Glasilo „Slovenskega lovskega društva“:
Štev. 12.	■ List za lov in riharstvo. ■ i Leto
Izhaja v Ljubljani po enkrat na mesec.
V ;S E B I N A:
Dr. P.: PrenelIcaisB.:Nfekai
— Trzinski: Nekaj o kozicah. — Iz lovskega nahrbtnika.
: LISTEK:
R. Murnik: Trinajsti medved. (Konec.) R1BARSTVO:
A. Schweitzer: Ribarstvo in zakona-. dajstvo. —■ Iz ribarske mreže.
Slovensko lovsko društvo
„Lovec“
a
in njegovo glasilo
Društvo je namen j eno slovenskim lovcem v s e |§ pokrajin. Sedež mu je v Ljubljani.
članarina znaša na leto 5 ICron. Kdor jj pa plača enkrat za vselej 50 kron, postane ustanovni član in je nadaljnjih letnih prispevkov oproščen.
Društvo izdaja svoje glasilo „Lovecss$ in sicer po enkrat na mesec.
Člani dobivajo „Lovca“ brezplačno ;-za nečlane v Avstro-Ogrski pa znaša naročnina 6 kron na leto; oni, ki bivajo v inozemstvu, imajo doplačati še poštnino.
List priobčuje tudi\ oznanila po tehle cenah:
	na	oyitku:		na	prilogi
cela	stran K		250-—	K	220’—
11	||1|	» .	i	. >>	110’—
mm	»	| »			74* -
§f|m	| »	L'’;.'»-' -			55*—
9	I »	»	j 4Q-WM	»	30 —
H		» ;	WMM	1 »;	16*—
H
Društveno 'znamenje dobe člani pri odboru za 2 kroni. Pisma in pošiljatve je nasloviti na:
Slovensko lovsko društvo v Ljubljani.
J
ISm* PETER WERNIG
ir. z «n. z. v; Btrovljak ii Iirsibn
Iznajditeljih izdelovatelj »Triumph-Rifled vrtanja“ in „Wernigovega univerzalnega vrtanja* z najgostej-šim, neprekosljivim vrtanjem, kakršnega te ni bilo, velikanskega strelnega učinka in predornosti ob polnem jamstvu in zmernih cenah. P n. lovcem priporoča svoje izdelke prve vratc in kakor' pero lahke trieevke, kratke lovske puške, dvocevke za iibre In krogle, risane dvocevke (Bockgewebr),
____ MannlicherSciiOnaaerjeve kratke
palke lin pa Wernigove štirieevne paške. — Priporočam svoje p^-^c za krogle, kaliber 9'3 mm, preiikušene na različne strele. Kot največjo novost za dvocevke in iibre in krogle priporočam patrone z nikijastim plaščem 9-3 mm ---§X svinčeno ostjo in 9'3 mm patrone z legirnimi streli In papirnim vodom. — Canovnik zastonj in Iranko. —
Mob Zalaznik, ^"B hTA
Podružnice: Slavni trg št. 6, Bolodvopsl» ulico št. 6.
Čekovni »Sun pri c. kr. hran. uradu it. 113.187	Telefon št. 194.
Priloga „Lovcu“ st. 12 1910.
Koncem prvega leta.
Ko smo poslali 1. štv. „Lovca“, v svet, je bilo — mraz, in mraz je tudi sedaj, ko pošiljamo zadnjo, vendar „Lovec“ še ne bo zmrznil. Grejejo ga simpatije naročnikov, ki jih je okrog 800 in sicer takih, ki teh simpatij-niso kazali samo s tem, da so „Lovca“ brali, ampak takih, Jd so Simpatije pokazali v gotovini in plačali. In tem, v gotovini izraženim simpatijam, se ima „Lovec“ zahvaliti, da še ni zmrznil, da gre čil in vesel v 2. leto. Zato pa njegova zahvala velja v prvi vrsti — n ar o čn i ko m, oziroma članom društva.
Pa „Lovec“ ni materijalist. On ne ceni le gmotnih podpor, ceni, in sicer visoko ceni tudi duševne podpore. Zato se enako iskreno zahvaljuje tudi svojim — sotrudnikom, ki so ga, če ne ravno bogato, pa vsaj darežljivo, zakladali s potrebnim brašnjem na tej prvoletni poti.
