta. Mariborski gasilci so razvili 800 m gumijastih cevi. Po 4 urnem pojiolnem gašenju se je jx>srečilo požar omejiti in obvarovati vse objekte pred uso-depolnim požarom. Stroji so vsi zgoreli. Poj>olnoma so upepeljeni tile oddelki: brusilnica, ponikloval-nica, ključavničarski oddelek in embalažni oddelek. Ostale oddelke pa se jc posrečilo rešiti. Škoda se računa na 3 milj. Din in je krita z zavarovalnino pri zavarovalnicah Sava in Vardar. O požaru je bil takoj obveščen ravnatelj ;>Kovinoš Stein, ki je okrog 4 zjutraj prispel iz Rogaške Slatine v Maribor z avtomobilom. Vse obsodbe je vredno, da so ljudje, ki so gledali grozni požar, docela uničili ograjo v tamošnji bližini. To ni prvi slučaj v Mariboru iu bi bilo prijioročljivo. da se take stvari prejirečijo. Posledice tega požara bo čutilo tudi delavstvo, ker bo radi požara bržčas odpuščena tretjina delavcev, ki bodo zaenkrat zaposleni pri čiščenju pogorišča. Tudi v livarni se bo bržčas moral ustaviti obrat. V svojem govoru je zlasti povdarjal in jiozdravljal srečni in stalni vzajemnosti obeh narodov ter h kcncu napil Jugoslaviji in kralju Aleksandru. — Spet je sledilo dolgotrajno vzklikanje našemu kralju Aleksandru I. ter domovini Jugoslaviji, godba pa je odigrala našo državno himno. H koncu je g. predsednik Pinlar izročil gostom lep album slik iz področja mariborske sekcije Avto kluba, za kar se je zahvalil v imenu gostov. g. Comunerescu. Danes zjutraj je predramil goste klic vojaške godbe, ki je v zdraviliškem parku igrala živahno budnico. Kmalu so se v parku pojavili prvi avtomobili gostov, ob osmih dopoldne pa so se zbrali vsi ter v strnjeni koloni odpeljali iz Rogaške Slatine med navdušenimi klici domačinov in goslov. Do meje banovine, kamor so se gostje odpeljali skozi Poljčane, Pragersko, Slovensko Bistrico in Ptuj do Ormoža, je goste spremljalo nekaj članov mariborske avto-sekcije. Gostje so programu južinali v Koprivnici, j>otem pa so nadaljevali pot v Osijek. kjer zadnjikrat na tej turneji pre-noče v naši državi. Ob zaključku posrečene turneje moramo ponovno povdariti odličen pomen lega obiska dragih gostov iz nam prijateljske sosedne države, kar so povdarjali v svojih govorih tudi mnogi govorniki. Z zadoščenjem moramo dalje ugotovili, da so bili gostje ravno pri potovanju j>o slovenski zemlji deležni tolikih in takih sprejemov in navdušenih pozdravov, da bo Slovenija izmed vseh pokrajin naše države ostala gostom gotovo najdelj v spominu. Vsi udeleženci turneje so lo brez nadaljnega tudi priznavali ter jc mnogo izmed njih izjavilo, da so nad lepoto naših krajev resnično očarani in da bodo zato še prihiteli med nas. Torej je izlet ludi v propagandnem oziru dosegel svoj namen, kar še posebej z veseljem ugotavljamo! ROMUNI V SLOVENSKI BISTRICI. Slovenska Bistrica. 13. junija. Danes dopoldne ob 9. so se pripeljali iz Rogaške Slatine romunski avtomobilisti. Na glavnem trgu je čakala mladina s cvetjem in zastavicami v rokah, poročevalci dnevnikov, g. župan na čelu občinskega odbora, zastopniki sodišča in davkarije, učiteljskega zbora, duhovščine in meščanstva. Kakor vsepovsod so bili tudi pri nas lepo sprejeti, po-zdravljeni in zasipani s cvetjem. Samo ua glavnem trgu se je zgodila mala nezgoda nekemu romunskemu qvtomobi1istu. Počila jc vzmet pri kolesu. To je popravil iesni industrijalec g. Žuraj iz prijaznosti. Po enotirni zamudi nas je avto zanustil. samo g. župan ga je spremljal do Frania. Zopet požarna katastrofa pri Kranju Kranj, 13. junija 1930. Vasice vzdolž desrpiga brega Save |>od Kranjem so komaj nekoliko jiozabile na obisk ognjene nesreče na binkoštno nedeljo, ko je v noči od četrtka na petek zopet zagorel iu ožaril nebo mogočen kres, velik ogenj, in sicer to pot v Drulavki. Kol da hoče zatemniti svetlo mesečino je z daleč vidnim in pretečim sojeni, z uničujočimi in pogubnimi plameni in zublji naznanjal besni ognjeni element svojo neugnano moč. V mirni, brez-votmi noči jo lakole jxi dvanajsti uri začelo goreti v podstrešju s slamo krite hiše posestnika Franca Trilarja, vulgo Poleta. Domačine je vzbudil iz spanja z glasnem la fežein pes, ki je moral zavohati nek tuj. nenapovedan dbisk. Kljub mesečni noči se jim je zdela svetloba preintenzivna in nekam drugačna. — Z grozo in strahom j>a so hitro ugotovili, da jim nad glavo gori streha. Ravno pravočasno so se še rešili iz gorečega poslojija. ker se je tik pred vrati začela rušiti goreJa masa in je zapirala pol in izhod. Sprva se je ogenj omejil samo na hišo, polagoma pa je pridajal na svoji jakosti in vnel so je še prav blizu nahajajoči se hlev ter so bila v nevarnosti tudi sosednja poslopja, ker se je ognjeni komplesk čimdalje bolj večal. Na hiši je l>ogoreIa predvsem streha, ki je bila slamnata, deloma pa tudi stroj), ki se je vdrl v notranjost. — Radi silne vročine gorečega hodnika na južnem koncu hiše so pojiokale v oknih šipe in ogenj se je vselil v izbo, kjer je uničil nekaj pohištva in ožgal lesen stroj). Zgorela ali izgubila sla se tudi dva bankovca j>o 1000 Din. Tudi v veži in pod slreho je zgorelo precej jiohištva in raznih drugih predmetov, med drugim kakih 40 kg masti. Na hlevu je zgorela slamnata streha, živino so vse rešili, krnte pa tam ni bilo. Naslala škoda se giblje med 50 do 75 tisoč dinarjev. Trilar pa je bil zavarovan le za 25 lisoč dinarjev, pri čemer jc vštet tudi pod, ki je ostal nepoškodovan. Prvo j>omoč so nudili poleg domačinov kranjski gasilci, kot drugi so prihitli stražiški, nato pa še bitenjski, ki pa že niso imeli nič več opravka Vodo so črpali z dveh vodnjakov. Sodijo, da je bil ogenj od zlobne roke |kxI-taknjen. „Bogu za hrbtom" Stari Irg ob Kolpi. Tam onstran Gorjancev Posavci in Gorenjci govorijo že od nekdaj o nas Poljancih posebno o Starem trgu ob Kolpi z bližno iu daljno okolico, da smo »Bogu za hrbtom«. Njihova trditev pa ne drži. še s prav posebnim očesom gleda Bog na nas. Imamo tu prvovrsten zrak in krasno okolico, o kateri trdijo obiskovalci, ki so videli že pravo švico, da je tu »belokranjska Švica«. Imamo v bližini velike piodzemske jame s krasnimi kapniki in čudesi narave, o katerih je obširneje poročal že lani v septembru »Slovenec«. Imamo tu lejx> se razvijajoča gasilna društva. V Starem trgu je staro gasilno društvo že nad 36 let, ki si ie letošnjo zimo osnovalo posebno nov in obširen temelj z namenom: jiomoč bližnjemu v največji nesreči ob požaru, kulturni in gospodarski napredek okolice. Imamo v novem odboru osebnosti, v katere imamo zanesljivo zaupanje, da bomo po njih prizadevanju dosegli marsikaj. Postavili smo si že nov premični gledališki oder. na katerem smo dvakrat pred pustom predstavljali burko »Trije tički«. imamo redne mesečne seje, na katerih se parlamentarno pa bratsko izgovorimo o naših težnjah. O Petrovem priredimo vrtno veselico z obširnim in nadvse zanimivim programom. Imamo tudi z Binkoštno nedeljo otvorjeno avtobusno zvezo. Krasni nov avlobus z 20 prostornimi sedeži vas pojielje vsaki dan razven nedelj ob pol 2. jx>poldne z železniške postaje Črnomelj skozi Dobjiče, mimo vinogradov in zidanic v Maverlinu, po zanimivem romantičnem ozemlju na Brezovico in od tu dalje s krasnim razgledom po vsej poljanski dolini skozi več belokranjskih vasi v Stari trg ob Kolpi; vse to vidite v kratki dobi v okoli 1 in pol uri. Zjutraj ob 7 pa vas potegne po isti progi v Črnomelj. Kdor bi pa rajši prišel s kočevske postaje, pa dobi tam avtobus, ki odhaia nekako ob pol 1. iz Kočevja po|x>ldne in ima v Brezovici zvezo s slarotrškitn okoli nol 3. in zjutraj imata isto-tam oba zvezo pol 8. Tu vam je mogoče narediti kolobar, kogar bi zanimalo videti več sveta. V poljanski dolini pa vas bo razveseljevala krasna okolica in prijetno kopanje v Kolpi. Na razpolago dobite stanovanja in prenočišča ter v splošnem ceno življenje. Le pridite večkrat k nam jKjglcdat, pa boste videli, da je vse to res. Porabite lepo priliko, da nas obiščete o priliki naše vrtne veselice! V nekih ozirih r>a smo Poljanci ob Kolpi res »za hrbtom«, pa nc Bogu, kakor smo ravnokar dokazali. »Za hrbtom« smo. ker imamo preslabe prometne zveze s svetom. Zalo apeliramo na mero-dajne činitelje, da nam udejstvijo že 1. 1911-12 projektirano in potrjeno cesto Stari Irg— Dobličc—Črnomelj. Izboljšajte nam obstoječe ceste! Prosimo za most čez Kolpo, za katerega je bil že davno izdelan in odobren načrt in ravnotako za zvezo preko tega mostu s Hrvaško! Apeliramo za uresničenje vodovoda. za katereea že obstajajo že odobreni načrti nad 20 let! Apeliramo, nai se vendar že enkrat zgradi žc 1. 1922. uzakonjena železnica. Manjkajoče prometne zveze in deloma zemeljski teren so krivi, d: se naše ljudstvo prisiljeno ogromno izseljuje. Dajte nam prometnih zvez, dajte nam zaslužka, na boslc ohranili naše zdravo iu krenko ljudstvo doma, pa bodo žulji, ki iih tam dobivajo, za tui dobiček, dobljeni na domači zemlji za domač dobiček. Mi domačini pa. ki »lehtarimo« za njihovimi žulji iz tujino. pa jih bomo imeli doma. Sicer smo prejeli društva in drucri že lene krajcarje od niih, za katere se jim prav iskreno in iz srca zahvaljujemo in se še nadalje priporočamo njihovi požrtvovalnosti, saj drugod nahajamo po večini le gluha ušesa, pa vkljub temu bi najrajši imeli naše dotmi*'"" l^-m' Kolesar v avtomobil Metlika, 13. junija. Danes opoldne jc s svojim novim avtomobilom zapeljal g. Pintar iz Metlike odvetnika dr. Pretnarja v Črnomelj. Ko sta v Črnomlju za liip postala, je z vso silo pridrvel na kolesu pomočnik g. Strgarja, bivšega črnomaljskega župana in se t. vso težo zaletel v avtomobil. Kolo sc ie kar zdrobilo, fant pa ie 7. glavo butnil v zadnio stekleno steno in jo popolnoma zdrobil. Pa ludi njegova glava je nekoliko poškodovana. Po ramah in rokah je fant močno razmesarjen. %aj pravite ? Gospod urednik! V latinskih šolali (šefi aj so lako silno redke) smo ponavljali v en qlas tisti znani rek: quot capita tot seiUen-tiae (kolikor gter toliko misli, mnenj). Jaz sem stvar premislil, pa sem že lakoj dejal, la so se ob tem-le reku stari Rimljani enkrat prav pošteno vrezali. Praksa v starih časih in zdajle pokazuje namreč, da je rek postavljen precej na glavo, le namreč res, da je veliko glav na svetu, la pa je prav malo takih, ki bi same mislile, amjmk puščajo to eni, dvema, trem glavam. To zadnje drii! Poglejte, gospod urednik, modo. Ena glava jo stuhta: to-le je lepo (čeprav je večkrat zelo neumno), potem tisto »lepo« obleče in ker je modna oseba, tisoč glav potrdi, da je lepo in si potem na tisoče natakne tisto »lepo« nase. Kako redkokdaj je videti na cesti mlado gospodično v preprosti, nemodni, a zato tembolj prikupni obleki. Tisoče jih je, ki so zavrgli latinski rek in si navlekli bogvekakšen cifcaf nase. Zadnjič sem sedel v večji družbi gospodov in gospod ič en. Pogovor je na nesel na leiko stanje, v katerem se nahaja danes naš kmet. Oglasil se je eden in povedal veliko modrost, ki je pri meni neumnost, da je namreč krnel zelo neumen, ko še hoče garati kot vprežena živina in si pri vsem tem pri-žuli, kar lahko ix>tem skozi pol leta poji. — Zalo da se mu zdi pameten pojav, da se izseljuje. Da bi videli družbo, gospod urednik! Vsa dražba mu je navdušena pokimala. In če bi povedal še večje neumnosti, bi žel še več odobravanja. Prijatelj mi je pred kratkim pj-ipovedo-val, da. mu je pred kralkim neka uradnica razlagala svoje nazore o moških, katere ona pozna le pu kategorijah: v prvo gredo ljudje, W imajo univerzo, v drugo ljudje z maturo, v tretjo ljudje z nižjo izobrazbo, s katerimi se ona niti ne meni. .laz sem preprUan, da jr danes njenih somišljenic na tisoče. V očeh teh smo se mi ubogi nasledniki Adama spremenili v same kategorije. Jaz poznam ljudi, ki ti dnevno zatrjujejo, oš videl, kakšni so tisti nazori! Iz najrazličnejših časopisov in revij so navlečem — niti v enem ni trohice samostojne misli. In to sem hotel povedati, gospod urednik: imamo ljudi, ki samostojno mislijo (teh je obupno malo), in ljudi, ki sploh nič ne mislijo, ampak misli in ideje samo prevzemajo (ti so rs i drugi). In lahko bi rekli: veliki) glav — malo misli. Dan ruske kulture Po vsem svetu: od Montreala v Kanadi do Harbina \ Mandžuriji in od Aleksandrije do Osla obhaja ruska emigracija že šesto leto na rojstni dan največjega ruskega pesnika Puškina (1799) svtfj narodni praznik. Dan ruske kulture je simbol njenega notranjega edinstva in vezi z veliko domovino. Kakor vedno, obhajata Ruska Matica in Ruska invalidska zveza istočasno tudi Dan ruskega invalida. Prireditelji vabijo vso bratsko ljubljansko javnost k proslavi Dneva Ruske kulture, ki se bo vršila v nedeljo 15. junija ob 20 v Unionski beli dvorani. Po uvodni besedi tajnika Ruske Matice, prof. A. Maklecova in slavnostnem govoru gosp. univ. prof. dr. Franca Grivca, bodo sledile v izvedbi člano* ljubljanskega narodnega gledališča te glasbene in recitacijske točke: 1. N. Rimski-Kor-sakov: »Ma peine«, besedilo M. Lermontova v francoskem prevodu J. Sergennoisa, poje gdč. N. Španova. 2. Puškin: Andre Chenier, recitira ga. L. Marakina-Krivecky, članica kijevskega gledališča. 3. Musorgski: Arija iz opere »Boris Godu-nov«, g. R. Primožič. 4. Prokofjev: Romanca, ga. V. Thierry-Kavčnikova. 5. Gribojedov: Prizor iz »Gorja od uma«, recitira ga. M. Nablocka. 6. Gre-čaninov: Romanca, gdč. V. Majdičeva. 7. Čajkovski: Arija iz »Evgena Onjegina«, g. J. Gostič. Pri klavirju g. M. Lipovšek. Vstop prost. Pri vhodu se bodo nabirali prostovoljni prispevki v korist ruskih vojnih invalidov. Kranjec Mihael: Pesem (Ciganovi zapiski.) Jaz sem niuzikant, kot jih je Bog ve koliko po svetu; morda celo sorazmerno slabši. Pa to ni važno. Ko je moj oče še živel, mi je dejal, da vse lahko sem v življenju, le godec naj ne postanem. Morda je imel prav (v resnici je tudi), pa jaz sem godbo strastno ljubil; in"ker so še razmere tako nanesle, sem postal godec. In zdaj me lahko dobite na vsakem proščenju in na vsaki poroki. Ko zjutraj ljudje gredo k maši, razkošni in veseli, pa dvigajo prah po cesti, se jaz umikam in skoraj plazim po mejah z gosli pod pazduho in skoraj bi se spozabil iu bi pri-sluškal pesmi Skrjancev in slavcev. Nekoč sem resnično pozabil in sem med grmovjem leže sanjaril in šele zvečer prišel. To seve ni bilo lepo in me zato tam več tudi ne najamejo. Moja družba (šest nas igra navadno), pride točno in je zelo vestna; le napijejo se radi in nii delajo mnogo sitnosti, ker nočejo igrati- »Kdo pa mi more ukazovati, se je eden od njih tolkel po prsih. Kaj sem hla|>ec? Jaz lahko igram kadar hočem.< — Ne vem, kako more človek priti do take oholosti in — skoraj —- samozavesti. V ostalem so pa to blage duše. štirje od njih so poročeni in dva imata zelo velike družine; domov grede me poljubljajo in mi pripovedujejo o svojih ženah, o svojih otrocih, o nizki koči, ki bi jo bilo po- Osebne cesti — Poroka. Na Brezjah se je poročil g. inž. Ciril Dimnik, šef kabineta ministra za šume iu rudnike, z gos|jodično IvoOostinčarjevo iz Dola pod Ljubljano. Mladi dvojici izrekamo najiskrenej-ša voščila in jima želimo obilo Božjega blagoslova. V upravni odbor tiskarne Merkur so bili izvoljeni na četrtkovem občnem zboru, naslednji go-sjx>dje: Andrej Šarabon, župnik Fran f inžgar, minister Ivan Shvegel, dr. Ravnihar, dr. Hacin, Rado Hribar in dr. Božič. V nadzorstveni odbor pa gosp. Oton Detela in Jernej Pintar. Novi g robovi + V Kamniku je včeraj dopoldne nenadoma umrl g. Josip Kenua, restavrater in posestnik. Bolehal je že dolgo časa. Včeraj dopoldne ga pa je na sprehodu zadela kap. PokojJan bo v nedeljo ob 4. popoldne. Preostalim naše sožalje! + Umrl je posestnik Alojzij Kastelic ii šiuarij. Pogreb bo v nedeljo poj>oldne. N. v m. p.! Mala kronika -k Matura na 111. drč. realni gimnaziji v Ljubljani. Letos se prvikrat vršijo višji tečajni (zrelostni) izpiti na srednjih šolah po novem pravilniku, ki določa, da se pišejo naloge na realnih gimnazijah iz matematike, slovenščine in enega tujega jezika (nemščine ali francoščine) jx> prosti izberi kandidatovi. Iz istih treh predmetov se vrši tudi ustni izpit, poleg tega pa še iz zgodovine (splošna in domača zgodovina, zemljepis Jugoslavije). Učenci, ki nimajo v VIII. razredu nobenega veda f>od »prav dobrini« in pišejo vsaj eno nalogo '»odlično«, a nobene manj nego prav dobro«, so oproščeni ustnega izpita. Na III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani so se vršili pismeni izpiti dne 5., tj. in 7. junija, ustni pa 11. in 12. junija. K izpitom je bilo pripuščenih vseh 10 rednih učencev VIII. razreda; izpit jih je napravilo 15, eden je dobil ponavljalni izpit. Izpit so napravili gg. Berce Go-razd, Berger Branko, Frlan Marko. Kosin Milodar, Krofta Miloš, Lapajnr Svetko (oproščen ustnega izpita), Levcicki Friderik, Raič Dušan, Svetek Raj-ko, šušteršič /.vonimir, Turnšek Viktor, Venturini Franc, Vrbič Julij, Zega Boiidar (oproščen ustnega izpita) in Žirovnik Boris. if Temeljni kamen kapelice v Logarski dolini se blagoslovi jutri, dne 15. t. m. Blagoslov izvrši presvetli škof dr. R o ž m a n. if Za rudarske otroke obleko Ln druge milo-dare, bodisi v denarju ali blagu, sprejema vsaki dan razen sobote in nedelje od 17—18 pisarna >Do-brodelnostc, Dunajska cesta 29 (Gospodarska zveza), L nadstropje, v Ljubljani Poštnohranilnični račun št. 10.398. ic V Kamniško Bistrico. Šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani priredi v nedeljo 15. junija izlet v Kamniško Bistrico. Odhod iz Ljubljane ob 5 uri 40 min. do Kamnika. Pri sv. maši smo v Kamniku. Člani in prijatelji pridružite se nam. -k Drzna tatvina in vlom v Metliki. Včeraj v petek ob 2 zjutraj so se priklatili neki nepridipravi v hišo g. Jarkovičeve iz Metlike in odnesli (»recejšnjo vsoto denarja. Na zadnjem sejmu dne 10. junija je gosjia prodala voli. Nato se je tatinska drhal zanašala in svoje delo s pridom opravila. Spoznal jih sicer nihče ni, toda vse kaže, da je pravica že na pravem sledu. + Cesta Belgrad—Zagreb bo asfaltirana. V zvezi z načrtom Dravske banovine, da bi se iz davka na bencin asfaltirale najvažnejše avtomobilske ceste na Slovenskem, so se v ministrstvu za javna dela pričeli pečati z mislijo, zgraditi asfaltno cesto za avtomobilski promet med Zagrebom in Belgra-dom. + Veliko neurje v Hercegovini. V okolici Stol-ca in Ljubinja je H. t. m. razsajala strašna nevihta s točo. Naliv je bil tako hud. da je poškodovana cesta nad Stolcem in Ljubinjem in za promet nesposobna. •k Najhitrejša tipkarica. 