Zlasti moramo pohvalno omeniti gg. dr. Viktorja Jeločnika, prof. Ivana Franketa, dež. sod. svetnika Julija Bučarja, dr. Jankota Ponebška, Petra G i 11 y j a, Albina Sehvveitzerja itd., posebej pa še našega priljubljenega podlistkarja Rado Murnika, Vsem tem, kakor tudi ostalim sotrudnikom izreka „Lovec“ najprisrčnejšo zahvalo.
Se nekoga „Lovec“ ne sme pozabiti ! Gošp. dež. šol. nadzornika prof. Fr. Le'vca, ki se je mnogo-trudil, da bi bil list pisan v pravilni slovenščini. Naj ne obupa, čeprav je ta ledina trda, in naj nas tudi prihodnje leto nekoliko podpira-. Hvala mu že vnaprej!
Navada je sicer, da urednik v zadnji številki odpre svoj šator in široko razgrne pisano blago, ki ga hoče prihodnje leto spečati med naročnike.. „Lovec“ tega ne stori. Ne morda zaradi tega, da bi bili njegovi predali prazni,.saj ga je gosp. Juraj Lubič sam založil skoraj za celo leto, kaj še-le drugi, — marveč zato, ker je uverjen, da mu dosedanji naročniki ostanejo zvesti, naj jim dela bogate, ali le skromne obljube, saj njih zvestoba koreni v zavesti, da je stanovska dolžnost vsacega slovenskega lovca podpirati to edino, v domačem jeziku pisano, glasilo.
Da bo „Lovec“ tudi v prihodnjem letu vse storil, da povoljno reši svojo zadačo, je samoohsebi umevno in bi bile vsake obljube odveč. Samo nekaj si uredništvo pri tem izgovarja, — da mu nahrbtnik polnijo č i t a t e 1 ji. V preteklem letu se to žal ni dogajalo v taki meri, kakor bi se bilo lahko. Lovci so drugim listom pošiljali različne novice iz dotičnega okraja, mi smo jih pa prav malo prejeli. To bi ne smelo biti. Vsak lovec naj takoj, kakor hitro kaj zanimivega izve, vzame dopisnico in naj kar po domače zapiše, kar je slišal ali doživel. To ne stane ne truda ne denarja, in — nahrbtnik bo vedno poln. Napake bo že popravil urednik. Poročati pa ni le tacih notic, ki že meje na latinščino, ampak skraja vse. Kar se na lovu pripeti, je vse zanimivo, to pravilo naj imajo čitatelji pred očmi, kadar se vprašujejo: Kaj naj „Lovcu“ pišem?
Uredništvo.
□O'	~.....	.	....; .....^DID
P|Opj	Vprašanja m odgovori.
(Za odgovore uredništvo ne prevzame jamstva.)
Vprašanje: Kot vzorec brez vrednosti Vam po pošti pošiljam jetra danes ustreljenega zajca. Na njih se nahajajo mehurčki, na enem koncu beli. Ker še nisem naletel na to zajčjo bolezen, se drznem vprašati vas za pojasnilo. Po mojem mnenju je to ikravost ali metljavost. Nahajalo se pa to ni samo na jetrih, ampak povsod po črevih, zlasti v zadnjem koncu. Prosim, da mi blagovolite takoj sporočiti, kako se navadno imenuje ta bolezen, in če še iz teh mehurčkov kaj izcimi, ako pridejo v želodec druge živali? Je-li meso takega zajca užitno?
1. F.
Odgovor: Zajčja bolezen se imenuje metljavost na jetrih, Ecchinokokus. V mehurčkih je zalega tričlenaste pasje trakulje. Ako požre pes taka jetra, se razvije v črevih polno trakulj. Z blatom psa gredo trakulje in pa njih posamezni členi iz psa. Po travi, sploh po krmi, pridejo jajčka zopet v zajca in v njem se razvijejo ecchinokoki. Meso ni užitno, ako je tudi v mesu kaj teh mehurčkov.
Paulin..
MALA OZNANILA.
Kupim čistokrvnega frmača (psa) srednje velikosti od 5 do 7 mesecev starega, J o s. Obed, sodni izvršitelj v Novem mestu.
Na prodaj je psica, 60 cm visoka, bele barve, kostanjevih lis, nemške pasme. Ima dovršeno dresuro v vodi in na suhem. Posluh izboren, in aportira krasno. Proda se po čisto nizki ceni. Na željo pripeljem psico tudi sam. Vprašati je pri Jos. Krošel, prakt. Sromle št. 21 pri Brežicah.