10. t. m. so v Zagrebu v društvu Merkur priredili tekmovanje v najhitrejšem pisanju na stroj. Prvo nagrado v znesku 10.000 Din je dobila strojepiska Marjana Pintar na stroju Remington. V 15 minutah je udarila 5.910 krat po tipkah. Med tem 210 krat napačno. Tako, da je še vedno 5.700 udarcev bilo pravilnih v 15 minutah. Drugo darilo je dobila bančna uradnica Mila Šo-lakovič v znesku 7.000 Din. ir Vreme v državi. Včeraj je bilo v Ljubljani deloma oblačno, vročine 27.4" C. Barometer 765.4. — V Mariboru jasno, vročine 24" C, barometer 764.6. — V Zagrebu vročine 31" C, barometer 764.4. — V Belgradu vročine 30° C, barometer 764.2. — V Skoplju vročine 27" C, barometer 765. — V Splitu vročine 29" C, barometer 763.3. — Na Visu najnižja temperatura 22" C, na Visu 20" C, v Mostaru 15" C. treba prekriti, in o edini kravici. To mora biti končno lepo: imeti svoj dom, kravico, ženo in otroke. Človek igra in ve za koga in za kaj: Jožeku je treba hlač, ženi robec, Katici jan-kico. (Revica že ni bila leto dni pri maši.) Eden med njimi je samo mlad in kakor drugi zaljubljen vame. Ko sva sama, mi pripoveduje o svojem dekletu — o mladi učiteljici, ki mu že dve leti piše. »Si jo videl? Danes je bila- Moram reči, da sem jo videl, četudi je morda nisem opazil. »Ah ni lepa?« Tudi zdaj moram reči, da je lepa. In končno, zakaj ne bi bila lepa. »Njeni prijateljici sem dal tvoj naslov,« mi pripoveduje smehljaje in z nekim zadovoljstvom. Jaz ga pa gledani nerazumevajoča: »Norec k Pa niti užaljen ni. V ostalem pa sem srečen in zadovoljen. Ljudje me poznajo in me imajo radi- Pijani kovač sedi ves čas ob meni in poslua, ko igrani. Poje neko angleško pesem, ki je jaz ne razumem. Na večer me poljublja in mi pripoveduje o svoji ženi, ki je s fanti popivala, ko je on stradal, da je lahko denar poslal domov iz Amerike. Odhaja zadnji iz gostilne, ko jaz povežem gosli v capo. Zadnjič sem ga v delavnik dobil v gostilni in me je pridržal v pozno noč- Nekega otroka je pripeljal s seboj, morda komaj tri leta starega. Imel ga je pred sabo na mizi in ga gledal. . Odvedel sem ji ga,sobna služiti si kruh. Tedaj bo najmanj dva meseca moral pestovati roko in ne bo sjx)soben za zaslužek. Stanuje na Selu, Slapničarjeva ulica, Poč-kova hiša. * Naval krvi. srčna tesnoba, zasopljenost, plašljivost, živčna razdražljivost, otožnost, migrena, pomanjkanje spanja se morejo s Franz-Josef« grenčico kmalu odpraviti. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da se »Frani - Josel« voda uporablja z najboljšim uspehom pri najrazličnejših okoliščinah zaprtja. »Frani-Jose!« gieučica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah ji je občinstvo povsod prirejalo živahne ovacije in pozdrave. Kraljevska mati, vsa udana vzgoji svojih sinov, uživa med Slovenci vedno večje simpatije in vedno večjo vdanost. To spozna vsekdar, kadar se Njeno Veličanstvo prikaže med ljudstvom. ne vem, če bi ona razumela mojo pesem iti ne vem, če me ne bi zasovražila, ko bi me sovražil celo moj oče, ko bi vedel, da sem godec; da igram, kadar je kdo žalosten, ža-> lostno; in če je vesel, veselo. Pa jaz sem končno cigan in lako se ml zdi, da nekateri ljudje ne smemo imeti dušo in razpolženja. In zato vsake nedelje zjutraj povežem svoje gosli v capo iu se zgubim preko polj, med žito in drevje. Kako bi mogel med ljudi, med to veselo družbo; zaničevali bi me. Iu vendar bodo popoldne poslušali mojo peseml' Prišel bo Kovač in prepeval angleško pesem, prišel bo Šimen in jokal pod noč nad svojim nesrečnim življenjem; pa ima lep dom in žita valovijo v vetru pred hišo. In prišel bo fant in me hotel pretepsti, nato me pa 119 pustil domov do jutra. In ona učiteljica ho po* vpraševala po meni. Moji prijatelji godci mi bodo pripovedovali o nizki koči, o ženi, o Katici in Števeku, o Matildi, ki ima fanta, o edini kravici in Bog ve, o čem še! In oni, ki ni poročen, mi bo pravil o svoji učiteljici: »Si jo videl? Ali ui lepa?« Jaz bom pa sam sedel v koči in si bom zaigral pesem, ko drugega nimam, iu morda sanjal o njej — kar je seve smešno, zakaj ja«. se mgodec in cigan.., - PEGE - minirani iako.! in tiru/, meuti -CrSine Orlso!" Dobiva so v lekarnah, (Iropterijnh in parfnnierijah. Znlo* Ka: »CoBuiochemin, Zagreb. SmlClktasov* 28. Telefon 4!)-99 Ljubljana Kraljica Marija v Ljubljani Visoko odlikovanje knezoškola dr. Jegliča Ljubljana, 13. junija. Danes, na dan sv. Antona, patrona naSega knezoškola dr. Jegliča, se je gospod ban dravske banovine inž. Dušan S e r n e c pripeljal v knezoškofijski dvorec ter slovesno izročil prevzvi-ienemu visoko odlikovanje red belega Orla druge vrste. To visoko odlikovanje je podelil jubilantu dr. Jegliču ob priliki njegove 801etnice Nj. Vel. kralj Aleksander, ki jc s tem hotel prevzvišenega jubilanta posebno počastiti. Nočni napad na gostilno Sila srboriti so bili divjaki, ki so v noči na četrtek napadli Fegicovo kavarno in gostilno v Rožni dolini. Pripeljali so se ob tri četrt na 3 in so pričeli kričati, naj jim gostilničar odpre in naj jih spusti notri, češ da imajo dovolj denarja. Kričali so še razne grdobije, čeprav so bili sami inteligentni ljudje. Ko jim kavarnar ni hotel odpreti, so stopili z avtomobila in pričeli metati do 2 kg težke kamne v kavarno, ter pobili mnogo šij> in steklenine. Nato so se odpeljali dalje. Preplašeni kavarnar je prižgal luč, dia pogleda, koliko je škode. Med tem pa so se divjaki vrnili vnovič in l>ričeli metati kamenje v kavarno. Sku|>no so vrgli v gostilno 11 velikih kamnov in napravili za okoli 300 Din škode. Ampak zlikovci naj nikar ne mislijo, da bodo ušli kazni. Zakaj kavarnar si je zapomnil številko avtomobila in med 6 udeleženci napada tudi 2 spoznal. Specijalistka za ženske bolezni in porodništvo M.U.DR.MARIJA FINK ordinira dnevno od 9—11 i n od 2—5 Gledališka ulica 7/1 { © Nocoj vsi k slavnostni predstavi v • dramsko gledališče, kjer uprizorc člani »Roko-j delskega odra« ob 75 letnici društva Medve-! dovo tragedijo »Za pravdo in srce«. 0 Nevarno je obolel g. prof. Ivan Mazovec. Včeraj popoldne je bil g. prof. Mazovec zaposlen pri maturitetnih skušnjah na realki. Okoli četrt na šest pa mu je postalo slabo in se je onesvestil. Reševalni avto ga je odepeljal v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je g. profesorja zadela kap po desni strani telesa. Želimo simpatičnemu gospodu skorajšnjega ozdravljenja. 0 Počitnice ljubljanskih otrok. Zdravniki so pregledali že vseh 300 otrok, za katere so starši jirosili, naj jih mestna občina pošlje ua počitnice. Kateri otroci pa bodo šli na jiočitnice, bo sklenjeno šele v torek zvečer, ko se vrši na magistratu seja socialno-političnega odseka. Ta odsek bo izmed teh prosilcev izbral 120 otrok, najvrednejših in najpotrebnejših. O Prvo prostovoljno gasilno in reševalno dru. štvo v Ljubljani proslavi dne 2. avgusta t. 1. na slovesen način svoj 60 letni obstoj. Da bo pa zamoglo društvo ta svoj jubilej kar najdostojneše proslaviti, si je odbor nadel častno nalogo, spopolniti svoje gasilno orodje z najnovejšimi tehničnimi pripomočki. Ker pa za izvedbo tega programa društvo ne poseduje denarja, in ker živi zgolj iz prostovoljnih darov in prispevkov, se obračamo tem potom z javno prošnjo do ljubljanskega meščanstva, da nas kot še vselej blagovoli pri našem nesebičnem delovanju do bližnjega podpreti in daruje primeren znesek našim društvenim članom, kateri bodo te dni z nabiralnimi jx)lami, odobrenimi od Uprave ljubljanske policije nabirali te prostovoljne prispevke. — Prvo prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Ljubljani. O Razstava otroškega vrtca na držav, ženskem učiteljišču se bo vršila v nedeljo, 15. in v ponedeljek. 16. junija od 8 do jxil 1 in od pol 3 do jx)l 7. — Iskreno vabljeni. © Oblastna strelska družina v Ljubljani obvešča vse članstvo in prijatelje strelskega športi, da se vrši v nedeljo, 15. junija t. 1. streljanje na vojaškem strelišču (na Dolenjski cesti) s pričetkont ob 9 predpoldne. — Istočano se obvešča tudi gg. lovce, da bodo od nedelje nadalje ob vsakem streljanju. ki ga bo priredila strelska družina, izpostavljene tudi lovske tarče (srnjak, divji lovec in 20-krožna lovska tarča), — tako, da bodo i oni UPORABLJAJTE SAMO ORIOINALNI VV ZACHERLIN i« NAJBOLJŠE SREDSTVO ZOPER MRČES lahko prišli na svoj račun. — lstotam se sprejema ludi novo članstvo, na kar se opozarjajo ljubitelji strelskega športa. 0 Ali se pometa v Ljubljani vsak dan? Najvažnejše ulice in trgi — da, pa tudi ne. Krekov trg n. pr. je važno ljubljansko središče, kdo bi naštel vse njegove posebnosti! Koliko vrvenja je bilo tu o binkoštih! Pu kaj mislite, da je bil za praznike pometen? Samo po ravnem, ne pa po klancu gor, kjer leži mod naplavljenim peskom l>olno odpadlega listja, papirja, železnine, pobitih loncev, cunj itd., kar vse naviečejo tja razni ptički brez nadzorstva. Ali znašajo obč. doklade morda v tem delu mesta manj? Ali pa velja ta zbirka črepinj v pozdrav vsem tujcem, ki silijo tu gor na Grad in lahko občudujejo snažnost slovenske pre-stolice? še na kmetih se pozna nedelja, prosimo naj bi se tudi v beli Ljubljani. — Naročnik. O Izgubil se je srebrn lorgnon na Dunajski cesti med trgovinama Agnola in Schneider-Verov-šek. Najditelj se naproša, da ga odda proti nagradi v upravi tega lista. © Umrli so v Ljubljani v času od 6. junija do 13. junija: Ivan Ahlin, mesar in posestnik, 43 let, Karlovška cesta 17; Herman Češnovnr, sin posestnice, 52 let, Dunajska cesta 3; Ivan Torka r, zasebnik, 60 let, Kavškova cesta 26; Janez Kveder, postrešček in posestnik, 77 let, Reber 5; Ciril Tomšič, državni uradnik v p., 35 let, Zrinjskega cesta 5; Ana Bratok, posestni«! in žena žel. strojevodje, 69 let, Janševa cesta 22; Albina Schmidt, žena orožniškega podpolkovnika v p.. Opekarska cesta 17; Ivanka Hogler, služkinja, 22 let, Miklošičeva cesta 13; Kristina Peternel, šivilja, 39 let, Vidovdanska cesta 9; Alojzij Čebun, delavec-za-sebnik, 71 let, Zaloška cesta II (Konjušna ul. 7); Franc Lovše, mesar in posestnik, 64 let, Tržaška cesta 47; Rajko Kovač, trg. sotrudnik, 28 let, Vogelna ulica 5; Katarina Borovšak, bivša kuharica. 82 let, Poljanska cesta 16. — V bolnišnici so v iste ničasu umrli: Martin Berdelak, svečarski pomočnik, 27 let, VVolfova ulica 10; Cecilija Ciber-šek, služkinja, 37 let, Črnuče; Marija Goropečnik, žena delavca, 33 lel, Podgorica 58; Nada Gabri-jevčič, brezposelna, 18 let, Vič, Tržaška cesta 53; Ivan Krmec, tiskarniški uslužbenec, 46 let, Vošnja-kova ulica 6; Antonija Mele, šivilja, 46 let, Cesta v Mestni log 33: Janez Studen, delavec, 67 let, Maurerjeva ulica 4; Janez Cotnani, poki. gasilec, v pok., 67 let, Sv. Florijana ul. 28; Šteti Albreht, hči posestnika, 5 let, Dole pri Borovnici; Dušan Leban, sin krojača, 5 mesecev. Selo št. 2 pri Mostah; Ivana Oblak, žena delavcu, 61 lei, Vevče 63; Frančiška Pulčič, užitkarica, 67 let, Kozarišče pri Starem trgu; Marija Ravšelj, dninarica, 30 let, Trnovci št. 10 pri Sv. Tomažu; Cvelka Veber, hči poštnega uradnika, 8 let. Opekarska c. 28; Pavel Hočevar, sin kočarja, 4 mesece, Dol 42; Janez Sušnik, rudar, 52 let, Črna 5; Franja Jerneje, hči delavca, 7 mesec, Podgorica 65. 0 Pevsko društvo Ljubljanski Zvon! Pevci in pevke se poživljajo, da se udeleže polnoštevilno pogreto g. Franca Lovše, očeta naše pevke s. Anice Lovše. Zbirališče v soboto ob 4 popoldne na Tržaški cesli št. 47. 0 II. javna produkcija gojencev drž. konser-vatorija vrši v torek, dne 17. junija ob 20 zvečer v dvorani Filharmonične družbe. II. javna produkcija ima sledeči spored: 1. Popper, Requiem za 8 čela in klavir ((Leskovic, Bajde, Lesjak, Li-povšek). 2. Schubert: Impropmtu op. 90 (Adamič, klavir). 3. Corelli, Koncertna sonata št. 6 za 2 violini in klavir (Stanič. Krek. Šivic Pavel). 4. Spohr, Koncert šl. 2 za klarinet (Gregorec-Šivic Pavel). 5. a) Čajkovski, Arija iz opere Onjegin; b) Mu-sorgski, Napitnica. Poje Žagar Drago, pri klavirju Šivic Pavel). 6. Beethoven. Sonata v e-molu, I. st. (Menardi Pia, klavir). 7. Suk, Balada, Debussy, En Rateau (Lubec Koza, violina, Lipovšek Marijan, klavir. 8. Mar.\. Nokturno. RimskKKorsakov, Arija Marfe iz opere Carska nevesta (poje Korenčan Štefanija, klavir Lijiovšek Marijan). 9. Pugnani-Kresiler, Preludium in Allegro za violino (Pre-voršek Uroš, Lipovšek Marijan). 10. Janko Ravnik, Valse melancholique. Dvorak: Humoreska (Galla-tia, klavir). 11. Trunk, Sveti večna luč in Žetvena pesem, Rubinstein, Gozdna čarovnica. (Poje Golob Franja, pri klavirju Šivic Pavel.) — Vstopnice za sedeže po 5 Din. za stojišče po 2 Din so v predprodaji v Matični knjigarni. 0 Najdeno avtomobilsko kolo. Sin lastnika domžalske elektrarne g. Stanko Skot je pred dnevi našel sredi Mengša novo rezervno kolo, ki ga je izgubil najbrže kak ljubljanski avtomobil. Lastnik kolesa dobi kolo pri najditelju v Domžalah. © Karam bol dveh kolesarjev. V sredo proti večeru sta na vogalu Poljanske in Zrinske ceste trčila dva kolesa in sicer delovodja Mirko Adamič iz Ježice in pleskarski pomočnik Rajko Renko s Spodnje Hrušice. Čeprav sta oba kolesarja padla na tla, vendar se k sreči nobenemu ni nič hudega pripetilo. Le Adamič ima okrog 100 Din škode na kolesu, za katero sta se pa oba kolesarja pobotala. O Iz policijske torbe. Aretirana je bila ena goljufica radi sleparije 1000 Din in 2 prostitutki. — Elektromonler Ciril Čuden iz Kozarij je prijavil, da mu je neznanec ukradel iz njegove sobe 400 Din vreden suknjič. Ljubljansko gledališče Opera. Začetek ob 20. Sobota, 14. junija: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENT- FLORJANSKI. — Red A. Iz društvenega življenje: Izlet »Soče^ jutri nedeljo v Tomačevo, gostilna Kovač. Zbirališče in odiiod y,3 kavarna Evropa. Vsi točni! Motokliib »Ljubljana«. V nedeljo 15. t. m. izlet na Limbarsko goro. Z motorji do Krašnje, Bato peš na Limbarsko goro. Start ob ]/,6. uri zjutraj izpred kavarne -Evropa . Po članih vpeljani gosti dobro došli. — Odbor. Šentpetorsko prosvetno društvo v Ljubljani priredi v nedeljo 15. junija izlet, v Kamniško Bistrico. Vlak odpelje ob 5. uri 40 min. z glavnega kolodvora. Sv. mašo opravimo v Kamniku. Pridružile se nam. in cenej s d je zdravilna grenka veda. POB/VA SE POVSOD/ Maribor □ Stolni prošt dr. Martin Matek težko obolel. Priporoča se v molitev, da mu ljubi Bog čimp^eje povrne zdravje. □ Pešpot ob Dravi do mariborskega otoka zasigurana. Pri komisiji, ki se je vršila na posestvu Heu ob tako zvanem iztoku »stare Drave« pri Kamnici, je prišlo med mestno občino in posestnikom g. Heu do sporazuma. Heu prepusti mestni občini po svojem posestvu toliko prostora, da bo mestni gradbeni urad zgrndil mimo Heujeve hiše in po sadnem vrtu 2 m široko lepo pešpot. S tem se bo dosegla najkrajša zveza do otoka. Prašni Koroški cesti se bodo Mariborčani lahko izognili s tem, da bodo šli iz mestu po .Smetanovi ulici med njivami in livadami do velikega ovinka drž. ceste na meji med mestno občino in Kamnico. Na začetek tega ovinka pred križem zavije pešpot mimo gramozne jame v ravni črti do gozdiča, po katerem se vije pešpot po prijetni serpentini v nižino »stare Drave- pri Heuju. Od tam pa gre ves čas tik Drave pešpot v ravni črti do otoka. Dobro bi bilo označiti pešpot s posebnimi znaki. □ Spomladanske kasaške dirke. Za voliki derby-meeting na Teznu dne 19. in 22. junija t. 1. je do zaključka prijavnega roka bilo najavljenih 45 konj iz tu- in inozemstvu. Tako so iz inozemstva prijavili med drugim svoje konje posestniki večjih vzgajališč dirkalnih konjev iz Gradca, Dunaju, Lipnice in Ehrenhausetia; iz luzenistva pa iz Zagreba, Ljubljane, Celja, Ptuja, Maribora, Šoštanja, Ljutomera itd. Iz ljutomerskega okraja bo tokrat sodelovalo nič manj kukor 12 konjev, ki imajo z ozirom na njih silo in zmožnosti, ki so jih že letos pokazali pri meetingu v Ljutomeru, mnogo izgleda na zmagovalni uspeli. Glavno točko tokratnega meetinga tvori vsekakor jugoslovanski derby z nagrado 20.000 Din, pri katerem nastopijo samo najboljši štiriletni konji-dirkači iz tuzemstva. Razen kasaških dirk bo tokrat ludi nagradno skakanje čez številne prepone, pri katerem bodo reno-mirali najboljši jahači iz garnizij Maribora, Ča-kovea, Slovenske Bistrice, kakor tudi dame in gospodje iz Zagreba, Ljubljane, Celja in Šoštanja. Oba dneva dirk bo publiki na razpolago stalni avtobusni promet od 14. ure naprej od Velike kavarne na dirkališče Tezno in nazaj. □ Le provizorne bodo nekatere naprave na Mariborskem otoku. Gre predvsem za ograjo na skakalnem stolpu, ki bo zaenkrat lesena, dokler ne pridejo iz Nemčije že naročeni železni deli. Kar se liče vode, tudi še ne bo pojiolnoma čista, ker mora v ta namen filter delovati daljšo dobo. □ Poslovilni večer režiserja A. Harastoviča bo prihodnjo sredo. Uprizori se znana opereta »Adieu Mirni«. □ Mariborski okrajni cestni odbor ima dne 17. junija ob osmih zjutraj plenarno sejo v posvetovalnici na Koroški cesti 26. □ Sodarska občna zadruga v Mariboru opozarja sodarske vajence, da se morajo koncem učno dobe podvreči preizkušnji za pomagača. Vsi sodar-ski vajenci mariborsko zadruge morajo vložiti pri tukajšnji sodarski zadrugi do 18. junija I. I. koleka prosto prošnjo z ti pripustitev k preizkušnji »a po-rnagača; prošnji je treba priložiti učno izpričevalo. Če. je vajenec bil primoran obiskovali kako obrtno nadaljevalno Solo, pa še izpričevalo o obiskovanju imenovane šole. □ Mariborska gimnazija je oh sklepu šolskega leta zopet dokazalo, kako idealna in zn vse dobro dovzetna jo večina njenega dijaštva. V dobi, ko mnogo odličnih činiteljev ne zna ceniti pomena študija grščine, so se zavzeli za njeno obrambo ne z besedami, ampak z dejanji dijaki sami. Vfcdo, da brez poznavanja stare grške kulture ni mogoče doumeti srednjevekovne bizantinsko-grške prosvete, ki je tako odločilno vplivala na pravoslavne slovanske narode. Zato se dijaki 6. iu 7.1) razreda pod vodstvom svojega profesorja Šedivyja v svojem privatnem čtivu niso zaustavili pri starogrških pisateljih, ki so predpisani na gimnaziji. Segli so ludi zlasti po grškem izvirniku sv. pisma. Ko so dobili glavno pojme srednjevekovne grščine, so nekateri dijaki zaceli čitali celo izredno zanimivo Zgodovino bizantinskega pisatelja in cesarja Ivana Knntukuzenn iz 14. stoletja, ki opisuje življenje v tedanji Srbiji in na srbskem dvoru ter svoje, odnose in boje s srbskim carjem Dušanom. Svojim dijakom je dal prof. Šedivy tudi osnovne slovnične pojme novogršeinc. tako da zna vsak dijak citati knjigo in časopise v obeh novogrških jezikih, v uradnem in narodnem. Da bi dobra volja in navdušenje za študij neredko tako osovražene grščine dobili čim večjo spodbudo, je razpisal za najboljše uspehe iz privatnega čtivn nagrade. V sedmem razredu je dobil nagrado v znesku 50 Din Alojzij Žolnir, nagradi po 25 Din pu Dragan Kranier iu Viktor Mussnig. V šestem b-razre-du, kjer sta tekmovali dve tretjini razreda, jc dobil prvo nagrado v znesku 100 Din Davorin Petrovič, drugo nagrado po 50 Din so dobili Adolf Muršak. Franc Planine, Anton Valenčnk in Jakob Weingerl, dočim so frančiškani Frane Langerholz, Vinko Toš in Ivan Vostner poklonili svoje nagrade za ostale tekmovalce. Tretja nagrada v znesku po 25 Diu je bila prisojen? jgnaciju Brglezu, Silvestru Knupležu. Francu Kranjcu in Josipu Voš-njaku. Skromne slovesnosti razdeljevanja .nagrad so se udeležili ministrski odposlanec g. uuiv. profesor Stojičevič ter gg. razrednika prof. Bračun in prof. Kenda. Ni treba omenjali, da je za vsako idealno stremljenje vneti ravnatelj g. dr. Tominšek vsestransko podpiral Vzvišeno stremljenje svojih dijukov. □ Tretjeredna skupščina za duhoviiikr bo V torek, dne 17. t. m., ob pol 16. uri v frančiškanskem samostanu. □ Smrt, pod kolesjem. 55!etni Jurij Frank je na železniški postaji v Dravogradu pndf>l z voza in prišel pod kolesje. Bil je na mestu mrtev. V Mariboru je bil znan radi tega, ker jo skozi dolgo časa tukaj živel kot godbenik. Celje VEČER LJUSKE PESMI. Drevi ob 8 se vrši v bivši telovadni dvorani Doma v Samostanski ulici koncert ljudskih slovenskih pesmi, ki ga pod vodstvom skladatelja g. Alojzija Mihelčiča priredi pevski zbor celjskega Katoliškega prosvetnega društva. Nastopi društveni mešani in moški zbor ter solist g. Mirko Močan. Koncert nima namena nuditi kakih senza-cijonalnih pevskih kvalitet, biti pa hoče revija požrtvovalnega in vseskozi idealnega pevskega dela zbora, ki se je prošlo zimo močno prenovil, pomladil in pomnožil. Bo pa tudi revija naše lepe, pevskega bogastva preobilne ljudske pesmi, ki je ne more po nje čustvenem učinku nadomestiti nobena umetna pesem. Zato brez pridržka vabimo na ta koncert vse, ki se jim hoče nekaj trenutkov neposrednega pevskega doživljanja, kakršnega more nuditi baš naša pesem. — Vstopnice se dobijo čez dan še v Slomškovi tiskovni zadrugi, dobile pa se bodo tudi zvečer od 7 dalje pri vhodu v dvorano. — Opozarjamo tudi. da se koncert ponovi jutri popoldne istotam ob pol 4. ' & Samo izposoditi si je hotel kolo. Jakec je še mlad dečko in mu sveta zlo početje še ni znano. Pri pekovskem moijstru g. Oberžanu v Zavodni študira pekovsko umetnost, od časa do časa pa mu mojster zaupa svoje k'o|o, da mu olajša »službeno« pot v mesto. Tako je bilo tudi v četrtek 12. junija opoldne. Jakec je veselo kolesari! proti mestu. Ker je še slab v nogah, ne zmore klanca ob hotelu »Pošta«. Stopil je lepo s kolesa in ga z rokami tiral v brej«. Pa je pristopit k njemu skušnjavec v osebi 16letnega Rudolfa Žolgerja, nepridiprava tam iz Maribora nekje. Naj mu za j neko nujno pot Jakec posodi kolo, ie rekel, pa da mu ga kar gotovo čimpreje vrne. Jakec je do-' brega srca in Rudolfova nujnost ga ie ganila. Meni nič tebi nič je izročil Rudolfu kolo, Rudolf pa na kolo in hajdi je izginil presenečenemu Jak-cu izpred oči v Cankarjevo in Kovaško ulico. Čakal je Jaikec nekaj časa, srce se mu je sprva topila lastne dobrohotnosti. Pa Rudolfa ni več dočakal. Danes išče Rudolfa in Jftkčevo kolo oko postave. Znano je namreč o Rudolfu, da izposojenega ne vrača rad in da tudi nič nujnih poti nima, razen kadar ga išče policija. Njegov oče bi ga bil že sam vtaknil v prisilno delavnico, pa je ta vzgojni način predrag in počakati bo treba, da pride Rudolf brezplačno v Staro Gradiško ali kamor že pod strožje nadzorstvo. Tako je Jakec za eno življenjsko skušnjo bogatejši, mojster njegov pa za eno kolo revnejši. ■Sr Poroka. Iz Belgrada smo prejeli vest, da se je tam dne 1. juniija t. 1. poročil celjski rojak železniški uradnik gospod Joža Piano z gdč. Dragico Medakovič, železniško uradnico iz Belgrada. Novoiporcčencema tudi naše iskrene čestitke! •0" Čest občinskim sklepoml So svoj čas občinski očetie spoznali, da preko ulice razpeta reklama estetskih vrednot mesta ne pomnožuje in je njim celo v kvar. Pa so sklenili in rekli, da je tako razpenjanje enkrat za vselej prepovedano. Pa menda ni tistega sklepa vzeti preveč natančno. Že nekaj dni plapola na Krekovem trgu taka platnena zadeva. Nimamo ničesar proti temu, a pravica za vse enaka. ■& O promenadnih koncertih v mestnem parku smo prejeli že lepo vrsto pritožb. Tiste, ki se tičejo kvalitete glasbe, pustimo stran. Tehtna pa je ta le: Koncerti se vršijo pozno zvečer v slabo razsvetljenem, a močno zaraščenem mestnem parku. Prisostvuje mu skoro sama mladina in kaj živahno je ob takih prilikah ne le okoli godbe-nega paviljona, temveč celo daleč gori v gozdu nad parkom. O raznih dogodivščinah in priložnostih tukaj molčimo. Menimo, da Olepševalno društvo s tisto boro vstopnino ne bo obogatelo. Glasbeni užitek pa bi bil vsekakor močnejši, če bi se tovrstne prireditve vršile na lepo razsvetljenem Krekovem trgu. Ptuj Več previdnosti in varčnosti. V današnjih teških čajih, ko vlada kriza vsepovsod in skoro pri vsakem, je potrebno imeti tem več previdnosti in varčnosti. Te parole bi se moral držati tudi naš kmet. Očividno pa še nekateri kmetje ne zavedajo tega, kar dokazuje zemljiška knjiga, iz katere je razvidno, da naš kmet pada dan za dnem v večje dolgove in da sledi vknjižbi vknjižba. Vpis dolgov je lahka stvar, ali izbris je težavna zadeva. Nekateri kmetje napravijo dolgove brez skrajne potrebe. Nekaj radi lahkomišljenosti, nekaj radi popivanja zaidejo v slab linančni položaj, iz katerega se rie morejo izkopati. Za konec je dražba, polom | družine in konec obstoja nekdaj cvetoče kmetije. Do take katastrofe pridejo kmetje največ, kakor sem že omenil, radi lahkomišljenosti in neprevidnosti. Se nahajajo namreč nekateri stari trgovci j brez duše in značaja. Ti trgovci kmetom kaj rade-volje ponuja,jo blago na kredit in pod pretvezo, da bo že plačal — da bo že plačal. Kmet, kateri je lahkomišljen in ne prevdari posledic, jemije na kredit in nosi domov. Kupuje na kredit tudi take : stvari, ki niti najmanj ne pridejo v poštev na kmetiji. Razen tega se tak kinet trgovine privadi že v toliko, da vsakokrat, ko pride v mesto, stopi vanjo in kupuje nepotrebne stvari, le da kaj nese domov, da z zaboji ponosno stopa po vasi. Marsi-; kateri kmet ne vodi nikake evidence o računih, v svesti si, da ne bo opeharjen, da bo že plačal j in da bodo gospod trgovec, ki so »prijazni, gospod, čakali na plačilo. V tej zavesti kupuje kmet na kredit več let, nato pa mu pismonoša potrka na vrata in mu izroči račun od »prijaznega« gospoda. Tak račun kajpada z visokimi obrestmi osupne kmeta. Najprej si domisli, da toliko blaga ni vzel, potem se spomni, da so rekli »prijazni« gospod, da bo že plačal in končno še liste visoke obresti. In kmet ne prizna računa, zato sledi račun po odvetniški pisarni, zatem tožba, priziv in razsodba, radi katere mora kmet plačati vse pravdne stroške in poravnati račun, kakršnega ie zahteval in predložil »prijazni« gospod. In ker kmet nima gotovine in ker je bilo že prej nekoliko obremenjeno posestvo, mu trgovec, ta »prijazni« gospod, povzroči dražbo njegovega zemljišča, propast doma in družina je uničena. V neki tukajšnji občini je par takih slučajev, radi lakomišljenega nakupovanja pri »prijaznem« gospodu, ki ie rekel > boste že plačali«; da, plačano je in sicer s prodajo posestva, ki vsled pomanjkanja denarja ni vrglo na dražbi niti polovice vrednosti. Na la način zavojujejo nekateri kmeta. Napisal sem teh par vrstic v svarilo in v vednost. Grob. V večnost se je preselila in vdano v Bogu zaspala gospa Alojzija Subi.c, vdova davčnega nadupr;; vitelja Šubica, ki je služboval v Ajdovščini in drugih krajih Goriške. Pokojna, ki je dočakala častitljivo starost 75 let, je bila dobra in blaga gospa ter sikrbna mali. Odgojila ie tri sinove in sicer Milana, davčnega upravitelja v Ljubljani, Mirka, poštnega inšpektorja, istotako službujočega v Ljubljani, Alojzija, višjega žel. uradnika, ki pa je prod dvemi leti umrl, ter hčerko Floro, katera je poročena s tukaj, solicitatorjem Likarjem. K večnemu počitku so rajnico položili v sredo popoldne. Pokojni gospej blag spomin in naj počiva v miru, preostalim naše sožalje! Kranj Požigomanija ali pa zaporedno nastopajoče faze požarne nesreče v kranjskem okraju so začele, kot se zdi — zopet kazali bujne poganjke. Dva velika požara še prej kot v enem tednu in v dveh sosednih vaseh sta več kot zadosten dokaz. Podrobno poročamo posebej. Obhajilna slovesnost. Velik prazničen dvin bo jutri za naše male, ko bo pri osmi sv. maši pristopilo k prvemu sv. obhajilu izredno veliko število — še preceij čez 100 — prvoobhajancev, T«i se bodo po končani cerkveni slovesnosti zbrali v dvorani Ljudskega doma, kjer bo prirejena mala zaku&ka in kratek zabaven program. Prvo sveto obhajilo je za nežno doživljajočo otroško dušo izreden in važen dogodek, ožarjen od spomina mladostnih dni. Prvo, neposredno združenje z Bogom predstavlja izhodišče za intenzivnejše in odgovor- nejše versko življenje, ki je podvrženo vedno bolj zavestno se porajajoči relaciji med duhovno-ver-skim in materijalnim pojmovanjem in ravnanjem. Mi vsi pa obudimo po teh malih topel in svet spomin na ta najlepši življenski trenutek. Stavbni utrip. Trgovec Ljudevit Sire preure« juje svo|e prejšnje skladišče v stanovanjske prostore. Celotna stavba, ki se nahaja ob glavni ce-sti, bo vsekakor pridobila na svoji zunanjosti. Trpinčenje živali. V četrtek popoldne je ne-nan voznik pred Kernovo tovarno v Kokrškem predmestju z opeko težko naložen voz zavozil na kraj ceste, odkoder ni mogel izpeljati. Zato je začel z javno produkcijo divjega preklinjanja in neusmiljenega pretepanja ubogih živali vpreženih v voz, tako da so se ljudje, ki so videli to početje, močno zgražali. V bližini nahajajoči se orožnik ga je zapisal. Mnenja smo, da taki prizori brezčutnega pretepanja živali in surovih kletvin v vzgojnem oziru niso brez kvarnih posledic in jih je treba energično zatreti. Mirna peč Sodna komisija iz Novega mesta je na tukajšnjem pokopališču odkopala truplo Franca Cesarja, ki je bil pred .petimi meseci v božični noči ustre-l|en. Fantje, ki so bili pri sodnijski preiskavi spoznani kot glavni krivci, so bili obsojeni na 4 oziroma na 3 mesece ječe in povračilo vseh stroškov, Pritožili so se na višjo sodno oblast, češ, da so streljali tudi fantje, katerih vodja je bil ustreljen, in da je bilo po naključju ustreljen od svojih. Končna razsodba bo sedaj lažja, ker ima sodnija dva samokresa, s katerima so bili izstreljeni streli in pri raztel esenju izkopanega trupla se je našla krogla. Na binkoštni ponedeljek je imelo naše gasilno društ vo lepo slovesnost —- blagoslovitev nove motorne biizgalne. G. prošt Čerin je blagoslovitev izvršil. Vsi društveni člani in vsa množica, ki je bila navzoča pri blagoslovu, se g. proštu zahvaljuje prav posebno za njegov pomenljiv nagovor. Prihodnjo nedeljo bodo imeli v šoli v Kar-teljevem razstavo kuharskih in ročnih del, ki so jih izvršila dekleta o priliki gospodinjskega tečaja, ki ga je z vso skrbjo in vnemo vodila g. učiteljica Erkerjeva. Tudi šolski otroci bodo imeli ob tej priliki razstavljene svoie šolske izdelke. Prečna Splošno milovanje jc objelo srca župljnnov v Prečni ob smrti Jožefe V a v p o t i č , ki je bila skoro 42 let gospodinja v župnišču. Umrla je v tretjem dnevu bolezni. Bog jo je obdaril z izredno i bistroumnostjo, s katero je celi župniji znala n« prav skromen način utirati pol praktičnega in uspešnega gospodinjstva. Bila je skrajno požrtvovalna in zato je bila podporna članica vseh dobrodelnih društev. Za časa zidave nove župne cerkve ie z neutrudljivo pridnostjo skrbela, da je voznike in delavce ohranila pri dobri volji s pijačo in kruhom, ki ga je dan na dan po dvakrat pekla. Ko ie bila cerkev gotova, si je privzela skrb, da (; bila hiša božja vedno kar najbolj snažna. Gojila je cvetlice — zlasti fuksije — da so oltarji bili okrašeni s svežimi cvetlicami. Siromaki — večkrat do 20 na dan — so bili njeni stalni gostje. Pri vsem obilnem delu je vedno skrbela, da bi se kar najbolj približala svojemu vzoru Mariji. Z vestno natančnostjo je izpolnjevala dolžnosti do Marijine družbe in III. reda. Bila je osebnost, s katero jc vsakdo s posebnim spoštovanjem govoril. Na zadnji poti jo je spremilo 16 gospodov ln velika množica ljudi, družb in društev. Pevski zbor ii je zapei tri žalostinke, dva govornika p« sta sc ob grobu poslovila od nje. Bog ji daj nebesa Št. Lovrenc pri Prožinu Smrtna kosa. V ponedeljek, dne 2. t. m., jc umrl g. Jernej Kroflič v cvetu mladosti 26 let. Usoda, katera je zadela Krofličevo rodbino, jc tem bridkejša, ker je bil pokojni Nepjček še edini sin doma in namenjen za gospodarja. Pokojnik je bil mladenič mirnega značaja in splošno priljubljen, kar je pričal njegov pogreb. V sredo zjutraj se je zbrala velika množica ljudi pred hišo žalosti da skaže zadnjo čast dragemu Nejčku. Pred odhodom se je poslovil z lepim nagovorom od blagega pokojnika njegov najboljši prijatelj g. J. Gaj-šek. Hudo prizadeti ICrofličevi rodbini pa izrekamo naše iskreno sožalje. Slov. Bistrica K poročilu sobotno številke Slovenca- o prl-I liki blagoslovitve tukajšnje farne cerkve pripomi-! njamo ime g. Franja Horvatu, slikarja iz Mari-j bora, ki jo izvršil svoje delo, tako da vsi občudu-| jejo in bi si brozdvonino boljšega mojstra ne mogli I izbrali. V nedeljo vsi na Crešnovec. Tamkajšnje bruj-j nn društvo priredi v nedeljo, 15. t. m., ob 3. uri • jiopoldne javno tombolo; cisti dobiček je name-l njen v prid zidavi novega društvenega doma. Tom-! bol je desel in nad 200 dragocenih dobitkov. Med tombolo igra domaČa godba iz Slov. Bistrice. Bi-stričani in okoličani, vsi na Črešnovec; odhod ob 14. uri z godbo na čelu. Meščanska šola ni imela nameravane prireditve »Divjega moža na hinkoštne praznike, ker tehnična dela niso bila dovršena, pač pa bo danes v^soboto 17. f. in. zvečer ob 20. uri in v nedeljo 15. t. m. ob 15. uri popoldne. Scenarija je za to igro popolnoma nova. Ker so stroški precejšnji, je naša dolžnost, da do zadnjega kotičku napolnimo dvorano okrajno hranilnico in s tem pokažemo, kako nam je ljuba naša mladina. Novo mesto Novomcščani! V nedeljo izide končno toli pričakovana in zaželjena številka : Ilustriranega Slovenca , ki je vsa posvečena edino — le naši dolenjski metropoli. Izšla bo v veliki nakladi, seveda tudi v krasni opremi lako, da je upati, da jo bc vsak Novomeščan kupil več izvodov. — Dobila se bo pri vseh prodajalcih iu trafikah. Dolenjski izletniški vlak. Prihodnjo nedeljo 15. tni. prične voziti na dolenjski progi nov izlet niški vlak. Iz Ljubljane odhaja ob 5.30 in prihaja v Trebnje ob 7,35, Novo mesto 8,11, Črnomelj 9.13, v Metliko 9.40. Odhaja pa iz Mcllike ob 18, Črnomlja 18.27, Novega mesta 19.39, Trebnja 20.16 ter dospe v Ljubljano ob 22.20. — Za uvedbo tu-ristovskega vlaka na Dolenjsko se je toplo zavzemalo novomeško Olepševalno društvo. Ako bt. vlak dobro zaseden, je njega uvedba zasigurana, sicer jc nevarnost, da se zopet ukine. Zato je pa pričakovati, da se naši izletniki iz Dolenjske v čimvečjem številu poslužijo imenovanega vlaka. Odhod iz Novega mesta jc zelo ugoden, enako čas za povratek. Priznanje učiteljicam. Za uspešno delovanje na gospodinjskem in prosvetnem poliu so dobile v novomeškem okrilju pohvalno priznanje .sleueCt učiteljice: Frančiška Bezlai iz šmihela pri Žu- žemberku, Saša Tavželj-Koštial in Angela Perčič iz Hinj. — Čestitamo! Občni zbor Kmetijskega društva v Novem ncstu bo v ponedeljek, 16. t. m., ob pol 2 v Ljudski posojilnici. Domače čeinje sc dobe na novomeškem zc-lenjadnem trgu v precejšnjih množinah. Navaden lonček 1.50 Din. Blaga je letos bolj malo, zato pa je dražje. Letina, izvzemši sadna, kaže v okolici zelo dobro. Da bi nam le ljubi Bog prizanesl z ledeno šibo! L.