Psica-frmačka, 6 let stara, kratkodlaka, rjavo tigrasta se proda zaradi izstopa,iz lovske družbe. Cena 60 K. Naslov pove uredništvo »Lovca“.
izgubil se je 30. nov. 1910 v lovišču Osredek (Bloke) istrski brak samec, bel, z rjavimi lisami, ušesa rjava z zvezdo na č )u. Gnal je proti Rakitni. Kdor kaj ve o tem psu naj sporoči „Lovcu«, dobi na& dri
Lepega srnjaka inia na prodaj Ivan S jt, posestnik v Dolenji vasi pri Cerknici, kjer se vse natančneje izve.
Frmača, 4 leta starega, kratke dlake, rjavotigraste barve, prav pridnega, proda poceni gosp. Albert Schmidt, ravnatelj v Rihembergu.
DECEMBER
Prepelica.
Spisal dr.|'J. P.
Prepelica je soseda škrjančeva.
Erjavec.
■em, da se bo marsikdo čudil, da sem se namenil opisati prepelico ravno zdaj po zimi, ko je ni pri nas, ko-'biva. v gorkih, južnih krajih, in da je prišla na vrsto šele v zadnji „Lovčevi“ številki. Res! naši vrli lovci pisatelji so nam bolj ali manj obširno predstavili skoraj vse lovne živali, četveronožce iri ptice, le na našo znanko prepelico so skoraj popolnoma pozabili, . pa menda vendar ne zato ker vedno bolj gineva; saj temu ni reva sama kriva! Pa je že tako na tem grešnem svetu: če začno koga brkati in odrivati, nima nikoli in nikjer več miru ter je povsod zadnji
Prepelico gotovo vsak izmed nas pozna, izvzemši Izraelce, ki so v arabski puščavi jedli prepelice, pa so mislili, da so kobilice (II. Mojz. 16, 13.); menda za kazen, da je bilo to „izvoljeno“ ljudstvo v prirodopisu tako slabo „podkovano“, da je zamenjalo prepelice in kobilice, ga imenujemo porogljivo še dandanes prepeličarje.
Ker , jo torej vsi poznamo, je ne bom natančneje opisoval in popisoval, ji preiskal in preobrnil vseh pereščkov ter ji premeril vsake
„Lovec“ I. letnik št. 12, 1910.	12
najmanjše poteze in lise, ki nam jo kaže njena sicer skromna, ali barvi tal tem bolje prikrojena suknjiča. Utrudljivo je tako dlakocepno popisovanje za pisatelja in za čitatelja. Mislim tudi, ne vem pa ne, če imam prav, da take dolgoveznosti pristujejo edino le učenim znanstvenikom in spadajo v strogo znanstvene knjige, ne pa nam lovcem in našim strokovnim časopisom. Taki na videz jako učeni opisi' in popisi so navadno vzeti in posneti po nemških knjigah, ter se ne strinjajo popolnomaNr! posebno v biologičnem oziru ne z našimi, od nemških precej različnimi razmerami. Neprimerno večje vrednosti so izkušnje in opazovanja lovnih živali v našem podnebju.
Mesto obširnega, popisa, ki bi pa gotovo ne dosegel, ne po vsebini in tudi ne po obliki, vzornega sestavka Erjavčevega (Domače in tuješivali v podobah,TI. natis 1893. Drugi zvezek. Ptice str. 154—156) podati hočem našim lovcem nekaj Splošnih opazk o prepelici, ki jih bodo po mojih mislih bolj zanimale kakor suhoparni popis.