-d.-e-r. Novomeški izprehodi Naši nasadi. Tako lepih jarkov, kakor je Tivoli v Ljubljani in Maksimir v Zagrebu seveda v našem mestu nimamo. Imamo pa dokaj lepih nasadov, ki so za naše mesto prav primerni. Vsi naši nasadi so sedaj v najlepšem zelenju in cvetju, seveda sence ne najdeš pod njimi, ker so še zelo mladi. Kakor drugod pa seveda tudi pri nas — niso varni pred grabežljivimi rokami. Kako dober vtis j napravi na človeka, ko pride do lepih nasadov in j vidi, da je vse lepo in pravilno urejeno. Nasprotno j pa rj.abo vpliva zlasti na tujca, ko vidi nasade, ki tega imena ne zaslužijo. Ako gremo preko trga i sv. Katarine, nas prijetno iznenadi lep'nasad, ki je j hil šele lansko leto popolnoma urejen. Ves mali | trg razen ceste preko njega, okoli starega kipa Ma- i tere božje, ki stoji na visokem podstavku, je lepo Schmeling - novi kralj boksa Ves svet jc z mrzlično napetostjo čakal odločitve v borbi med Sharkey-eni in Schmelingom za ponosni naslov svetovnega prvaka težke kategorije. 15 rund je bilo določenih, ker se je pričakovalo, da bosta oba tekmeca vzdržala več, kot pa rabijo navadni bokserji. Pa ni bilo treba 15 rund, temveč četrta runda je že odločila. Največje radio postaje so vsemu svetu sproti prinašale vesti o fazah tega silnega boja. Tudi pri nas smo sledili tem poročilom, vendar radi motenj ni bilo mogoče vsega razumeti. Prva runda odločno v korist Sharkey-a« je bila prva pozitivna vest, ki jc prispela po radiu. Nič gotovega in nerazumljivo je bilo pa poročanje o borbi v drugi, tretji in četrti rundi. Najbrže je Schmeling v teh trenutkih bolj hranil svoje moči in prepustil napadanje besnečemu Sharkey-u. Ne vemo, kako je mislil ta zastopnik Amerike., ko je v četrti rundi zadal Schmelingu prepovedan udarec v spodnji del lelesa in lo s lako strahovito silo, da je Nemec padel v nezavest. Ker je Schmeling dobro poznal brutalnost in divji način napadanja Sharkey-a, si je zagotovil objektivni sodniški zbor, ki naj bi pazil posebno še na tako zvane »spodnje udarce«. Ti varnostni ukrepi Schmelinga so se iz- ,,. ....... , . . ■ uuaa-B?. ii \aiiiu&iut uKieui ovuuieiuitzu so se it.- zasajen s cvetlicami in divjim, vrtmeanu, ki se ovi- | ^^ m opravičene in ^Ski zbcfr je moraI jajo po ograji, rudi mlade lipe se lepo razvijajo. , borbo v c,elr(i rundi prekiniti) kajti pafc edinstven Samo škoda, da ni ves prostor obsejan z angleško : ,)rjmer surovosti v zgodovini boksnega športa je bil , primer surovosti v zgodovini boksnega športa je ravo. Nasadi pred pošto sedaj še niso popolnoma j udarec, ki je zadel Schmelinga v četrti rundi. Shar- urejeni, bodo pa šele takrat, ko bo odstranjeno ■ hey je ravnal proti temeljnim pravilom boksa, on staro pokopališče, oziroma spremenjeno v park. j je na nečloveški način podrl svojega nasprotnika. Tudi Florjanski trg bo preurejen čez leta, ko bodo ; misleč, da bodo gledalci in sodniki stali na njegovi odstranjene Ta prostor pa oo ««»» Fuu,Suu ,( ;k| yhm. pr0gIasiI ski tra bo zlasti povzdignill novi Prosvetni | zbQr lasi, doni, ki se bo začel v kratkem graditi in bo gotovo ena najlepših stavb v Novem mestu. Najlepši iz-pfthodi pa so na tako zvanem kapiteljskem ma-rofu in na Grmu. Kapiteljski marof je najlepše iz-prehajališče in so tujci, ki prihajajo v Novo mesto, zadivljeni nad razgledom, kateri se jim nudi s tega kraja. Sploh v zadnjem času mestna občina skupaj z Olepševalnim društvom, ki je precej agilno, skuša Novo mesto čim bolj okrasiti in v tem oziru nuditi tujcem, ki v zadnjem času prihajajo semkaj, lepo sliko domačega mesta. za svetovnega prvaka, dočim je bil Sharkey diskvalificiran. To odločitev je ogromna množica gledalcev, čim jc bila točno informirana o njenem nastanku, burno pozdravila. Sharkey je mnogo upal na gledalce, ki naj bi v njem videli predvsem ameriškega reprezentanta : v boju z evropskim tekmecem. Izkazalo pa se je, D. Ulaga, Berlin: Športno pismo Pustolovski ženin Šmarjeta, 11. junija. | Dne 1. majnika je vstopil v delo ko? dninar pri neki hiši v šmarjeti neki Tone K. Podatki roj- ! stva, kakor jih je sam dal, bi bili: rojen 4. aprila 1863. Bil je izvanredno uslužen, prijaznega vedrega značaja in poleg tega marljiv. Pripovedoval je. da : ima doma vinograd, denar, hišo, njive in živino. Z vsem tem gospodari njegov stric. Pri gospodarju je bodil tudi v vinograde. Pri tem se je seznanil z neko mlado vdovo in ji obljubljal zakon. Mati vdove je izrazila Zeljo, da bi šli vsi trije na binkoštni ponedeljek na ženinov dom na ogled. Zgodaj zjutraj je bilo domenjeno. Vse bi blio v redu, le Toneta ni bilo. — Napotile sta se mati in hči same do njegovega doma in dospele : .rudne na zaželjeni cilj. Namesto strica sta našle ženo Nežo, staro 42 let z devetimi otročiči od 1 do , 13 leta starih, ki so boječe skakljali okrog matere i in gledali čudni obisk. Uboga žena je pričela jo- i , ,. , . „, . .,„ . • „„,._i.i0 ,i„ znanosn, suri ieia iroo trenirajo, vsen razni kat. ob pripovedovanju neveste m povedala, da jo , davanj prakučnih vaj je Jv poletnem se je mož pred letom dni v prepiru pretepel m s se- , *,ru uJnih mo£i na šoli je 68, rednih sluš kiro presekal kost na nogi, da se je mozeg videl ; ob času, ko je bila peti teden po porodu. Eno nogo i ji je pa zvinil. Bil je osem mesecev za to zaprt in sedaj se klati okroo in nihče ne ve, kje da je. Nadalje je pripovedovala, da je že pred kratkim neka kuharica iz Celja prišla na ženitovanjski ogled in da je dotično pripravil ob 10.000 Din. Vsi skupaj so jokali in šmarješka nevesta je zdihovala, ker ji je odnesel 260 Din, ki jih je tako težko prislužila. Tonetova žena trpi srčne bolečine in zraven še relesne. Je zelo bleda in suha. — Uboga mati-mučenica z devetimi otroci. Moža je nekdo videl zgodaj zjutraj na binkoštni ponedeljek iti proti Mokronogu. Oblasti ga bodo gotovo kmalu izsledile, da ne bo ljudem škodoval in jih varal. Socialni teden v Marseitle-u Pravzaprav do Berlina ni tako dolga pot kakor bi človek mislil. Včeraj zjutraj sem sedel v Ljubljani na jeseniški brzovlak, danes dopoldne ;>s sem bil že v šoli — to se pravi, ne danes, takole pred štirimi tedni je to bilo. Ta šola se imenuje Hochschule ftir Leibesiibungen in je ta čas prav primerno o njej pisati, ker praznuje desetletnico obstoja in uspešnega delovanja. Če se peljete s podzemsko železnico prav do konca Charlottenburga. pridete na zeleno, z borovci poraslo planoto tik ob robu štiri m iii jonskega mesta. Kmalu zagledati na eni strani berlinski stadion, na drugi pa športni forum. Velika igrišča za rokomet in nogomet, za hokej in tenis, za lahko atletiko in gimnastiko, dalje krasen bazen za plavanje in z zelenjem obdana predavalnica na prostem — vse to naredi vtis privlačnega sportuega parka. V ospredju stoje moderna poslopja nemške visoke šole za telesno kulturo, zadaj pa se razprostira sivo mesto Spandau. Na igriščih je vse živo: zdravi in zagoreli ljudje trenirajo vse mogoče vrste športa. To so bodoči akademsko naobraženi športni učitelji. Štiri leta se uče zdravstvenih in vzgojnih znanosti, štiri leta trdo trenirajo. Vseh različnih seme-lušate- Ijev (moških in ženskih) pa 350. V kratkem času je šola zaslovela kot najboljša športna šola v Evropi. Njen sloves je privabil študente najrazličnejših narodov; tu študirajo Japonci, Angleži, Indijci, Švedi, Bolgari, Rumuni — j tudi Turčija in Albanija sta zastopani. Na novo so ! prišli letos trije Kitajci. Zanimiv je pogled na ! trening, ki je vselej internacijonalnega značaja. ; Pred kratkim smo igrali hokej tekmo, v kateri so ' tvorili eno meštvo Nemci, nasprotno pa 11 igrav-I cev raznih narodnosti. Na uho vam povem, da smo tekmo s 4 :0 izgubili. Poleg jubileja nemške visoke šole za telesno kulturo sta bila v maju še dva važna športna dogodka: nogometna tekma Nemčije proti Angliji in olimpijski kongres. Na tekmo, ki je končala neodločno, so seveda Nemci zelo ponosni. Olimpijski kongres je imel tele naloge: 1. določitev olimpijskega amaterskega paragrafa ; 2. določitev programa prihodnjih olimpijskih iger; . . 3. študij gradnje stadionov športnih igrisc in in bazenov; Najbolj kočljivo vprašanje je bilo seveda amatersko. Večina je zahtevala, da ne sme imeti šport- Tradicije socialnih tednov se redno nada- j nik, ki se udeleži tekem, plačanega dopusta. To jujejo vsako leto v Franciji. Kot glavni predmet pa je seveda težko... in izgledalo je, da na pri- Ijujejo razprav je vedno določeno posebno aktualno vprašanje, ki ga kompetentni znanstveniki — kulturni delavci obdelajo v referatih in razgovorih od vseli plati. Lanski »teden se jo vršil v Besanfonu in se pečal z vprašanjem novih pogojev industrijskega življenja. Se prej se je vršil v Parizu in razpravljal o »ljubezni kot principu socialnega življenja;-. Z ozirom na veliko kolonialno razstavo, ki se pripravlja v Parizu za 1931 in politične diskusije o kolonijah, posebno z ozirom na razna gibanja domačinov v koloniziranih zemljah, je permanentni odbor izbral za temo letošnejega tedna vprašanje: socialni problem v kolonijah. Za kraj zborovanja je določeno pristaniško mesto Marseille. Socialni leden so vrši od 28. julija do 3. avgusta. Problem kolonizacije hočejo osvetliti z raznih strani: administracije, razmerje kolonizatorjev do domačinov, kolonije in misijoni. Zdi se, da bo posebna pažnja obrnjena v socialne razmere posameznih francoskih koloniziranih narodov in vprašanju, kako jih socialno dvigati in zdraviti. Posebno poglavje bodo tvorila tudi predavanja o današnjem internaciona-liziranem življenju ter njega vplivih na kolonijski problem. Kot znano, na socialnih tednih govorniki vsa Iu vprašanja obravnavajo kot strokovnjaki v tva-rini, pa tudi kot prepričani katoličani, katerim se r.a rešitev socialnih problemov merodnjna katoliška načela apicirana na trenutne okoliščine. Izmed važnejših napovedanih predavateljev omenjamo E. Duthost, predsednika teh tednov, H. Pinona. urednika Revue des Deux Mondes, G. Go-vana, člana Akademije, jezuite Valenin, J. de la Brižre, P. Mulla, specialiste za kolonijo B. Ray-naud, H. Brenier itd. Govorilo bo tudi več škofov. O Drva - premog najceneie pri »Kurivo«, Dunajska 33. — Telefon 3434. hodnji olimpijadi ne bo več nogometa. Rezultat pa je ta, da je ostalo amatersko vprašanje še vedno odprto, nerešeno. Več uspeha je bilo v drugih vprašanjih, kjer so sklenili: olimpijske igre smejo trajati kvečjemu 16 dni; k posameznim tekmam se pripustijo le po trije tekmovalci posameznih narodov (prej štirje); kakor na zadnji olimpijadi tako bodo tudi na prihodnji posebne tekme za ženske. S tem se je načelno vprašanje o ženskih tekmah pozitivno rešilo. Vobče je bil kongres skrbno pripravljen in srečno organiziran. Poleg raznih banketov in obiskov pri državnem predsedniku, pri zun. ministru, pri pruski vladi itd., so se vršile razne prireditve in ogledi. Na dan otvoritve je bila v državni operi sijajna športna akademija, kjer je pokazala visoka šola za telesno kulturo pestro sliko sodobne telesne vzgoje. Na praznik Vnebohoda je bila slavnostna operna predstava, naslednjega dne pa ogled berlinskih športnih naprav. Od jugoslovanskih zastopnikov sem našel prof. dr. Bučarja iz Zagreba. Skupno s češkimi zastopniki smo si ogledali šolo in športni forum, seveda, zaključne čajanke ludi nismo zamudili. Te dni se mudi prof. Bučar na gimnastičnem kongresu na švedskem, kjer je pred tridesetimi leti kot prvi Jugoslovan študiral Lin-govo gimnastiko. Priporoča se Restavracila »Turist« — Bled Dobra kuhinja - Izvrstna pijača - Cene zmerne. Sobe na razpolago. da jo ameriška publika znala višje ceniti športni pomen tega boja, nego nacionalna čuvstva Skrbno sta se pripravljala oba kandidata za ta odločilni dan. Časopisje je toliko pisalo o obeh, da je bil ves širni svet točno informiran o vseh potankostih. Da si moremo ustvariti približno sliko obeh rivalov, navajamo glavne posebnosti. Prva številka velja za Sharkey-a, druga za Schmelinga. Starost: 29, 25 let. Višina: 183, 186 cm. širinu vratu: 42, 43 cm. Teža 89.5, 85.5 kg. Širina prsi (normalno): 103, 104 cm. Važno je tudi vedeti, da je moral Schmeling v zadnjem času opustiti ves trening teka in skakanja čez vrvi, ker ni smel izgubiti še kaj na svoji teži. Sharkey je treniral pod vodstvom izbornega trenerja v Orongenburgu, kjer se je noč in dan razglašala njegova slava. Vse je izgledalo po neki kričavi reklami, ki naj bi samega Sharkey-a prepričala o njegovi moči. — Vse drugače pa je bilo v Schmeiingovem taboru, v Endi-cottu. Tu je bilo bolj mirno in ni toliko izgledalo, da se pripravlja na dan odločilne borbe. Sharkeyf morda ni niti sam verjel, da bo delala Amerika zanj reklamo, saj je bil prej splošno osovražen in nepriljubljen. Vendar se mu je posrečilo pridobiti Američane, kajti poudarjal je vedno v prvi vrsti, da gre v boj kot nada vse Amerike. Pri tem pa so Američani pozabili, da Sharkey sploh ni Američan in da torej neupravičeno poživlja na ameriški patriotizem. Vsi mogoči izidi so se prerokovali in čudno, ila se je baš o možnosti diskvalifikacije Sharkey-a mnogo pisalo. Na vsak način pa je bilo gotovo, da bosta nastopila v ogorčeni borbi enakovredna nasprotnika. Majhen plus je imel po mnenju mnogih vsekakor Sharkey v rutini, čeprav tudi Schmeling ni novinec v tem športu. Važno je bilo tudi dejstvo, da se več kot eno leto Schmeling ni resno borft. Vsakdo pu ve, da je temeljita razlika v uspehih, doseženih v treningu od uspehov, doseženih v resnih borbah, interesantno pa je, da so Nemci dajali Schmelingu prednost zaradi inteligence, s katero mnogo prekaša Sharkey-a. Soglasje pa je vladalo v naziranju, da ima v prvih Sharkey, v poslednjih rundah pa Schmeling več upanja na zmago. Znano je pač, da je Schmelingova vzdržljivost skoraj nedosegljiva. Utešena je radovednost, ki je nadlegovala svet. Svetovno prvenstvo si je osvojil 25 letni Schmeling, ki se je s tem tudi oddolžil Evropi za zaupanje, s katerim ga je odlikovala. Razne športne vesti J. N. Z. jc na zadnji seji razpravljalo o pritožbi SK. Iliriji proti verifikaciji Ermana Adolfa za Primorje. Kakor znano se je Erman lansko leto prijavil za Ilirijo in igral tudi javno tekmo proti Wa-ckeru. Kasneje je pa zopet odšel nazaj k Primorju. L. N. P. je proti pravilno verificirala Ermana za Primorje s pravico takojšnega nastopa. S to odio-čitljivo je pa L. N. P. očitno kršila obstoječa pravila in je J. N. Z. razveljavila verifikacijo Ermana in sme isti šele po preteku šestih mesecev igrati prvenstvene tekme. Kaj bo pa s tekmami, ki jih je Erman že doigral radi nepravilne verifikacije pa Zveza ničesar ne določa. Po pravilih bi se morale ponovno igrati, kar je pa nemogoče, ker je prvenstvo že zaključeno. Kot izgleda, se Z. N. P. ne bo kar tako podal J. N. Z. V včerajšnih zagrebških listih jc Z. N. P. izdal službeni poziv na vse svoje klube člane, da naj tudi v naprej ne priznavajo J. N. Z. v Belgradu, ker je še vedno Z. N. P. edina inštanca in zastopništvo hrvatskega športa. Pozivajo se dalje klubi, da ne prisostvujejo zborovanju, ki ga je sklical na 22. junij J. N. Z. pač pa zborovanja Z. N. P., ki se bo vršilo 28. junija. Prav resno se pa širijo vesti, da bodo v Zagrebu osnovali profesijonalno nogometno zvezo. Na vsak način je spor med J. N. Z. in Z. N. P. prišel v odločilni stadij. Vsi zagrebški igralci so odklonili sodelovanje v državnem moštvu, ki bo odpotovalo v Montevideo. Cezdalje bolj obsojajo trezni športniki naše sodelovanje pri tekmah za svetovno prvenstvo. Tudi češka nogometna zveza je odpovedala običajno meddržavno tekmo, ki se vrši vsako leto na Vidov dan v Zagrebu. Cehi so tekmo odpovedali, ker nočejo igrati z našo drugo garnituro, medtem ko bo prva garnitura tudi igrala v Montevideo. Sicer je veliko vprašanje ali bo tudi moštvo, ki bo igralo v Montevideo res prva garnitura in ne mogoče najslabše zastopstvo, kar jih je dosedaj sploh bilo. Vsekakor značilno stališče Cehov, ki je tudi upravičeno. Rumunsko teniško prvenstvo si je priboril Zagrebčan Schafer. Mariborski šport Danes ob 17.30 se vrši na igrišču I. SSK Maribor prijateljska tekma med kombiniranim moštvom I. SKK Maribor in komb. moštvom SK Ra-pid : SK Železničar v svrho izvedbe praktičnih sodniških izpitov SK Železničar je odigral na binkoštno nedeljo in ponedeljek dve tekmi vBrodu proti tamkajšnjemu prvaku province ZNP SK Mar-sonija. Prvi dan je končala tekma neodločno 1 :1 (0:0), drugi dan pa je podlegel SK Železničar 2:4 (2:2). Danes igrajo Železničari v Zemunu proti tamkajšni »Sparti«. V soboto in nedeljo pa absolvirajo zadnji dve tekmi in sicer proti Radnički SK in SK Vojvodina v Novem Sadu. Program plavalnih prireditev ob priliki otvoritve mestnega kopališča na »Mariborskem otoku«, v nedeljo dne 15. junija. Pričetek ob 11.30: 1. Gospodje 50 m prosti stil; 2. dame 50 m prosti stil; 3. dame 100 m prsno; 4. gospodje 100 m hrbtno; 5. skok s stolpa 5 in 10 m ter s deske 3 m (6 poljubnih skokov); izvajajo najboljši skakači Jugoslavije, člani SK Ilirije in ASK Primorja iz Ljubljane. — Drugi del programa, pričetek ob 15: 1. Gospodje, štafeta 4 krat 50 m, prosti stil; 2. dame, štafeta 3 krat 50 m (prsno, hrbtno, prosto); 3. dame 50 m prosti stil (nastop dovoljen samo plavači-cam mariborskih klubov); 4. gospodje 50 m prosti stil (nastop dovoljen samo plavačem mariborskih klubov); 5. vaterpolo: tekma med SK Ilirija (Ljubljana) in ASK Primorje (Ljubljana); 6. skakanje domačih tekmovalcev. Pri vseh točkah sodelujeta ljubljanska klub SK Ilirija in ASK Primorje s svojimi najboljšimi plavači in skakači. ♦ Olavna skupščina JZSS. Jutri v nedeljo zboruje v Ljubljani naš JZSS, ena naših najvažnejših -športnih organizacij. Iz skromnih pričetkov se je razvil JZSS v mogočno organizacijo, ki šteje danes 67 klubov, med njimi vsa planinska in turistična društva v naši državi. Poleg rednega letnega pregleda obsega dnevni red predlog za enotna pravila podsave-zov, predlog za preureditev verifikacijske evidence v evidenco tekmovalcev in zimskih športnikov. Najvažnejša točka bo predlog za odobritev mednarodnih zimskih športnih tekem v dneh 29. jan. do 4. februarja, ki so se morale letos vsled neugodne zime odpovedati in ki naj se izvedejo v večjem obsegu. Pristop na skupščino je vsakomur prost, pravo gla- Najbolj zanimiv in napet roman znanega francoskega pisatelja JULES VERNEJA ki je na čudovit način zdru ževal tehnično znanje z najdrznejšo fantazijo, roman 20.000 milj pod morjem ali Kapitan Nemo začne »Slovenski list« objavljati 15. junija^ Kapitan Nemo, tajinstven neznanec, je zgradil že leta 1866. podmornico, kateri je dal ime »Nautilus«, s katero se je peljal po vseh oceanih z namenom strašnega maščevanja. Mi se v romanu peljemo z njim in seznanimo z bajnimi čudesi na dnu morja, obenem pa doživljamo najčudovitejše dogodbe, ki so jih mogli doživeti ljudje, kateri so vznemirjali ves svet s svojo podmorsko pošastjo. Sezite vsi po »Slovenskem listu«! Radio Programi Radio-LiubIJtmas Sobota, 14. junija. 12.30 Reproducir. glasba. 13.00 Časovna napoved, borza, reprod. glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 18.00 Koncert radio orkestra. — 19.00 Dr. Ivan Grafcnauer. Nemščina. — 19.30 Dr. Lojze Čampa: Novi kazenski zakonik. — 20.00 Prenos iz Belgrada. --22.00 Časovna napoved in poročila. Važni poskusi v atmosferi. Predsednik ameriškega instituta dr. Hoyt Taylor jc izjavil pred kratkim, da se vrše sedaj priprave za grandiozen eksperiment. Institut namerava namreč i>oslati z radio valovi brzojavko nu sam mesec. Seveda nihče nc misli pri tem eksperimentu, da dobi zavod tudi odgovor na svojo brzojavko, temveč je. glavni namen tega poizkusa, da bi se ugotovili vplivi zemeljske atmosfere na radio ln pa, da bi se ugotovilo, ali ima mescc svojo lastno atmosfero. Po računih dr. Tuylorju se bo morala brzojavka reflektirati otl meseca v 3.2 sekundah. Ta čas jc jjotreben, da radiovalovi pridejo z zemlje na mesce (382.420 km) in nazaj. Brzojavka sc bo poslala z visoko frekvenčnimi valovi. Ti eksperimenti bodo imeli velik pomen za preiskovanje atmosfere. V ta namen so konstruirani številni aparati, čas, ko se bodo poizkusi izvršili, je \ glavnem odvisen od vremenskih razmer. Pravica človeka, du posluša radio. Sodišče v Arrasu v Franciji je nedavno proglasilo, da mora imeti človek pravico poslu-šuti rudio. Neki dr. Vidni si jc kupil radio-apurut, ni pa lilogel po njeni nič poslušati, ker jc v sosednji gostilni hreščal gramofon nepretrgano noč iu dan. Posredovanja in pogajanja niso nič |)oniagala, zakaj gostilničar ni hotel niti slišati o tem, da bi kdaj ustavil grumofon. Dr. Vidulu ni preostalo drugega, kakor, da je tožil. Sodnik jc priznal upravičenost tožbe dr. Vidala: »Pravica poslušati radio, je v naši dobi tehnike splošna in umevna človeška pravica.« Zato je moral sedaj gostilničar le tako navijati svoj gramofon, da tu nc more motiti dr. A'idala pri poslušanju radia. Televizija — daljozorstvo. Od početku radia gre prizadevanje tehnike za tcin. dn posreduje ne samo poslušanje, ampak tudi gledanje v daljavo. Pač sc jc jx>-srečilo, prenašati mirne slike po radiu, za prenašanje gibajočih sc slik pa šc ni prišlo do končnovcljavne dovršenosti. Pač sc prenašajo iz Londonu poizkusne oddaje Bairdovo družbe, ki oddaja vsak dan glave nastopajočih oseh ludi Berlin oddaja vsnk dun po pol ure poizkusile filme. Za par let bo gotovo daljozorstvo, kakor imenujemo televizijo, to jc gledanje v daljavo nu podobni višini kot je danee poslušanje, to je rudio v ožjem smislu. Tedaj bomo lahko poslušali in gledali opero z Dunaja, bomo gledali in poslušali pevca in predavatelja. Prvi izvirni in izčrpni članek o dejanskem današnjem stanju televizije je začel izhajati v pravkar izišli 18. št. našega tednika Radio Ljubljana«, na katerega vse interesente izrccno opozarjamo. T. R, L. sovanja in posvetovanja pa iinajo le delegati s pooblastili svojega kluba. Vsi udeleženci iinajo pravico na polovično vožnjo z osebnimi ali brzovlaki z vseh postaj. O poteku skupščine bomo poročali. SK Ilirija. Vsi, ki nastopijo v teku za Shellov pokal, naj se zbero jutri v nedeljo najkasneje ob 8.30 na igrišču Ilirije na Gosposvetski cesti. Opremo in copate naj prineso po možnosti s seboj. Vsakdo naj si preje tudi dobro ogleda razporedbo posameznih štafet in proge, po katerih se bo teklo, in sicer v garderobi istotam. ................. Izmed sodobnih književnih izdaj bo priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60'—. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. 534823535353235348232323532353482348534823535353534853484848232323535348535348 535348534823485323485323534823482353232353534848482353534823535390482323532348 Razstava sodobne francoske umetnosti • v -li ' r . I ■ T. Prejšnji teden se je otvorila v veliki dvorani Narodne Galerije kolikor vemo doslej tretja razstava francoske umetnosti v Ljubljani, katera se pa od prvih dveh nekoliko razlikuje tako po kvaliteti, kakor tudi po številu zbranih del. Prišla je k nam iz Zagreba in jo je organiziral s pomočjo Galerije Billiet v Parizu zagrebški francoski institut. Zastopana so ol ja, akvareli, risbe, grafika, barvasti tiski (katere štejemo, mimogrede omenjeno, /.a velik minus scrijo/.ne umetniške razstave), dalje je pridelana razstavi majhna kolekcija francoskih knjižnih izdan j in opreme, med katero se nahajajo nekatera prav lična dela. Razstavo spremlja hrvatski katalog z reprodukcijami, vendar površno in malomarno sestavljen, brc/, signatur let in brez imen. brez označb lastnika in galerij, celo z napačnimi navedbami tehnik, h knjižno dokaj čedno izdan. l3asj je tu kolekcija izbrana na več mestih umetniško zelo nekvalitetno, glede posameznikov preskromno, v splošnem i/, nekake sile in ne od lastnikov in tudi nesistematično, je to vendar ena najlepših, kar jih je kdaj šlo skozi Ljubljano. Z njo je prvikrat prišlo k nam francosko slikarstvo, ki pa naš človek doslej doma ni imel prilike videti, ki je bilo marveč samo nekaka tujinstvenn duševna last onih naših štipendiatov-študentov. intelektualcev in umetnikov, ki so imeli srečo, zanimanje in ambicijo. obiskati Pariš, v najslabšem slučaju pn kitko nemško uli beneško galerijsko kolekcijo. To po njih pripovedovanju večinoma /. glori-jolo obdano francosko slikarstvo je zdaj fuktič-no med nami, in prav nič se ni čuditi, ako novost tc prireditve, obiskovalcu še ne nudi trdne podlage, ko je celo Jakopič spričo teh slikarjev . svoijli sodbah krivičen in nestvaren. Kajti tile Francozi, umetniško pravi in pristni med njimi namreč in ne Kičisti, tega gotovo ne zaslužijo i|i nikakor ne gre. du bi tu ravno mi trgali nekaj, kar cd kontinent občuduje in sc pri njem uči. la razstava ima vendar imena, za katera Francijo lahko zavidamo. Seveda sem nc smemo šteti dolge \ rste zelo povprečnih in podpovprečnih talentov in del kot so Boruptct (9. 10), Cliurnv. sploh umetniki pod črko (J v katalogu, Digniniont, l avorv in drugi; kot so dal je skoro vsi pariški priseljenci Totimskv. Sitna, Kvapil. celo Chagull. /.elo često tudi Maserccl in še drugi, katerim Francija ni iz notranjosti vzrasla kvaliteta, nego dresura in katerim pomagajo do kiča deloma namesto originalov razstavljeni barvasti tiski (Kisline, koapill, Chagall). To jc v resnici slaba točka kolekcije, ki sc poslabša še s tem, du imajo celo lioljši mojstri Denis, Dcrain. Lhote in drugi nu razstavi robo desete vrste in da manjkajo imena Rousseau, Gleizcs, llerbin. Metzinger, Scgonzuc, Jean Dufy popolnoma, ostala pa malo manj kot popolnoma. Eno ni vendar nobeno in zato poudarjamo, da organizacija kolekcije ni dobra z ozirom na številčnost niti z ozirom na kvaliteto; nikjer namreč ne sedita umetnost in kič tako blizu skupaj kot v Franciji, po tej razstavi preblizu za našega človeka. Vendar je pa tudi na nas. da sodimo in se učimo po najboljših dolih, glede katerih jc pa treba reči. da stvarno ne dajejo povoda za bagatelizirarijc; čc nc dajejo pregleda francoskega sodobnega slikurstva, dajejo pa pojem o tem. kako se v Franciji slika, tega pa gotovo nadvse dobro. Na tej razstavi gledamo zviška \ ateljeje 11<»edinih mojstrov in vidimo zviška, kakšno mišljenje ima Francoz o slikarstvu iu kako sc k slikanju pripravi. Tu je recimo starejši iin-presijonist Pisarro. mlajši Sienuc. pozen im-piesi jonist Bonnurd. fanoist Mutisse, Dcrain, Ronault. kubist Picasso, Braquc. Lur^at. Leger, realist Vlaminck. Utrillo, \Vuroquicr, neopredeljen Lc Fauconnicr, ekspresijonist Dufresue in še ta in oni. In ko jim gledamo zviška pod čopič, opazimo naenkrat njegovo fruncosko skrivnost, ki žene že desetletje zn desetletjem tujca v Pariš: vsak izmed njih kljub vsemu -*tino slika in vsi skupaj so samo slikarji. In to je važno, da slika; to namreč, du vsak »anio slika, jc ono, kar tc ljudi med seboj rlruži in loči, to je ona tajna iu blagoslovljenost francoskega čopiča. Nemara še na nobeni razstavi v Ljubl jani ni bilo med obešenimi slikami toliko nasprotnih si mnenj in toliko debate, a obenem toliko pozitivnega stvarnega uspeha, kot topot. Ta uspeli, ta skupni tema debate d <1 u n e s j c taka z g o <1 o v i n a in zrela za muzej. Vsak modernizem v njih ima s\ojega deda v davnini in brez vrednosti ni nobena: kajti čc nima one od sebe, ima ono od tradicijskega idioma »slika«, ki nc obsega nikoli nemogočih in šc nevidenih stvari. Da ponovimo šc enkrat: no sodobno fruncosko slikarstvo. nego slikarstvo na Francoskem. Glede tega pa zasluži kolekcija v Narodni Galeriji pozornost. II. Poročilo o modemih Francozih ni pravoverno. čc se ne prične z imeni Cczanne, ran O ogli. Rousseau. a teh ljudi v Ljubljani ni. Zalo pa so tu nekateri impresijo-nisti: S i g n a c, P i s a r r o , II e n o i r , B o n -nar d. IS o din, zelo nesistematično. Izdcla-nost Signacovih akvarelov (118—120) pade v oči; jc to solidna umetnost. Pri Boinnardu (18) posta ja impresijonizem dekorativ nost in krasno-barvnost. Nekuko tam jc pričel Ma urice Denis (18. 10). bolj važen kot teoretik nego kol slikar, dalie Goril gu in, ki ga ni. Prepeljal jc osciluiitno piginentnosl impresionizma v širok os t barvnih pylj, kakor jc v a n (i ogli prenesel poudarek iz optičnega vtisu v doživetje slikarskega motiva: Goghov lineari-zem zveni šc v M u t c r j u (» neke mere je pa Lsio s celim Ma-tiesoovim delon\. K »fauvistom« štejejo tudi Dcraina, ki ima na razstavi troje zelo neznačilnih stvari (20—22) starejšega datuma; ni dobro predstavljen. Poglavje zase sta Georges Ronault (106) in Raoul l)ufy (28, 29), ki visita skoro skupaj, prvi satanist forme in barve, zelotski polemik slikarstva, drugi »vrtnar fantazije«; (Ive osebnosti, ki jih ne pozabiš. Tretja jc D u f r e s n e , ekspresionist (26, 27, 154), ki priča, da če delata Nemec in Francoz isto, to vendar le ni isto. Človek, strmi, kako se je tu romantični Francoz znal usidrati med lwr-vami in tropsko bujno eksotiko. Lotiron je zastopan z zelo sumil no krajino (76), ki po barvasti tehniki spominja na pajčolauasto pig-mentnost M a r i e Lan renči n, V 1 u 111 i u -ckova slika ((28) ni najboljša, dočim je Utrillo (125) prikazan dobro od svoje boljše plati. Sem bi bilo dojuti tudi. Wa rogu ier ja in njegove Benetke (130), zelo dobro podobo z Guurdi jevskim občutjem, dočim hodi temni, ni rač no vroči Le F u u c o n u ie r (56. 57, 59, 60) bolj sani zase, se reče ue sum zase, nego z zemljo in neko elemcntarnostjo življenja, ki je ravno zaradi svoje zaostalosti moderna. Ima I« 1 sorodnega človeka v M a r c e 1 u ti r o 111 u i -rej u (49, 50), ki zelo zaudarja po zemlji in ki jc boljši v krajinah; njegov list 50 je zgrajen iui kubizniu in nemara kos kolektivne umetnosti; toda pred tako umetnostjo rešpekt: pričenja in končuje namreč z barvami in ue z besedami. Tudi t R o g e r de I a F res na yc jc bil obema soroden. Sem sc jc zatekel zdaj s ' svojim Mornarjem'iu sploh s svojo paleto ludi i llolandcc Maserccl (8(1, 85. 185) in daje prav dobre stvari; zapustil je banalno predmet-nost iu ideologijo nebotičnikov, ki so ga tlačili k tlom in utegne postati nebotičnik, ki bo rasel od tal. Drugi tujci. Folij i ta, Kvapil, Siuia sc spričo Masereela nc uveljavijo. Kisi ing« v a podoba (52) jc deloma z izrednim zmisloiu zu toniko. je lirična kot ikona in enako tipična. Izmed Špancev je najboljši Šcna-b r e (117) s plamtečim, zelo ekspiesivuim barvnim linearizmom.; Salvado sc ne uveljavi takoglojmo nu primer v tem oziru v Parizu .