Najpreje moramo načeti in razvozlati vprašanje, zakaj se število prepelic od leta do leta krči. Se pred nekaj desetletij je bila pri nas prepelica mnogo številnejša kakor pa jerebica, tako so n. pr 1. 1875. na Kranjskem ustrelili 2258 prepelic in le 423 jerebic, dandanašnji je to ravno narobe, če ni razmerje za prepelico morda neugodnejše kakor pred tolikimi leti. Res je kako leto veliko več prepelic kakor druga leta, ali to so le izjeme. Glavni vzrok tej prikazni je pač selitev oziroma so nevarnosti, ki čakajo prepelico na potu v južnejše kraje. Kmalu potem, ko je spravil naš kmetič zadnjo proseno lat z njive, naš začno prepelice polagoma zapuščati. Odhajajo in lete po noči do sredozemskega morja, kjer se zbirajo v velike jate, da se skupaj podajo na osodepolni let čez široko morje. Koliko jih pri tem pogine, ker opešajo ali pa ker jih zalotijo, viharji, se ne more niti približno ceniti. Na afrikanskem obrežju pričakujejo jih z raznimi lovilnimi pripravami, love pa popolnoma utrujene in upehane ptice tudi z rokami. Plen je navadno prav obilen. Preteklo jesen je bilo citati po časnikih, da so peljali spomladi mimo otoka Malte milijone prepelic na Angleško; cele ladje, se jih je pa sprid-ilo. Proti tacemu vandalizmu ni nobene druge pomoči kakor strog mednarodni zakon v varstvo ptic, ki bi se moral pa tudi strogo in brezobzirno izvrševati, da bi ne ostal le na papirju. To so za zdaj le naše vroče želje; dosegli jih bomo gotovo, ali tačas, bojim se, prepelic ne bo več: izginile bodo s zemeljskega površja, kakor so izginile neštete čede bizonov, milijoni golobov selcev in brezštevilne jate velikega alka — Alca impennis. — Le mimogredoč omenim, da so okostnice in jajca velikega alka v prometu že jako redka in imajo radi tega rudi primerno visoke cene. Tako je bilo brati 1. 1908. po raznih časnikih, da so prodali eno samo jajce tega ptiča
na javni dražbi v Londonu za neverjetno svoto 110 angleških funtov šterlingov, kar je 2646 K 60 h našega denarja. To bi bilo „blago“ za ljubljanski trg! Veliko prepelic se ponesreči tudi pri stolpih svetilnikih,-ob telegrafskih in telefonskih žicah. O zrakoplovbi se zdaj ne more še nič gotovega reči, ali. vendar lehko trdim, da bodo tudi zrakoplovi našim selilkam ravno tako nevarni kakor so druge enake moderne priprave. Vplesti moram tukaj trditev velikega misleca pesnika Tolstega, da civilizacija ne prinaša človeštvu ravno posebne sreče; pa ne le človeštvu, ampak tudi živalstvu, rastlinstvu in rudninstvu je vsak človeški napredek bolj ali manj poguben. Edino tolažbo imamo, ko vidimo izginjati narod za narodom, eno živalsko vrsto za drugo, da v vsemirju se ne izgubi niti en atom, da smrt enega bitja da življenje drugi stvari.
, So pa še drugi vzroki, ki pospešujejo pojemanje prepelic. Ti vzrojjd so pa vkoreninjeni v naravi ptice same; s svojimi lastnostmi in navadami ter z vsemi svojimi življenskimi pojavi zadržuje zadostno naraščanje, ki bi bilo kos sovražnikom in nevarnostim.
Prepelica gnezdi in leže na tleh kakor druge naše poljske in gozdne kure in pa še mnoge druge ptice. Med temi je njena sorodnica jerebica, in vendar vsak ve, da je jerebic od leta do leta več, če se z njimi lovsko ravna in jih ne streljamo nespametno. Ob gnezditvi se mora jerebica braniti ravno tistih sovražnikov in ogibati enakih nevarnosti kakor prepelica. Tukaj tedaj ni med obema nikakoršnega razločka.
Če pa natančneje preiščemo vse podrobnosti, ki jih opazimo ob gnezditvi pri teh dveh pticah, vidimo na prvi mah velikanski razloček, in le čuditi se je, da niso prepelice že popolnoma zatrli.
Že po številu jajec prvega gnezda je jerebica mnogo plodovitejša kakor prepelica. Jerebica znese navadno po 9, 10 do 16, tudi 18 in celo 20 jajec, kar je odvisno od starosti samice, in sicer zneso stare samice veliko več jajec kakor pa eno- ali dveletne mladice. Našli so tudi že gnezda z 26 jajci, ki sta jih pa znesli dve samici v eno gnezdo. Povprečno število znaša torej 12—16 jajec. Število jajec prepeličinega gnezda pa je malokdaj pod 8 in ravno tako redko nad 14, semtertje enkrat 16, kar je tudi pri prepelici odvisno od starosti Samice, ki jih je znesla.