(klimatizirane Slovane! R. L. Rcjko Vrečar: Savinjska dolina (S posebnim ozirom na splošno, krajevno in upravno zgodovino v besedi in sliki. — Samozaložba, Žalec 1930.) Rajko Vrečarjeva knjiga o Savinjski dolini je pojav, ki se ga moramo zelo veseliti. Dasi pravi v predgovoru avtor sam, da ni strokovnjak in dasi ie način obdelave gradiva zares laiški, ima vendarle knjiga o Savinjski dolini svojo vrednost in svoj pomen. Kakor čebelica je Vrečar zbiral podatke, da je sestavil prvo kroniko savinjskih občin in presenetljivo je bogastvo tu zbranega gradiva. Od prazgodovinske dobe do današnjih dni segajo opisani dogodki, ki tvorijo vsebino tega dela, a način Vre-čarjevega pisanja je poljuden in domač, tako da je dostopno najširšim krogom čitateljev. Kronika je namenjena šolam, župnijam in občinam, prosvetnim in gospodarskim institucijam ter tujskemu prometu. Nekak kažipot po tej prekrasni dolini, ki je že od nekdaj priljubljena letoviščarjem in izletnikom radi velikih prirodnih lepot in (udi radi mnogih tam ohranjenih zgodovinskih spomenikov, je bil že dolgo prav živa potreba. Vrečarjeva kronika pa zdaleka presega okvir običajnih kažipotov — delo je nekak uvod v temeljito in vsestransko spoznavanje Savinjske doline. Razdeljeno je na tri glavne dele: 1. Splošni zgodovinski oris. — II. Kronika Savinjskih občin (osemnajst imen, osemnajst biserov: Braslovče, Gomilsko, Gornji Grad, Gotovlje, Griže, Ljubno, Luče, Mozirje, Petrovče, Polzela, Rečica ob Savinji, Solčava, St. Jurij ob Taboru, Št. Pavel pri Preboldu, St. Peter v Savinjski dolini, Velika Pirešica, Vransko in Žalec. — III. Upravna in gospodarska zgodovina. — Knjiga je opremljena s petdesetimi slikami, med katerimi jc nekaj doslej malo znanih. — Priporočamo najtopleje Vrečarjevo »Savinjsko doiino«. ki je sad pridnega truda in upamo, da bo dosegla v polni meri svoj skromni in vendar veliki smoter. Anion Medved: Za pravdo in sce Tragedija v 5 dejanjih. (iK uprizoritvi ob 75 letnem jubileju -;Kat. društva rokod. pomočnikov-, v dramskem gledališču nocoj 14. julija ob 8 zvečer.) Epska dobil našega naroda se je v šestnajstem stoletju dvakrat spremenila v dramatično. Ljudstvo, ki je pod graščaki trpelo, ni moglo prenašati več krivic, v njem je prišlo do sklepa, da si zlepa ali zgrda pribori svojo staro pravdo. Poskusilo je zakonito pot — zaman. Pa je zavrelo in završalo v — puntu, v kmetski zvezi so se organizirali tlačeni in šli v boj za staro pravdo, a gospoda je leta 1515. zmagala in še huje zagospodarila nad svojimi podložniki, ki so s stisnjenimi zobmi in pestmi mislili na prošlost in se pripravljali za bodočnost, verujoč, da mora vziti dan stare pravde. Pa «0 Še 58 let tlačanili, in zopet je bita mera krivic in trpljenja polna. Tedaj se je leta 1573. združil slovenski in hrvatski kmet pod vodstvom tlija Gre-goriča, Matija Gubca, Ivana Pasanca iu drugih, da strmoglavi objestno grajsko gospodo in da združen postavi sam svojo vlado na svoji zemlji. Tudi ta boj se je končal tragično s porazom kmečke vojske, z bridkim spominom, da njen — »kralj je z ognjeni kronan bil', a z zavestjo, »da nihče iz rok mu žezla ni izvil — in da za vse, kar -je razgrnil Bog ljudem sveta, za (>oljc, goro, log, za zver in dušo pravda še, še teče in vsa vroča vre«, kot govori Krek v Župančičevi ^Naši besedi«. To je junaška in dramatična doba našega naroda, o kateri ne priča samo zgodovina, no ludi nšii lepa knjiga. Josip Jurčič je napisal povest »Sin kmečkega cesarja«, Anton Aškerc ji je izklesal spomenik v svojem epskem ciklu »Stara pravda«, Peter Bohinjec je v »Zabavni knjižnici Slovensko matice izdal zgodovinsko povest ^Za staro pravdo-, Anton Medved pa je v Domu in svetu 1890 priobčil svojo klasično jambsko tragedijo »Za pravdo in srce'-, ki je izšla leta 1907 predeiana v knjigi. Tragedija rvZa pravdo in srce« se je prejšnje čase mnogo igrala — zlasti po deželi, kjer je splošno ugajala. Naše narodno gledališče jo je nekako pred šestimi leti alj kaj zadnjič dalo, zato je prav, da so se igralci »Rokodelskega odra odločili in nam jo spet uprizore ob 75 letnem jubileju svojega Društva ter nam dado obenem priliko, da se poklonimo Medvedovemu geniju, zakaj dvajset lel je letos, odkar je odšel na Žale ... Medved se je učil ob klasikih in jim ludi s svojo drugo tragedijo »Za pravdo in srce- 111 ukra-til slovesa in ne sebi imena dramatika. Res ga novi čas z novimi strujami pozablja, vendar more postaviti ob njegova dela malo takih, ki bi bila — bolja. Sicer, no, de gustibus non esl disputandum — vsak ima svoj okus in sodi po svoje... V soboto bo govorilo ljudstvo in njegova sodba bo, prepričan sem, Medvedu pravična. »Za snov si je izbral Medved epizodo iz hrva-ško-siovenskega kmetiškega spora. Pred ozadjem tega velikega boja se doigrava tragedija ljubezni plemiča Erazma do tlačanske hčere Katarine, v kateri pade Katarina kot žrtev boja za staro pravdo- beremo v Grafenauerjevi »Kratki zgodovini slovenskega slovstva"-. Upamo, da bodo vsi prijatelji Kal. društva rokodelskih pomočnikov, vsi Medvedovi častilci in vsi. ki se zanimajo za našo prošlost, prišli nocoj v dramsko gledališče in ga napolnili. Igra je zasedena po najboljših igralcih in igralkah Rokodelskega odra v režiji Franca Gajeta; prof. Fr. Koblar pa je igro pregledal in jo tako izgladil, da bo odersko gotovo uspela. Prva produkcija honservatoristov Državni konservatorij v Ljubljani končuje tc dni svoje šolsko leto 1929/50 z javnimi produkcijami svojih gojencev, katerih prva je bila v četrtek 12. junija v Filharmoniji. Nastopili so gojenci, ki sc uče solopetja. klavirja, gosli in čela ter klarinetu, solopetja pri gg. prof. Hubadu, Wistinghausnovi in Foedran-spergovi. klav irja pri prof. Noču in Antonu Ravniku, gosli pri prof. šlaisu in Jevaju. čelo pri prof. Beranu in klarinet pri prof. Lauuu. Uspeli — od mladostnih gojencev glasbene šole šc nc zahtevamo v isokoumetniških kreaci j — je bil nn tehničnem polju še precej dober, pa tudi talenti so sc že pokuzali. Pozornost so vzbudili klarinetist Rueli iz šole prof. Launa (\Vebrov Conccrlino). dalje pevki Jos. Folenčcva i/. Ilubadovc šole (pesmi Corneliiisa. Berse. Lhotke), ter Laliajnarjevu i/ šole prof. Wisting-bausnove (pesmi Grečaninovu in Griega). Go-slačica Ornikova iz šole prof. šlaisa. ki jc igrala Janačkovo Dumky in Gosseejevo Gavoto. po jc pokazala precej talenta v prcdnašanjii. Tudi prvi stavek Beethovnove sonato v c-rluru, ki ga je igrala gdčna Žuljev« (šola prof. A. Rravnik), je bil tehnično lin in izdelan, čelist Leskov ic, ki jc igral Popperjcvo Tarantello. je tudi imel iep uspeli, kar se ima najbrž zahvaliti šoli prof. Berana. Tudi drugi Betanov učenec. Bnjde. jc dobro igral (Sokolova). Ostali so svoje skladbe absolvirali še dosti lepo, več sc pa o vsakem posebej šc težko kaj reče potem, ko jc človek čul lc po eno uli (Ive skladbi. Na klavir so izvajajoče spremljali gg.: Lipovšek. I esikovcc in gdčne Mena rdi. Nova kovic in Gallatia. Na programu so bile zelo pisane skladbe (tudi letniki zelo mešani): \Veber. Gtečaninov, Grieg. Mozart, Rossini. Janaček, Gossee, Beethoven, Verdi, Sokolov. Musorgski. Korngold, Cor-ncliu«. Bcrsu. Lhotku, Scott in Poppcr. Prireditev je bila zelo dobro obiskana in živahno in napeto spremljana in diskutirana. Takole javne tekme morejo gojencem samo koristiti in jih hrabriti k šc resnejšemu študiju. Odmevi - III. knjiga Pomlad 19 30 Gričev dolenjskih mehkobo poje pesem Petruške, »Trojih kova-ček Odmev!« nudi povsod Peterim. Jesen in zimo inia za seboj, zdaj pa je pogumno zajadral v pomlad. — Pa šale na stran — Radivoj Peterlin Petruška vztrajno nabira, tiska in izdaja po določenem programu svoje »Odmeve« — in ne vem, ali mu je sreča tako mila, ali je njegov trgovski duh tako izvrsten, ali so bili »Odmevi« resnična potreba našega čitajočega občinstva. Dejstvo je, da leži pred nami že tretja obširna knjiga in da po številu solrudnikov ter pestrosti gradiva skoraj prekaša prvi dve. Jeli ta brezskrbna pestrost zares potreba našega časa? Program brez progra- ma edina rešitev? O tem bi bilo treba razmišljati — toda zaenkrat je še prezgodaj. Poslojino nekoliko pri tej pestrosti gradiva, oglejmo si, kaj prav za prav prinaša tretja knjiga Odmevov« - za gnin- tanje je še Časa dovolj, ko nas bo nadaljni obstoj Petruškove publikacije morda bolj silil v to nego doslej. V glavnem nosi pomladna knjiga pečat Trdinovega jubileja: Reprodukcija Justinovega lesoreza, ki predstavlja Trdinovo glavo. Pisma dr. Pavla Tur-nerja Janezu Trdini (s i tirnerjevo sliko), Trdinova pisma dr. Fr. Zbašiiiku (z reprodukcijo Trdinove pisave) ter dve beležki med zapiski — vse to je posvečeno stoletnici Trdinovega rojstva. — Alojzij Bolhar podaja nekak objektiven pregled slovenskih književnih družb iu njih izdaj v letu 1929. — Janko Glaser osvetljuje ozadje Cankarjeve črtice »Pričakovanje« na podlagi doslej še neobjavljenega Cankarjevega pisma Anici Lušinovi. — Priobčena je raz-pravica pokojnega dr. Klemena Juga »Evidenca m spoznavanje«. — Julij Nardin objavlja svoje poskuse pod vplivom poskusov Nikole Tesle. — Dr. Alojzij Trstenjak piše spomine iz vojnega ujetništva v Rusiji »Po Kami in Volgi med rusko revolucijo. — Mnogi so leposlovni prispevki v prozi (Anton Adamič: Prepozno - Cvetko Golar: Vojak in deklica — Ivan Lah: Evdeleba — Fran Milčinski: O profesorju in dežniku — Josip Premk: Dete — Radivoj Rehar: Polnočni cvet,' dramska skica — Janko Samec: Ločitev zakona — Makso Fimončič: Vrnitev — Hinko Smreka r: O, ta prešmentana ljubezen! — dr. Fran Zbašnik: Gospa Markičeva odgovarja na pismo svoje prijateljice. — Pesmi in drugega drobiža pa je toliko, da bi vzelo preveč prostora, če bi hoteli vse navesti. — Ocenjene so sledeče knjige: Meško: Legende o sv, Frančišku in druge (dr. Fr. Zbašnik) — Danilo: Spomini (Janko Kač) — Miloš Crnjan-ski: Ljubav u Toskani (B. Borko) — Mirko Kra-gelj: Ecce liomu! (Gustav Strniša) — Vebrova Filozofija (Simon Dolar) lz mladinske literature (Jos. Vandot) — Dr. Henrik Turna: Imenoslovje Julijskih alp (Iv. Tominec) — Dr. Jože Rus: Napoleon ob Soči (Janko Kač) — Rudolf Bad jura: Sto izletov po Gorenjskem Dolenjskem — Notranjskem — (Jos Vandot) — Manica Romanova: Prisega o polnoči (I. Peruzzi). Bratje Kavamazovi viso uamo mojstrsko delo ruskega pripovedništva, ampak po pravici slovejo kol eno najbol) monumentalnih del svetovnega slovstva sploh. Bratje Iiaramazovi so tragedija brezmejne človeške slabosti, podlosti, zanikovanja in brez-danje pohote in obenem sluvospev neuutrjoče dobrote, hrepenenja po Bogu in vse odpuščajoče ljubezni, položene v človeško dušo. Ta roman Dostojevskega bo eden izmed tistih redkih umotvorov človeškega genija, ki se bodo brali poleg Homeru, Avguština, Danteja, Sekspira, Cervantesa, Goethejevega *Fou-sta« in Manzzonijevih »Zaročencevs ko bo vse drugo pozabljeno. Ne samo ruska duša se nam odkriva v >Bratih Karamazovih*, ampak človeška sploh z vso svojo problematiko, nihajoča med »idealom Sodome«. in »idealom Madonne« po besedah mojstra samega. Roman vsebuje dva uprav tuksuriozno rezano, zvezka, ki staneta v platnu 250 Din. Dobita se v J ugo slovanski knjigarn t« v Ljubljani. Mentor. Deveta in deseta številka sta izšli skupaj, tako du je sedemnajsti latnik dijaškega lista zaključen. Vsebina dvojnega zvezka je bogata kakor /.mirom: zaključen jc romun Greya: Mož gozda v [irosti predelavi dr. Jože Lov renčiva. Fr. Pušnikovo zanimivo poročilo Kako sem preživel počitnice kot delavec« ter Cnpricornu-sovi Odlomki i/ popotniškega dnevnika. Pot vodi i/ Marseilla v Pari/.. Jugaslovaiiski knjigarni« v Ljubljani. Kralj Ferdinand prestolonasledniku Karlu Sodauji romunski kralj Karel II., rojen 3. oktobra 1893, je bil 1. 1914 proglašen za polnoletnega. Bil je ljubljenec svojega strica Karla 1-, ki je umrl 1. 1914. Radi stričeve smrti so tedaj ob polnoletnosti izostale vse manifestacije in veselje naroda. Pač pa se je njegov pokojni oče Ferdi-nand I. spomnil njegove polnoletnosti, ko mu je posebno častital ob njegovem rojstnem dnevu leta 1915. Tedaj mu je t Ferdinand 1. podal pretepe smernice za vladanje, ga spomnil v znamenitem govoru vladarskega poklica in vladarskih dolžnosti. Naj navedem nekaj glavnih misli v izvlečku iz tega znamenitega, značilnega govora: »Ljubi Karel! Na stežaj so pred teboj odprta vrata lepe prihodnjosti in, mi upanto, tudi prelepih uspehov. Težki časi vojnega viharja spremljajo Tvoja leta. To leto je v Tvojem srcu, ki tako žarko ljubi svoj narod, zapustilo mogočne vtise iti iz strašne drame, ki se okrog nas vrši, se boš lahko mnogo naučil. Čim temnejše je nebo nad nami, tem pogosteje se oziraj na veliko osebo kralja Ka-rola I., ki Te je ljubil kakor lastnega sina in ki je nam vsem zapustil kot sveto dediščino zgled samozatajevanja. Njegova maksima je bila: »Ničesar za se — vse za narod« in de-viza naše hiše je: »Nihil sine Deo« — nič brez Boga- To spolnuj — in ne boš zašel. Čim višje stališče kdo zavzema, tem bolj se mora potruditi, da ga zasluži in ga je vreden. Spoštovanja je vreden le tisti, ki vestno spolnuje svoje dolžnosti. Od prestolonaslednika, ki je tronu tako blizu, se zahteva več + Profesor dr. Adolf Harnark. t,La Cardinal Ferrari" v konkurzu Corriere delia Sera poroča: Na zahtevo nekaterih dobaviteljev papirja je milansko sodišče razglasilo konkurz nad delniško družbo »Societa anonima italiana La Cardinal Ferra-rk. Ta družba se je pred približno letom dni ustanovila z delniškim kapitalom 40 milijonov lir, namen pa je bil, da vodi industrijska podjetja, ki jih je ustanovila »Opera Cardinal Ferrari«. »Opera Cardinal Ferrari« je bila ustanovljena takoj po vojni pod imenom pokojnega milanskega kardinala, čigar tajnik Giovanni Rossi je zbral okrog sebe lepo skupino navdušenih mladeničev, ki so se odločili posvetiti se novemu socialnemu apostolatu, po-loživši obljubo čistosti, pokorščine in siromaštva. Ta verska družina se je imenovala Družba sv. Pavla (Compagnia di San Paolo), imela je moški in ženski oddelek. Opera se je v Milanu razvijala silno hitro. Ni se omejila na strogo versko in socialno akcijo (ustanavljala je ljudske kuhinje, zavode za brezposelne itd.), marveč je tudi ustanavljala industrijska kaksr od rugih. Pred vsem Ti svetujem, glej da boš svoje dolžnosti do Boga, do naroda in do samega sebe vedno zvesto spolnjeval. Tvoj delokrog je sedaj še ozek. Kot vojak bodi svojim tovarišem zgled točnosti, vnetosti in lep vzor v vs<*»i. Ljubi svoj stan. Tvoj delokrog se bo širil, dokler ne boš vladal celemu narodu. Pripravljaj se za svoj vladarski poklic. Nikoli ne pozabi, da mora biti kralj prvi služabnik v državi in narod ima pravico zahtevati, da mu je kralj lep vzgled v spolnjeva-nju svojih dolžnosti. Spomni se, da slab zgled na višjem mestu državo lahko pripelje do razpada. V modernih državah ima vladar po ustavi Izjemno stališče. Za svoje vladarske posle ni odgovoren, ima pn drugo težko odgovornost pred Bogom, pred seboj, pred narodom in pred zgodovino. Vladar ima velike dolžnosti nasproti ljudstvu, narodu, ki mu je zaupal svojo usodo; moč vladarjeva je omejena, po ustavi in po zakonu, najvestneje mora vse spolnjevati v zaupanju in soglasju s svojimi svetovalci. Ti imajo tudi težko nalogo in so za vladarjeve čine soodgovorni. Svetovalci tolmačijo vladarju pritožbe, želje in voljo naroda. Najvišja dolžnost vladarja je, narodovo voljo spoznati in se ž njo identificirati. Ljubi Karel, Tebe čaka lažja naloga, kakor so jo pa imeli Tvoji predniki, ki so se pred Teboj trudili in se žrtvovali v svoji ljubezni za romunski narod. Glej, da ljubezen, ki Ti jo bo narod skazoval, vedno ohraniš in nikoli ne pozabi, da je veliko lažje ljubezen ' in zaupanje naroda zgubiti kakor pa prido-I biti.« D. podjetja kakor n. pr. penzione, restavracije, tiskarne in potniške urade. Opera se je razširila tudi v Rim, kjer je prevzela »Osservatore Romano., v Genovo in Bologno, pa hidi v inozemstvo. Imela je svoje podrtržnice v Parizu, Jeruzalemu in Argentini- Vsa industrijska podjetja Opere je prevzelo delniško društvo »La Cardinal Ferrari«, v katerem je Družba sv. Pavla imela večino delnic. Družba je tudi še nadalje ohranila izključno religiozne in dobrodelne cilje, katere bi izvrševala s pomočjo dobička omenjene delniške družbe. V tej delniški družbi je bilo tudi mnogo zasebnega kapitala dobrih katoličanov. Opera ni mogla izvesti svojega velikega načrta radi velikih kriz, ki jih je povzročil fašizem. Opera bi namreč prevzela vse katoliške liste, ki so jih prej izdajali popolari (ljudska stranka). Med tem pa je fašizem ukinil ne samo liste bivše ljudske stranke, marveč tudi liste katoliške akcije, ki so bili last Opere Cardinal Ferrari, čeprav je prišlo do konkordata med sv. stoiico iu fašizmom. Fašizem je kljub temu, da je bila Katoliška akcija zakonito priznana, še nadalje uničeval katoliške ustanove na vse mogoče načine. Na ta način so prišle tiskarne Opere v krizo. Nadalje je nastopila v Italiji tudi velika gospodarska kriza vsled deflacije, ki jo je izvedel fašizem. Srednji in ubožni sloji, katerim so bile namenjene ustanove Opere, so še bolj obubožali, poleg tega je pa fašizem začel ustanavljati podobne ustanove. Delniška družba, ki je delničarjem obljubila 8-odstotno dividendo, ni mogla izplačevati dividende, vrhu tega je začela zgubljati tudi temeljno glavnico. Pred dvema mesecema se je vršila v Milanu glavna skupščina, ki je bila precej burna. Družba je bila namreč prisiljena prodati svojo Palačo v Parizu in svoje zavode v Rimu in Jeruzalemu, seveda v veliko izgubo. Predložena bilanca ni zadovoljila delničarjev in izvolili so nov odbor, čigar naloga je bila, da ugotovi realno stanje podjetja. Uprava je upala, da bo družbo rešila in svoje naloge še ni izvršila, ko je sodišče nenadoma proglasilo konkurz. Brez dvoma ima tu svoje prste vmes fašizem, kateremu ta družba nikakor ni ugajala. »Corriere« poroča, da bo imela družba okrog 70 milijonov pasiv, vključivši delniško glavnico, aktiva bodo znašala približno 45 milijonov lir. Aktiva obstoje izključno iz nepremičnin v Milanu in Genovi. Izredno drzen roparski napad V središču Leipziga je bil izvršen nenavadno drzen in surov roparski napad, čisto po j čikaškem vzorcu- Bančni sluga Goldacker je dvignil za svojo tvrdko pri državni banki 15 tisoč mark. Denar je nosil v aktovki. Ko je šel z denarjem proti svoji banki mimo novega magistrata, je nenadoma pridrvel avtomobil, iz katerega je skočil neki mož. Še preden je Goldacker sploh mogel misliti, zakaj gre, sta počila dve strela in sluga se je zgrudil, zadet v spodnje telo, nezavesten na tla. Bliskovito hitro je ropar iztrgal ranjenemu slugi aktovko, skočil zopet v avtomobil, ki je z veliko hitrostjo oddrdral. To vse se je tako hitro izvršilo, da nihče izmed številnih pasantov ni mogel videti, kakšen je bil ropar in kakšen avtomobil. Vsekako pa so nekateri očividci spoznali, da je imel voznik šofersko uniformo, avtomobil pa berlinsko številko. Neki motorni kolesar je z največjo hitrostjo začel zasledovati avtomobil in je s signali opozarjal mimoidoče na zasledovanje. V bližini gledališča so delavci popravljali asfalt. Neki delavec je šel z dvignjenimi rokami proti avtomobilu, da bi se ustavil. Ropar pa se je v avtomobilu dvignil, zopet so počili streli in tudi delavec se je zgrudil na tla. Med pasanti je nastala panika j in motorni kolesar si ni upal dalje zasledovati avtomobila. Vendar pa so cestni delavci toliko ovirali avtomobil, da je moral zmanjšati svojo hitrost. Bliže in bliže so prihajali zasledovalci, na čelu sanitetni avtomobil gasilcev. Končno sta roparja uvidela, da ne bosta ušla, ustavila sta avtomobil in skočila v voz cestne železnice. Posrečilo se jima je, da sta pobegnila. Avtomobil, ki sta se ga roparja poslu-žila, je last markiza Emanuela de Feronda, ki stanuje v španskem poslaništvu v Berlinu. Markiz Feronda je sin enega najuglednejših španskih plemenitašev, ki velja za največjega finančnika in je generalni ravnatelj svetovne razstave v Barceloni. Maks Srhnieling svetovni prvak v boksu. Dne 12. t. m. se je v Yankee Stadionu vršila odločilna borba za svetovno prvenstvo v boksu med Sharkey-em in Schmelingom. Radi nedopustnega udarca je bil Sharkey diskvalificiran in Schmeling proglašen za svetovnega prvaka. Največja katedrala v Angliji Največja katedrala v Angliji bo brez dvoma katedrala v Liverpoolu, katero sedaj grade. Načrte za to ogromno stavbo je naredil arhitekt Ed. Lutyens. V cerkvi bo prostora za 12.000 ljudi, kar bi odgovarjalo četrtini prostornine cerkve sv. Petra v Rimu. Nad glavnim oltarjem se bo dvigala kupola, ki bo po svojih dimenzijah popolnoma odgovarjala ku- Romuuska kraljica-vdova Marija v Ammergau na poti k pasijonskim igram. Ali je bil Shakespeare katoličan ? Dolgo časa že traja borba glede tega vprašanja. Pred kratkim je v Oxfordu govoril o tej temi dr. Tommers, ki je izvajal: Da je bil kdo ' katoličan, to lahko spoznamo iz njegovega življenja, a prav tako tudi iz njegovih spisov. O j Shakespeareju sicer vemo, da je živel kot an-; glikanec, prav tako so bili gnglikanci tudi nje-; govi otroci, nadalje tudi vemo, da so ga poko-| pali v anglikanski cerkvi, vendar vse to še ne odločalo, če uvažujemo, da so se takrat katoličani že oklepali nove smeri anglikanizma, ne več protestantstva in da ni bilo med angli-kanizmom in katolicizmom nobenih večjih i dogmatičnih razlik. Glede Shakespearejevik | spisov, pa je treba ugotoviti, da v njih prav | nikjer ne napada katoliške cerkve in da se | ne norčuje iz zakramentov in obredov. Na-j sprotno pa dobimo v njegovih dramah pogosto govor o katoliški veri in sicer celo pohvalno govorjenje, kar bi bilo pri nekatoličanu tiste dobe, ko so se med posameznimi verstvi vršile tako hude borbe in so se pristaši obmetavali med seboj, a zopet vsi skupno Rim in katolicizem, zelo nerazumljivo. Kadar govori o katolicizmu, stori to vedno brez vsakih očitkov. Njegovi menihi in redovnice so orisani kot dobre, boguvdane osebe in vzgledni značaji. Razen par redkih izjem so vsa njegova dela katolicizmu naklonjena in razodevajo naravnost katoliškega duha, za kar je bilo treba v dobi fanatične kraljice Elizabete veliko poguma- To potezo še bolj opazimo, če jo primerjamo z drugimi sodobnimi pisatelji, bodisi z Marlovom ali Spenserjem (Kraljica vil). »Domnevo, da je bil Shakespeare katoličan, nikakor ni mogoče popolnoma izpod-biti,« je končal dr. Sommers. poli v cerkvi sv. Petra v Rimu. V katedrali bo 27 oltarjev, do glavnega oltarja bo vodilo 12 stopnic in bo tako viden po vsej cerkvi. Nad pročeljem bodo postavili veliko soho Kristusa Kralja. Veliko preddurje bo odprto noč in dan, pozimi bo tudi zakurjeno in bo služilo revežem kot nočno zavetišče. 250 let star Na vseučilišču Čen-Tu je predaval o svojem življenju starec Li-Jing-Jung, ki trdi, da je vstopil leta 1698 kot osemnajstletni prostovoljec v vojsko cesarja Čang-IIija in se udeležil bitk na otoku Formozi in v Tibetu. Za svoje junaštvo je pozneje dobil službo vratarja v cesarjevi palači in bil navzoč pri kronanju Lijen-Lunga leta 1736. Bil je osemkrat oženjen in so mu vse žene umrle v visoki starosti. Izmed 46 otrok mu je zdaj ostal samo najmlajši sin, ki je star 86 let. Li-Jing-Jung ima izvrsten spomm in izredno živo pripoveduje o starih časih. A nima žalibog nobenih listin o svojem rojstvu, ker na Kitajskem ne poznajo matičnih knjig. Ea vroče poletje latnene ln Iistcr-suknjiče, športne obleke, uickebuvkcr in modne hlače nudi najceneje francoski vojaki zapuščajo Mainu. DRAGO SCHWAB - LJUBLJANA. Nov višinski rekord. Ameriški letalec Soucek Ja s svojim letalom dosegel višino 13.165 m in s tom pobil dosedanji višinski rekord za 42B nu Indeks cen Nov indeks cofi, V svojem Zadnjem IromeseK-neni poročilu je začel odsek za gospodarske študije pri Narodni banki objavljati novo serijo indeksov cen-in sicer za izvozne in uvozne predmete. V vsaki skupini «» bile vpoštevane veletrgovinske cene 20 značilnih predmetov, Kalkačun se je izvršil kakor pri indeksu veletrgovlnskih cen banke na podlagi geometrične sredine in cen v 1. 1926 kot 100. Razvoj indeksnih številk kaže, tla so od 1. 1027. sem cene tako uvoznih kakor izvoznih predmetov padle. Cene izvoznih predmetov so dosegle v marcu 1020 s 121.9 točkami najvišjo stopnjo"po 1. 1927., najnižja stopnja pa je bila s 99.0 točkami v marcu 1927. Na ravn olako nizki stopnji se nahajajo ludi tsedaj cene izvoznih predmetov. Kar se tiče uvoz- Slavija, jug. zavar. banka v Ljubljani Slavija , jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani, je imela dne 12. junija 1930 svoj VIL redni občni zbor. Zaključni računi za poslovno leto 1929 izkazujejo napram prejšnjemu letu vsestranski napredek zavoda. Skupna premija leta 1929 znaša Din 20,500X100, med tem ko je znašala prejšnje leto Din 28,550.000. Rezerve so narasle na Din 36,180.000 od Din 30.209.000 prejšnjega leta. Na škodah, ki jih je likvidirala s priznano kulanco, je izplačala banka »Slavija med svoje zavarovance vsega skupaj Din 10,035.171. Glavnica njenih živ-ljenskih zavarovanj je koncem lela 1929 liarasln na Din 195.005.700. Kljub temu ugodnemu rezultatu je izkazala na dobičku le Din 39.709, da je amortizirala adap-tacijske in deloma akvizione stroške življenjskega oddelka. IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE Z dne 8. junija 1930. (Vse v milj. Din; v oklepajih razlika napram izkazu z dne 81. maja 1930.) Aktiva: kov. podlaga 394.1 ( + 27.4), tečajna razlika 1.406.2 (—48.6), posojila: mesečna 1.101.7, loin-bardna 228.0, skupaj 1.329.7 (+32.2), račun za odkup kronskih bankovcev 929.3 (—18.9), račun začasne zamenjave 165.9 (—20); pasiva: bankovci v obtoku 5.272.3 (—8.4), račun začasne zamenjave 165.9 (—2.0), drž. terjatve 389.8 ( + 172.4). obveznosti: žiro 1.045.7, razni računi 223.1, skupaj 1.268.8 <—171.9); ostale postavke neizpremenjene. Zveza industrijcev no slovenskem ozemlju (kraljevine Jugoslavije je štela 15. maja 1930 241 Članov. Po posameznih strokah se razdeli članstvo Bledeče: 1. Lesna industrija 49 podjetij; 2. industrija lesnih proizvodov 14; 3. gradbena industrija 1er industrija kamena in prsti 37; 4. rudarstvo in plavžarstvo 13; 5. strojna in kovinska industrija *25; električna industrija, elektrarne, plinarne in vodovodi 18; 7. kemična industrija, milarne in oljarne 23; 8. papirna in tiskarska industrija 15; fl. usnjarska industrija 12; 10. čevljarska industrija 7; 11. predilnice, tkalnice in pletiluice 18; 12. konfekcija 3; 13. industrija slamnikov in klobukov 4; 14. mlinska industrija 7; 15. tovarne hranil 14; 16. pivovarne, vino, žganje in kis 6; 17. mineralni vrelci 3; 8. razne industrije 3. Pripominjamo, da vaebuje^etajlni pregled mnogo industrijskih, podjetij po dvakrat', ker ima podjetje po'2 ali več obratov, ki spadajo v razne stroke. Nova delniška družba. Kr. banska uprava du-navske banovine je dovolila osnovanje d. d. Jugoslovansko Molo-r, d. d. za predelavo tekstilnega blaga v Novem Sadu. Velik deficit nemških državnih financ. Kakor poročaijo iz Berlina, je znašal v računskem letu 1929__30. deficit nemških državnih financ ogromno vsoto 1.284 milijonov mark napram deficitu 1.059 mil. mark v računskem 1. 1928—1929. Zato je državni dolg narastel v prvih treh mesecih t. 1. od 8.417 na 8.453 mil. mark, viseči dolg pa samo v mesecu marcu od 1.736 na 1.938 milijonov mark. Dobave. Prometno-komercijelni oddelek ljubljanskega žel. ravn. sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave barv, lakov, terpentina, mini ju in solne kisline ter glede dobave pločevine, kositra, žice, zakovic in žičnikov. Prodaja stare pločevine. Dne 21. t. m. se bo vršila pri Dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani direktna pogodba glede prodaje 1000 do 1500 kg stare pločevine. Borza Dne 13. junija 1930. DENAR Današnji devizni promet je bil izredno znaten, posebno v devizi London, nadalje Berlin in Praga. Tečaji so nadalje oslabeli. Narodna banka je intervenirala v vseh zaključenih devizah. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2271.50—2277.50 (2274.50), Berlin 1348 do 1351 (1349.50), Bruselj 789.49 bi., Budimpešta 988.10—991.10 (989.60), Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 796.09—799.09 (797.59), London 274.34—275.14 (274.74), Newyork 56.345—56.545 (56.445), Pariz 221.92 bl„ Praga 167.28—168.08 (1%7.68), Trst 296.17 bi. Zagreb. Amsterdam 2271.50—22.77.50, Berlin 1348—1351, Bruselj 789.49 bl„ Budimpešta 988.10 do 991.10, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 796.09 do 799.09, London 274.34—275.14, Newyork 56.345 do 56.545. Pariz 220.92—222.92, Praga 167.28—168.08, Trst 295.126—297.126, Varšava 628—632. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 9.23 milijonov Din. Belgrad. Berlin 1348—1351, Budimpešta 988.10—991.10, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 796.09—799.09, London 274.34—275.14, Newyork 56.345—56.545, Pariz 220.98—222.98, Praga 167.28 do 168.08, Milan 295—297. Curih. Belgrad 9.125, Amsterdam 207.55, Atene 6.69, Berlin 123.15, Bruselj 72, Budimpešta 90.285, Bukarešt 3.065, Carigrad 2.445, Dunaj 72.80, London 25.0775, Madrid 61.40, Newyork 516.10, Pariz 20.255, Praga 15.30, Sofija 3.74, Trst 27.03, Varšava 57.85, Kopenhagen 138.15, Stockholm 138.55, Oslo 138.15, Helsingfors 13. VREDNOSTNI PAPIRJI V l.iubljani je bila zaključena Kranj. ind. po 280. Tendenca za državne papirje je nekoliko sla-bejša, tudi tečaji so napram včeraj popustili. V bančnih delnicah je prišlo do prometa samo v delnicah Jugoslovanske, v industrijskih papirjih pa sta bila zaključena Slavex in Union j>aromlin. Tečaji so ostali v glavnem neizpremen^eni. Ljubljana. 8?,', Bler. pos. 97 bl„ 7%*81er. pos. 86 bi., Celiska pos. 160 den., Ljublj. kred. 120 den., Plaštediorta 90j uen., Kreu, zavod 170 den., Vevče 117 den., Stavbna 40 den., Šešir 105 den., Kranj, ind. zaklj. 280 den., Ruše 270—280, nih predmetov, ao v zadnjih 3 letih dosegli največjo višino s 98.6 točkami v oktobru 1927, najnižje pa so bilo v marcu 1930 s 82.9 točkami. Iz teh podatkov je razvidno, da je bil padec cen izvoznih predmetov občutnejši kakor padec cen uvoznih predmetov. V prvem tromesečju letos sta bila oba indeksa usmerjena navzdol. Indeks cen izvoznih predmetov >je padel od 105.3 v januarju na 101.8 v marcu 1930. Padec cen uvoznih predmetov je manj občuten: indeks je padel samo od 84.9 v januarju na 82.9 v marcu 1930, V primeri s prvim troniesečjem 1.429 so cene tako izvoznih kakor uvoznih predmetov občutno nitje. Padec znaša pri izvozni hpredmetih 20 točk, pri uvoznih predmetih pa 12 točk. Zagreb. Drž. pap.: Tob. srečke 45 bi., 7% inv. pos. 87.50—87.75 (87.50), agrari 54,50—54.75, vojna škoda ar. 432.25—433.25 (433), kasa 432.25 do 433.25 (433), 6. 432—432.50, 7. 432—432.75, 8. 432—432.75 (432.50), 12. 432—434 (433), srečke Rdeč. križa 52—60, 8% Bler. pos. 96.50—97,50, 7% Bler. pos. 85—85.25, 7% pos. Drž. hip. banke 84.50—85, pos. mesita Zagreba 75 bi. — Bančne delnice: Ravna gora 75 den., Hrvatska 50 den., Katolička 36—38, Poljo 58—58.50, Kreditna 96 do 100, Union 196.50—197, Jugo 78.75—79 (79), Lj. kred. 122 den., Medjunarodna 61 den., Narodna 8.280—8.380, Obrtna 36 den., Praštediona 900 do 910, Etno 158—166, Srbska 180—185, Zemaljska 133—137. — Industrijske delnice: Nar. šum. 24 den., Guttmann 160—170, Slaveks 72—75 (72), Slavonija 200 den., Našice 1250—1350, Danica 110—113, Pivara Sar, 160 den., Drava 240 bi., Šečerana Osjek 375—385, Šečerana Bečkerek 490, Nar. ml. 20 den., Osj. ljev. 175 den., Brod. vag. 111 den., Union 125—150 (125), Vevče 120 den., Isis 32 den, Ragusea 399—400, Oceania 200 den., Jadr. plov. 500 den., Trboveljska 437—437.50. Belgrad. Narodna banka zaklj. 8.340 (10), 7% inv. pos 89—90, agrari zaklj, 55.50 (10.000), vojna škoda zakli. 443 (100), 11. zaklj. 455.50 (1000), 7% Bler. pos. 86.25—87. Dunaj. Don. sav. jadr. 92.80, Wiener Bank-verein 18.25, Creditanstalt 47.60, Escompteges 160.40, Živno 93.60, Alpine 24.05, Trboveljska 53.30, Kranj. ind. 37, Rima Murany 85.50. Žito Navzlic občutnejšemu nazadovanju tečajev za pšenico in koruzo na čikaški borzi, je pri nas položaj neizpremenjeno čvrst, ker je zelo malo razpoložljivega starega blaga. V ponudbi nove pšenice se pa opaža lahno oslabitev, ki je gotovo posledica poslabšanja položaja na svetovnih žitnih tržiščih. Gornjebačka pšenica velja pri 217.50 nakladal na postaja, ponekod tudi 220, nova pa se ponuja po 175 za spodnjebačke postaje, julijsko blago pa po 180. Koruza vel"ja 100 bačka in srem- ska nakladalna postaja za promptno dobavo. _ V ostalih predmetih hi beležiti nikakih izprememb. Ljubljana. (Vse samo jionudbe, slov. post. plač. 30 dni, dobava promjilna, ml. tar.) Pšenica bč. 80 kg 2% 262.50-265., 78 kg 257.50-260, 77 kg 250—252.50, koruza bč. promjitna 150—152.50, za junij 155—157.50, ječmen bč. oz. 06/67 kg 167.50— 170, 63— 64 kg 162.50-165, oves bč. 185-190, moka bč. Og vag. bi. fko Ljubljana plač. po prejemu 410—415. Novi Sad. Koruza: bč., sr. 95—97K-, bč., sr. ladja Dunav 100—102, ban. ladja Dunav, Bega 100 do 102, bč., sr. julij 101—103, bč, oikolica Sombor I 98—100, sr. okolica Šid 98—100, ban. 90—92^. ! Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 7 vagonov, ječmen 1 vagon, koruza 35 vagonov, moka 9 vagonov, otrobi 1 vagon. Tendenca neizpreme-ngena. Sombor. Pšenica: bč., Tisa Šlep 207'A — 212K-bč. 77 kg 205—207)4, bč. 78 kg 207^—212^, sr. slav. 185—190, ban., Dunav, Bega, šlep 202'/. do 207K-, kanal bega 205—210, — Koruza: bč.", zrna 92—97^, bč. junij 97 X—102K, julij 100 do 105, avgust 100—105. — Moka: 8. 80—90. — Vse ostalo neizpremenjeno. Promet 162% vagona. _ Budimpešta. Pšenica: 21.03—21.20, zaklj 21.05 do 21.06; okt. 19.62—19.72, zaklj, 19.67—19.68. — Rž: okt. 11.80—12.07, zaklj. 12.05—12.07. — Koruza: julij 12.40—12.75, zaklj. 12.76—12.78; avg. 13—13.15, zaklj. 13.15—13.13. Transit julij 11.65, zaklj. 11.65—1168; avg. 11.85—11.90. Les Eksekutivna prodaja: 1 vagon herastovih podnic 43 mm 2.65 m 19—28 cm fko. vag. Medvode 1350 Din. Povpraševanje je za 1 vagon bukovih in hrastovih odpadkov 50 ali 55 cm, za 100 do 150 kbm madrijerov 4 m 19 cm 76 mm (za Grčijo), za večjo množino hruškovih hlodov od 50 mm dalje, za hrastove podnice 2.95—2.98 mm 41, 43 mm 19—28 cm (30—50 kbm.), za 50.000 kom. borovih pragov 2.80, 24-28X12-24, 15.000 kom. 1.80, 20-22X12, za več vagonov podmernih smrekovih, jelkovih desk, 12, 18 mm 4 m 10—16 cm. Ponuja pa se: več vagonov paral, desk smre-ka — jelka 4 m, 12, 18, 23, 27, 37, 47 mm, morali 27X56, 56 X 56, 33 X66, 66 X66, deske v fiksnih merah 30, 48 mm, 28, 30 cm, ca. 90 kbm. parjenega nežama-nega oreha 35—85 cm, media 50 cm od 1.80 m daljež med 2.80 m, sirova nežamana bukovina 48, 50 mm od 2 m dalje. Živina Mariborski svinjski sejem. Na svinjski sejem dne 13. t. in. je bilo pripeljanih 195 svinj; cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov starj 150 do 180 Din komad, 7—9 tednov stari 250—350 Din komad, 3—4 mesece stari 400—500 Din komad, 5—7 mesecev stari 550—600 Din komad, 8—10 mesecev stari 800—950 Din, 1 leto 1000—1750 Din komad; 1 kg žive leže 11—13 Din, 1 kg mrtve teže 16—18.50 Din. Prodanih je bilo 152 svinj. Pomlajenle v 24 urah .1« itosegla glasom zalival-niče tro-pu Ur. A., Prapra: 'Onih 10 lončkov RltOS-krcuie, ki ste mi Jih poslali, som morala odstopiti svo jim znankam. Moj ohraz jc dobra reklama *a Vašo kre-11)0, kajti kljub svojim 4fl letom sem lepa iu mlada«. BROS-krcnia odstranjuj« nairto in zanesljivo inozoljčke.soicdce, bradavice, nese, riideinon, rujnve modele. Šolnčnc jiejro. Jamstvo: Denar se vrne. io nI utpeha. Cona 12 I); !