Jerebica in tudi prepelica, ki srečno izvali in vzgoji svoje mladiče, ne vali več.
Če se pa gnezdo ponesreči, preden je znesla vsa jajca, gnezdi prepelica kvečjemu le še enkrat, včasih pa tudi ne več. Znese pa v drugo le 8 do 11 jajec. Ker začne prepelica leči šele koncem junija, ne zgotovi drugega gnezda pred začetkom avgusta in se mladiči izležejo
še le čez 20 dni, tako da so koncem septembra komaj leteči. Tak zarod navadno pogine, ker stara preje odide proti jugu, preden se morejo mladiči sami prehranjevati.
Veliko vztrajnejša je jerebica. Tudi jerebica gnezdi navadno le enkrat, če se ji je posrečilo, izvaliti in zarod izpeljati ali pa če je mladiče le izlegla pa precej potem izgubila. Samica pa, ki je že legla in ponesrečila, preden so mladiči izlezli, gnezdi še enkrat. Znani so pa slučaji, da je naredila še tretje gnezdo.
Vrhutega se pa prepelica kaj rada skuja ter zapusti tudi že močno doležena jajca.
Nadalje je prepeljak' malo skrben soprog in oče ter prepusti zarod samemu sebi. V prepeličjem življenju sploh ne opazimo onih vezi, ki spajajo jereba in jerebico ob gnezditvi in potem, ko se mladiči izležejo, celo družino. Da take razmere ne pospešujejo razvoja mladega zaroda, kakor tudi ne razploda prepeličjega plemena, vidimo najbolje v človeškem življenju. Skoraj enake razmere najdemo pri gozdnem jerebu, pa tudi tu vidimo, da se ta vrsta ne more posebno izdatno pomnožiti, čeravno ji krajevne in vremenske razmere ugajajo.
To so glavni vzroki, da je prepelic od leta do leta manj; da popolnoma ne izginejo se da doseči le z mednarodnim ptičjim varstvom, kakor sem že gori namignil,'želim pa, da bi se moje prerokovanje ne izpolnilo, in upam, da se ne bo, ker v Italiji Se že svita in na V. mednarodnem ornitologičnem shodu v Berolinu se je v tej stvari prav veliko doseglo.
Kakor sem omenil, je včasih prepelic več kakor druga leta; tako jih je bilo letos prav veliko. Vzrok temu, mislim, je bilo neugodno vreme za časa glavne pomladanske selitve. Skrajno slabo vreme na severu jih je prisililo, da so ostale in gnezdile pri nas. Tako se je zgodilo tudi drugim vrstam; grahaste penice so gnezdile letos pri nas v neprimerno večjem številu kakor sicer. Dne 3. julija našli so v Mestnem logu zapuščeno prepeličje gnezdo z 10 jajci, pozno gnezditev je provzročilo slabo vreme meseca maja in začetkom junija; gnezdo je bilo polnoštevilno in samica še ni bila začela valiti, kar je bilo videti na redki vsebini jajec. Neki Posavec, ki je takrat v Mestnem logu seno kosil in sušil, je baje izpil celo prepeličje gnezdo.
Lov na prepelice ni posebno težek in tudi ne težaven. ' Na prepeličji lov gredo posebno pogosto začetniki lovci, da se izurijo v streljanju. Koliko divjačine taki junaki obstrele, se lehko vsaj približno preračuni, če se pomisli, da streljajo na vsako daljavo. Te obstreljene prepelice poginejo v strašnih mukah brez vsake koristi za človeka. Tu bi se moralo kaj ukreniti proti takemu nespametnemu streljanju.
Škode ne naredi prepelica nobene, tudi najbolje zakrknjeni sovražnik lovu ne more trditi, da bi bila prepelica kakorkoli škodljiva; ravno narobe, poljedelstvu je še celo zeio koristna, ker pokonča prav mnogo škodljivega mrčesa.
Sovražnikov ima zato, ker gnezdi na tleh —— to sem že gori omenil — prav obilo: četveronoge roparice in ujede jo zalezujejo, ko gnezdi po naših trevnikih in njivah, in pa, ko se seli jeseni v južne kraje in ko se vrača spomladi zopet k nam. Najbolj škodujejo: podlasica, dehor, jež in pa mačka; ne mislim koristne domače mačke, temveč na podivjane, ki okusivši divjačino ne pridejo nikoli več k hiši, temveč se potikajo blizu človeških stanovališč ter so prava kuga za vse, kar leze in gre.
Po prirodopisnih' knjigah in lovskih časnikih je velikrat brati, da se_prepelica ogiblje hribov in živi le v ravnini. To velja pa le za pokrajine, kjer prevladuje planota, splošno se to ne Sme trditi. Na polju mojega rojstnega kraja, ki leži približno 640 m nad morsko gladino, gnezdi vsako leto vsaj en par prepelic.
Prepelica pa nam ne daje le okusne pečenke, ampak nas razveseljuje tudi s svojim petjem. Ne poznam nobene druge lovne ptice, ki bi bila tako priljubljena, da bi jo ljudje imeli radi petja v kletkah. To petje res ni kdovekako blagoglasno in današnjemu nervoznemu in razvajenemu narobe — svetu je preveč enolično. Pa kaj more prepelica zato, ona poje, kakor jo je stvarnik ustvaril. Njeno petpedi-kanje zna prav ceniti le prirodoljub, ki mu naznanja pričetek spomladi, in pa ubogi bolnik, ki težko pričakuje zaželjenega jutra. Pri dobri oskrbi poje prepelica v gajbi skoraj vso zimo, pri nekem ljubljanskem ptičarju letos že od začetka decembra.:
Opisal sem, kojikor se je dalo radi omejenega prostora, vse najvažnejše strani in dogodke v življenju naše prepelice; da je to nepopolno, vem šam najbolje.
Preden pa končam, moram omeniti, da so koncem preteklega stoletja na Nemškem hoteli nadomestiti prepelico z raznimi tujezem-skimi pticami. Med temi je bila tudi kalifornska čopasta prepelica (Schopfvvachtel). Veliko se je tačas o njej govorilo in pisalo; vztrajnejša je kakor naša prepelica, ne seli se ter ostane tudi po zimi tam, kjer je poleti gnezdila, in prenočuje tudi na drevju: to so njene prednosti, ki jih ima pred našo evropsko prepelico; in to je že nekaj. Raditega je bilo po lovskih časnikih prav veliko vrišča, potem je pa zopet kmalu vse potihnilo.
teliglieiielteicelteitelteltgiteiteiteiteii^teltelteiceiieiceiceicgitel ©tel
„Nekaj o jerebu“.
A.'
■od to znamko je priobčil Peter Višnjan v št. 11 „Lovca“ notico, v kateri se bavi z vprašanjem, zakaj prihajajo na „klic“ šoje, senke, veverice itd. S tem je na novo sproženo že dokaj staro, pa še vedno ne povoljno rešeno, vprašanje. Preden pa preidem k stvari sami, moram še omeniti, da,ne menim le jaz, da je edino pravi lov na jereba lov na klic, temveč so tega mnenja vsi lovci, to je pravi lovci; streljačem in mesarjem je pač deveta briga, ali je jereb pridobljen na ta ali oni način, — če prav z zanjko. Vzroke, zakaj da je loviti jereba le na klic pravilno in pravega lovca vredno, sem raz-motrival v št. 8. in 9. „Lovca“ dovolj obširno.
Da prihaja na „klic“ vsakovrstna žival, je opazil že vsak lovec, ki je količkaj lovil jerebe. O lisici, kuni, mački, kragulju in skobcu, ki prihajajo le v roparski nameri, ni treba izgubljati besed. Le po njih! Drugačna pa je stvar pri živalih, ki od njih ni mogoče pričakovati, da bi sledile klicu z namenom jereba si prisvojiti. Ze profesor Fran Valentinitsch pravi v svoji monografiji „Das Haselhuhn*) o tem naslednje :
Str. 99 : Besonders häufig und in oft lästiger und störender Weise steht auf den Lockruf das Eichhörnchen zu, im Herbste sicherlich mehr aus Neugierde, als in böser Absicht, dafür ist es aber in der Brutzeit als Eierräuber bekannt.
Str. 174 .... es ist, als ob der absonderliche Lockruf besonders reizend wirkte, wie ja bekanntlich der Haselhühnerruf im stillen Walde nicht blos Feinde des Haselhuhnes, sondern auch andere Thiere heranlockt, von denen sehr viele augenscheinlich mit grosser Neugierde den merkwürdigen Tönen lauschen wollen und sich nicht verscheuchen lassen, wenn sie auch den fremden Menschen und seine Bewegungen gesehen.