> lončki 25 O., 6 lončkov 40 D. r>r. Nik. Kem<*ny, KoSiee E, nož!ni prodal 12/K 5, f:c6ko - Slovaška Gradbeni inženjer siguren statik, projektant in samostojen konstrukter v železobetonski stavbeni stroki za konstrukcijsko pisarno ^ SE IščE V poštev pride samo inženjer-akademik, dober statik s prvovrstnim znanjem in izkušnjami, — Takojšnje ponudbe na ad-_ministraoijo »Slovenca« pod štev, 6844. Letoviiarji! Najcenejše letovišče pod Savinjskimi planinami. Krasne, lahke ture in izprehodi. Smrekovi gozdovi. Dnevna avtozveza. Avto na razpolago. Zbirališče turistov, t Informacije daje: Tujsko Prometno društvo Luče, Savinjska dolina. Št. 4370/30 6839 RAZPIS Županstvo trga Trbovlje odda za zgradbo občinske klavnice sledeča dela: 1. Težaška in zidarska dela. 2. Tesarska dela. 3. Krovska dela. 4. Kleparska dela. 5. Mizarska dela. 6. Ključavničarska dela. 7. Steklarska dela. 8. Pleskarska dela. 9. Oblogo sten s keramičnimi ploščami. 10. Električno instalacijo. Ofertalne pripomočke in informacije dobe interesentje med uradnimi urami v gradbenem uradu. Oferte je vložiti do 21. junija 1930 do 12 opoldne. - Županstvo si pridrži pravico oddati dela posamič ali skupno brez ozira na višino ponudbe. Župan: IG. SITTER, s. r. " ' krapinske toplice (blizu Zagreba) 42" C naravno topli termalni vrelci in blato lečijo revmo, protin, išias, ženske bolezni itd. V pred- in posezoni znatno znižane cene in specialni 20 dnevni aražmaji za pavšalno ceno 1280 Din (soba, oskrba, kopelji, takse). — Redni avto-promet, dobra prehrana, zmerne cene. - Pričetek sezone 16. aprila. - Zahtevajte prospekte! Zastopnike išče tovarna za prodajo plinskih generatorjev, ki delujejo na oglje, za stabilne in mobilne motorje, dalje motorje od 3—100 HP, motor, sesalk, elektr. potrebščin, plin. generatorjev za industr. kurjavo, najbolj ekon. pogonska sila. 'A kg oglja za 1 HP. Ponudbe v ital. ali franc. jezikfi z navedbo trgov, in bančnih referenc na tvrdko S. A. Gazogeni »Nostrum«, Via Card. Maurizio 30, Torino, Italia. Orehove plohe 1 vagon, 2 m in naprej, 60, 80 in 100 mm, suhe KUPIM. — ROZMAN JAKOB, lesna trgovina, Bohinjska Bistrica. Objava licitacije Mestno poglavarstvo v Bos, Novem namerava izgraditi električno centralo z razvodno mrežo in razpisuje ofertalno licitacijo za dan 14. julija ob 11 dopoldne v prostorih mestne občine. Pogoji za to licitacijo so razvidni vsak delavnik v pisarni mestne občine od 9 do 12 dopoldne. Pisemske pogoje dobe reflektanti proti 50 Din in se isti lahko pošljejo po pošti. Mestno poglavarstvo. Prvovrstni BOHINJSKI SIR dobavlja v vseli množinah ter po najnižjih cenah Sirarska zadruga Stara Fužina v Bohinju P. SV. JANEZ - JEZERO Prodajamo na drobno in debelo. Važno za gostilne, restavracije, prodajalnice, delikatesne trgovine, kakor t-udi za potemeZnike. ZA STAVBE vsakovrsten suh, lesan in žagan les. Vsaka množina v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa. Dostava tudi na stavbo. FR. ŠUŠTAR, lesna industr. in trgov. — Ljubljana — Dolenjska cesta štev. 12. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, preskrbni oče, stric in bratranec, gospod JOSIP KENDA restavrater in posestnik v Kamniku danes dne 13. junija 1930 ob 5^10 dopoldne, previden s tolažili svete vere, po daljšem bolebartju nenadoma umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika sc bo vršil v nedeljo dne 15. junija 1930 ob 4 popoldne izpred hiše žalosti na pokopališče v Žalah. Svete maše zadušnice se bodo brale v nadžupni in frančiškanski cerkvi v Kamniku. V Kamnika, dne 13. junija 1930. Franjo roj. Levičnik. soproga. Milan i ii Stanko, sinova. Marija Rcgally. Ela, Tončka Kratnar. hčere — in vsi ostali sorodniki. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstico fSO Din ali vaaka beseda »O por., Najmanjši oglai • 1 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo viSe. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. I! Službe iičejo II Ekonom absolvent vinar, in sad-arske šole, z dobro večletno prakso v vseh panogah kmetijstva ter vrtnarstva, želi zaradi že-nitve primerno in stalno službo. - Cenj. ponudbe prosi na upravo »Slov.« pod »Pošten in trezen« štev. 6831. Dijak išče čez počitnice name-ščenja v pisarni ali in-itrukcije. Naslov pove uprava pod št. 6861. Učenko s primerno šolsko izobrazbo, 14—15 let staro, sprejme takoj v trgovino z mešan, blagom Ignacij Morič, Jesenice. Oskrba v hiši. Pouk II I Sluibodobe Ribiški paznik s potrebno izobrazbo, se sprejme. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šilro »Ribolov«. Učenko za delikatesno trgovino -sprejmem 1. julija. - Ponudbe pod: »Oskrba pri starših« na upravo Slov. Trgovski pomočnik za specijalno trgovino kuhinjske posode se sprejme. Vicel, Maribor. Šoferska šola I. oblast, konc.. Čamernik, Liubliana, Dunaiska c. 36 (Jugoavto). - Tel. 2236. Pouk in praktične vožnie. Oblastv, koncesijonirana šoferska šola I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiwei-sova cesta št. 52. Prireditve Na Vrhniko! Žegnanje na nedeljo 15. junija. Sv. maša na hol-mu pri Sv. Trojici, kakor običajno na kvater-no nedeljo. Vabljeni kramarji in ljubitelji doline šentflorjanske. Hotelska kuharica samostojna — varčna in pridna, sc takoj sprejme. Ponudbe na: Hotel Turist, Bled. Trgovski vajenec s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme v špecerijsko trgovino v Ljubljani. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6828. Učenca na 3 letno učno dobo sprejme trgovina želcz-nine v Ljubljani. Naslov v upravi »Slov.« št. 6843. 2 mizar, pomočnika sprejme za pohištvo z vso oskrbo Tomo Jeglič, strojno mizarstvo - Ra dovljica 82. Prodajalka i daljšo prakso železnine-galanterije, se sprejme. -Ponudbe pod: »Ljubljana prodajalka št. 6788«. Stanovanja Lepo sobo takoj oddam pri cerkvi sv. Jožefa. — Naslov v oglas. odd. Slov. št. 6826. l^PBRBfnl Lokal na prometnem kraju, primeren za čevljar, obrt, kupim ali vzamem v najem. Ponudbe je poslati na upravo »Slovenica« pod štev. 6744. II | Pisarniški prostori se oddajo v najem v J.Maček Ljubljana, Aleksandrova c.12 v oblekah in površnikih najcenejši. Posestva Posetvo naprodaj 1 Posestvo z vsem gospodarskim poslopjem, njive 25 mernikov posetve, travniki, 3 gozdi, vse v lepi ravnini tik ob dež. cesti v vasi Gabroviče, fara Krka pri Stični, se iz proste roke proda. -Ceni se 100.000 Din. Pojasnila daje Anton Zupane, Žagar, Znojile 12, Krka. Stavbna parcela ki meri 1250 m'-', 10 min. Košnja se odda. Ljubljana, Dre-nikov vrh št. 1. Pletilni stroj Dubied 8, z aparatom, se proda ali odda v najem. Šinkovec, Celovška c. 90. Naprodaj je: Stelaža s šipami, majhna registr. blagajna, tri električne svetilke in železna peč, vse za trgovino. -Ogleda se med 12 in 13. Kje, pove uprava »Slov.« pod štev. 6825. m in d t luviu i iv ........ Deske od postaje Domžale, je U vagona, 25 mm, medija po ugodni ceni naprodaj. 30 Cm, večina smreka, na- Poizve se pri Janezu Dolničar, Prelok 1, pošta Domžale. ni zvezi, Dunajska c. 38. Veselica! Prostovoljno gasilno društvo na Laverci priredi dne 15. junija vrtno veselico pri g. Ivanu Ogrinu z bogatim sporedom. Igra tudi tamburaški zbor »Krim« iz Laverce. Pričetek ob 3 popoldne. -K obilni udeležbi vabi odbor. Poizvedbe Zelena papiga je ušla na Mirju. Najditelja prosim, naj naznani svoj naslov na upravo »Slovenca« pod št. 6824 proti dobri nagradi. Glasba Harmonika dobro ohranjena, 3 vrstna in troglasna, se za 1300 dinarjev proda. P e r n e Alojzij, Velesovo, Cerklje pri Kranju. Prodaja posestva v Stolovniku pri Rajhen- " """"I" " . , ' I burgu, sestoječe iz gospo- Pražakovi ulici. Podrob-1 darskih poslopij, travni-no se poizve pri Zadruz- koy n|.jv pašnikov in gozdov za cenilno vrednost 150.000 Din potom javne dražbe dne 25. junija 1930 ob 10 dopoldne na licu mesta. Najmanjši ponudek 100.000 Din. — Opozarjamo na to ugodno priliko vse, ki sc zanimajo za omenjeno prodajo. Dražbenc pogoje in listine smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri okr. sodišču v Sevnici, odd. II., med uradnimi urami. Objave Razpis! Krajevni šolski odbor mestne občine ljubljanske razpisuje izvršitev nekaterih mizarskih del v šolskem poslopju v Šiški in v šoli na Barju. Ponudbe je vložiti pri mestnem gradbenem uradu do dne 23. junija 1930 ob 11 dopoldne. Tam se tudi dobe potrebni pripomočki za vlaganje ponudb. — V Ljubljani, dne 13. junija 1930. Krajevni šolski odbor mestne občine ljubljanske. Župan: Dr. Puc, predsednik. Kiipiivid H Posnemalnik rabljen, a dober, kupim za mleko od 200 do 300 litrov. Ponudbe z navedbo cene in firme na upravo »Slovenca« pod štev. 6778. POHIŠTVO priprosto in najmodernejše Vam uudi tvrdka po izredno nizki ceni KREGAR IN SINOVA Št. Vid nad Ljubljano — nasproti kolodvore II Prodamo Tehtnica za trgovino — sistema Schulz Universal — za 15 kg, ugodno naprodaj. Vprašati pri Gospodarski zvezi na Dunajski cesti. Več vagonov apna dobro žganega — je naprodaj. Dobava takojšnja. Cena je po 30 Din franko vagon za 100 kg. Naslov se izve v upravi pod št. 6780. prodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6770. Moško kolo prodam. - Gajšek Franc, Prežin, Štore. Naprodaj je: 2 novi izložbeni okni in 1 vrata. - Poizve se pri tvrdki Prelog, Ljubljana, Gosposka ulica. „ Dalmatla" tvornica Portland cementa d. d. Kaštel - Sučurac pri Splitu priporočata svoj prvovrstni svetovno znani Ia Portland cement ,,Titan" „Dalmatia" v juta- in papirnatih vrečah ter sodih Glavni zastopniki M. Gregovlč & Co., Ljubljana Cankarjevo nabrežje 1 — Telefon 2971 iiiiimuiiiiimiimiiiiiimiiimiiMimii KROMPIR za krmo, oziroma hrano, se poceni proda. Vpraša se pri portirju Kette Murnova c. 50. iiiimmiiiiiiiimuimiiiiiiiiiiiiiiiumi Halo - tu (leteče Vse kopalce in kopalke vabimo v toplo Soro. Otvoritev v nedeljo z godbo. Preskrbljeno z dobro, tudi toplo iirano in hladnim pivom. Deske za solnčenje, mivka. I Obrt Kopalne obleke vseh vrst po meri. Aleksandrova cesta 3, pritličje. Priporoča se restavracija, kavarna in prenočišče kolodvor — Vrhnika. Kaio Ca. 25 do 30 m3 suhih JESENOV1H PLOHOV rezano v debelostih, večji del 6, 8 in 10 cm, liupim. - Ponudbe sprejema uprava »Slovenca« pod štev. 6588. Jnserati v »Slovencu* imajo največji uspeh: Trgovina s kuhinjsko opremo se proda. - Vicel, Maribor, Glavni trg 5. Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Kemič. čistilnica perja. Tesan les popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »Ili-ija«, družba z o. z., Dunajska cesta 46, telefon 28—20. ješprenj, ajdovo moko vedno svežo oddaji* na debelo veletrgovina A. VOLK, LJUBLJANA Rcsljcvn cesta 24. Ifuria ©česa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN je mast Dobite v lekarnah, dro-lerijab ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča n. HRNIAH iehornar - MS4W »ALPEKO« Ira- ind družba z o. z. LIUBLIANA nudi po dnevnih cenah Ia Portland cement svetovnoznanih znamk »SALONA« (TOUR), »COLOSSUS«, TALJENI CEMENT azbestni škrilj, valovite plošče, cevi raznih dimenzij. Proizvod: »SPLIT« A. D. ZA CEMENT PORTLAND V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčno ljubljeni oče, brat, stric in svak, gospod Alojzij KasSelic posestnik in živinotržec dne 13. t. m. po kratki, mukepolni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Truplo blagopokojnega prepeljemo v Šmarje, kjer se bo vršil pogreb v nedeljo, dne 15. junija 1930 ob 4 popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče. Ljubljana-Šmarje, dne 13. junija 1930. Žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Maurice Constantin VPeyer: 53 ■Sg Š>£ K/J IHAUi 29 »moS M . "o g g8.cg i •a (J ® c t/5 n •§Og a J4 I oi ?! A Q .2 S « g ogo a<ž> i Človek se sklanja čez svojo preteklost •. • Ribolov je bil sijajno izpričevalo za moč človeške volje. Jezero, s katerega je bil veter pomedel sneg, Je ležalo v mračnem blesku, kakor oksidirano srebro, pod bledim, brezoblačnim nebom. Okrog solnca so visele kakor šaljiva čarovnija, v obliki križa bleda stranska solnca — dokaz, da je vladal precejšen mraz-V zraku so morale krožiti neštete prizme, ob katerih sc je lomila svetloba v vseh mavričnih barvah. V čarobni igri so se barve zdaj hitreje zdaj počasi vrtin-čile, združevale, kadar so zadevale ob ledeno skorjo, odsevale, obstale za hip tiho združene, da so se nazadnje brez vsake težave razpuščale v žarkem blesku bele svetlobe... Prav posredi te pravljične igre, oh nenehajočem rožljanju mraza, ki nenadoma nagrbanči ledeno ravan, da začiie pokati, se je vozila dolga vrsta naših sani s cingljajočimi zvončki. Vedno dalje po jezeru, proti obzorju, ki je padalo s povsodi enako ne-dotaknjenostjo neposredno na led, dokler nismo dospeli do kraja, kjer so ribiči — bili so Kanadci, Islandci in Mestici' — po našem nalogu ropali jezero. Nad tri čevlje velikimi odprtinami v ledu so se dvigale lesene kolibe, štiri metre v kvadratu velike; tam so kurili peči, da odprtine ne bi zamrznile. V odprtinah je skrivnostno pljuskala temna voda. Skozi te odprtine spuščajo ribiči mreže ter jih vlečejo spet ven. Taka mreža vam je kakih sto čevljev dolga. Kadar spuščajo mrežo, morajo razširiti odprtine za kakih sedem čevljev. Mož poriva nato z dolgo palico mrežo pod ledom dalje do pomožne odprtine. Tam stoji mož, ki jo ujame ter vodi dalje na isti način uo tretjega ... in tako dalje do poslednje odprtine, odkoder vodijo vrv nazaj do izhodne odprtine, katera je med tem že do mala zmrznila. Presneto bridek kruh si tako služijo ljudje. Kljub blaznemu mrazu morajo možje prijemati z rokami do ramen visoko v vodo. Čim jo potegnejo iz vode, je roka že prevlečena z ledeno skorjo, ostro kot nož. Toda čemu bi se zadrževali tako dolgo pri teh težavah in bridkostih? Pride trenotek, ko potegnejo mreže iz vode, ko prijemajo ribe za škrge, da za hip pocapljajo, poslednjikrat se zablestijo v zlatem in srebrnem razkošju, ter jih vržejo, sproščene iz mrež, s surovim sunkom na led. Mraz jim je milosten. Vrže se nanje ter naglo zaključi njih tragično in groteskno capljaiije. Potem jih zlože po vrsti na kupe in naš mož jih naklada na sani, da vse to veliko umiranje zamenjamo v dolarje, v dobrobit in prospeh naše firme! ... * Z bridko ironijo se je trudila usoda vso to zimo, da bi mi dokazala pravilnost rekla: »Nesreča v ljubezni — sreča v igri. Vse, česar sem se dotaknil — ribe in zemljišča — vse se je srečno izteklo ter mi prinašalo denarja. * Manj sreče sem imel z ozirom na gospoda Richar-da 0. Snoobya, privatnega detektiva, čigar bistroumnost je očividno napovedala konkurz. Polagoma sem postajal že sit, dajati tnu vedno predujme, ki so izginjali, ne tla bi prejel sploh kake vesti o Hanni, Archerju in Baby Lucy. Poskusil sem angažirati še tri njegove kolege. Uspeh je bil isti. Potem sem, vsaj zaenkrat, pustil stvar pri miru. Izgubil sem zaupanje do teh ljudi. * Analiza lastnih čuvstev jc močno zamotana stvar. Če poskušam, da bi se sklonil nad to zasovraženo svojo preteklost, zasledim najprej, po prvi otrplosti: ljubosumnost. Kaj? Rdeči nemarne mi je ugrabil Hanno? Njemu naj zdaj pripade njena plavolasa slad- kost? Ta ljubosumnost je budila v meni prirodno občutje človeka, kateremu so ukradli najdražje. A potem je rastel srd. Razmišljal sem o strašnem maščevanju, in te želje še danes nisem docela zamoril... Postala je sicer zelo slabotna, a še vedno straši na skrivnem v meni: morda kot brezimni povzročitelj marsikatere bedarije, ki jo počnem ... Nenavadni, dotlej neznani pohlep po denarju!... In gnus, ki sem ga ob istem času čutil zoper denar! ... Če sem le dve minuti sklonjen nad to preteklostjo, se že ozrem v stran. Ne prenesem, ker od tam tako diši po mrliču. Mrtva ljubezen pod rožami, ki so venele. Počasi se ozrem v stran od teh ruševin ... A kako lahko bi mi to bilo, če bi med vsem tem mrtvim nc bil ostal spomin na Baby Lucy tako živ!... Ljubezen do otroka je bila vedno nekako pomešana z nekim ostankom ljubosumja, srda in zaničevanja. Močnejša od vsega dragega je bila želja, da dobim zopet svojo Baby Lucy, a neločljive in od nje nerazdružne so bile ostale tri želje. Kakor ladja, ki plove skozi plitko umazano vodo in rije po plesnivem dnu pod seboj... Popolnega pozabljenja in miru nisem nikoli več postal deležen. Pomlad je napravila kratkočasju ribolova konec. Že nekaj dni brezdelja je zadostovalo, da sem postal silno deprimiran. Sedanja in pretekla pomlad — kakšna razlika! Ne, nisem bil vre jaz tisti, ki se sklanja nad svojo preteklost, marveč moja preteklost se je preteče dvigala pred menoj. Premagati sem jo mogel le če sem ji mogel s sijajno sedanjostjo vzeti vso moč. Sleherna minuta sedanjosti je morala biti izpolnjena, niti za tren si nisem smel privoščiti počitka. V vsakdanjem boju sem moral zoperstaviti sleherni minuti preteklosti — tudi najlepši! — zmagoslavno minuto sedanjosti. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel teč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Franc Kreinžnr.