Str. 190 . . . . Der Lockruf versammelt bald ganze Familien neugieriger Meisen, die Sich in reizender Vertraulichkeit geschäftig in den Zweigen wiegen; verschiedene Spechtarten fliegen an und gucken neugierig hinter dem Stamm hervor; neugierige Nusshäher spähen unter frechem Geschrei nach dem Urheber der Lokrufe; Eichhörnchen, schleudern sich von Ast zu Ast und kommen immer näher . . . , itd,
*) „Das Haselhuhn (Tetrao bönasia) dessen Naturgeshichte und Jagd“ von Prof. Franz Valentinitsch — Wien 1892. Ä. W, Künast).
C Tako piše Valentinitsch že leta 1891 in v vseh slučajih navaja kot vzrok le radovednost. Mislim tudi, da ima prav; tudi ornitolog g. dr. P. ne ve druge razlage navedenim pojavom.
Kdor pozna natančnejše življenje in navade naših gozdnih prebivalcev, bo pripoznal, da ni kmalu tiča, ki bi bil tako nemiren, radoveden in nagajiv, kakor je ravno šoja. Cel dan stika po drevju in po tleh za 'žiyežem, vsake živali, če se jo le upa premagati, se loti in Vsak glas, vsako kretnjo v gozdu opazi in signalizuje po svoje. Nek vestni opazovalec-ornitolog in izboren lovec jo je imenoval naravnost ¿gozdnega policaja“. Pa ne samo pri klicanju jerebov,_ tudi pri drugih lovih pride šoja kaj; rada v bližino lovca. Omenjam le klicanje srnjaka ob Času lovljenja (julij-avgust). Koinaj si spravil prvi „pia-pja“ iz peresa, že se ti oglasi šoja, ena ali celo več, in-tam, kjer je tega mrčesa preveč, je skoraj nemogoče piskati, tako vpitje, kričanje in frcanje nastane na prvi klic. /Ehako^fe tam, kjer so v bližini mladi skobci, (Accipiter nisus (L.) Sperber), ki takoj začno svoj pia-pia. To navado skbbcev sem žetčesto-kr-at vporabil, da sem celo, še ne razkropljeno druhal pokončal; leta 1907 na pr. v nekem nižjeavstrijskem lovišču na enem mestu oba stara in vse 4 mladiče. Priporočam to metodo vsem lovcem.
Kričanje šoje, nje svarilni klic, pa poznajo dobro vse gozdne živali iri se vedo po njem ravnati. Da šoja ne naznanja samo človeka in da ne pride le na različne „klice“, ki jih lovec oponaša, ve vsak loveč, ki je mnogo sam v gozdu, iz lastne prakse. Če sediš na čakališču in pričakuješ srnjaka, lisico itd. in zaslišiš naenkrat zategli glas šoje ali pa nervozni vsklik kosa, pripravi se hitro na strel. Tudi prihajajočega: srnjaka naznanja šoja po svoje, 4^ mar ti iz sovraštva? Mislim da ne.
Da prihajajo šoje prav v jeseni, in to v vedno v večjem številu na klic jereba, mislim da je vzrok ta, da so to vedno, ali vsaj največkrat, mladice enega gnezda, živeče še skupaj. Mladice so seveda bolj radovedne in bolj zaupljive kakor stare šoje. Čestokrat sem že priklical jereba, ne meneč se za šoje, podeče se semintja, pa nisem nikdar zapazil, da bi se bile šoje: kaj bolj zanimale za jereba, dasiravno so ga poprej vgledale, kakor jaz. če bi bil vžok, da pridejo na klic, sovraštvo, gotovo bi to nasprotstvo kazale s tem, da bi se zaletavale v jereba, ga podile itd. V teku 16-let-ne prakse na jereba, sem prišel do istega prepričanja, ko prof. Valentinitsch, da ima namreč klic na piščalko skoraj na vse gozdne živali nekak čuden, nervozen in radovednost vzbujajoč vpliv. Roparice prihajajo pač iz krvoločnosti, v zlem namenu, druga žival pa iz radovednosti, oziroma iz nagajivosti. Da se tudi srnjak zanima za jerebov pisk, sem že parkrat opazil in enega izmed mojih najboljših rogačev sem tudi na ta način dobil. Stopical je s povzdignjeno glavo vedno bliže in na vsak klic radovedno nagibal glavo na stran in vlekel na
ušesa. Tudi zajec priskaklja čestokrat in se bliža naravnost klicatelju, med potjo večkrat sede in radovedno nastavlja ušesa. Pri srnjaku in zajcu pač ne bo nihče mislil na sovraštvo do jereba! Še par besed o letošnji jerebji sezoni! Bila je najslabša, kar se jih sploh spominjam. Večni jug in jugozapadni veter sta pokvarila najboljši čas in lovci, ki so dobili drugega leta po 40, 50 celo do 100 petelinov, so bili veseli, da so jih spravili 20—30 pred cev. Upajmo da bode prihodnje leto boljše in da nam bo nudil edino pravi lov- na klic dokaj zabave in veselja. — Lovski blagor!	Dr. jeločnik.
B.
Pobratim P. Višnjan ne verjame, kakor pravi na str. 209., da bi šoje priletele na klic iz gole radovednosti kakor sem jaz trdil, temveč iz sovraštva in srda nad jerebom. Jaz za svojo osebo vztrajam pri svoji prvotni trditvi, to pa iz teh-le vzrokov: sovo sovražijo vsi po-dnevni ptiči, to je med nama neprerečno in sploh vsakemu človeku, tudi nelovcu, - znano. „Nasprotnik“ sam pripozna, da se drugače „čvinka“ in popolnoma drugače kliče jereba, ker „klic jerebov ni niti podoben sovinemu, inj naj kliče še takov šušmar“, To ve najbolje šoja sama, ki ne prileti na klic iz sovražnosti proti jerebu, ker tudi P. Višnjan ne ve za pravi vzrok kaki sovražnosti šoje proti jerebu ali pa narobe. Šoja se vse drugače obnaša, kadar prileti na čvinkanje, ali pa kadar prileti na jerebov klic iz lovčeve piščalke; to naj lovci natančno opazujejo in videli bodo velikanski razloček. Zato naj mi dragi pobratim ne zameri, da se ne morem z njegovo trditvijo strinjati in mu moram oporekati. Naj vso stvar nekoliko globlje premisli iri bo izprevidel, da imam prav. Pritrdili mi bodo pa gotovo tudi vsi oni lovci, ki so to že kdaj opazovali; na svoji strani imam pa tudi, kakor sem se po prečitanju Višnjanove beležke prepričal, avtoriteto prve vrste in evropskega, glasu, namreč prof. Fr. Valentinitscha, ki na strani 190. svoje znane monografije „Das Haselhuhn“ ravno isto trdi. .#£2 Dasiravno mi je žal, da moram svojemu ljubemu prijatelju oporekati, me vendar neizrečeno veseli, da pridejo take sicer malenkostne stvari na razgovor v našem „Lovcu“, le na ta način bomo prišli do samostojnih nazorov tudi v najmanjših rečeh.	- Dr. P.
O kozicah.
■ ragi tovariš! Hočeš z menoj? Da! Vse skrbi na stran, puško na ramo, pa nabojev št, 14 za pas in v. nahrbtnik, zakaj potrebovala jih bova.
Prosim, obuj danes škornje, prepojene z mastjo — hodila bova po zelo mokrem svetu, po barju, kjer se vdira noga čez gleženj v rjavo glino.
Gotova sva, in za pol ure hoda prideva na dolgo in široko močvirje sredi gozda in pašnikov. Ob vsaki stopinji brizga voda izpod nog. Toliko da narediva 10 korakov, se že sliši v daljavi „ček, ček“ — kozice.—___-
(Pri nas se nahajajo tri vrste kozic, te so: velika kozica ali čoketa, die grosse, Sumpfschnepfe; Gallinago media (Frisch); srednja ali prava kozica, Bekassine; Gallinago gallinago (L.) in ne dosti manjši od te takozvani puklež, die kleine Sumpfschnepfe; Gallinago gallinula (L.). Meseca malega travna najdemo že zalege po štiri jajčec na močvirjih v visoki travi. Mladiči hitro rastejo in so malega srpana že godni za lov.
Po barvi se kbzice ne razlikujejo posebno. Po hrbtu so sivorjave s črnimi lepimi pašami in progami, po prsih so bele; nog so precej visokih, sivkaste barve, oči črnih, dolgi kljun je tudi črn. Živijo se s črvi, malimi polži, kobilicami po močvirnatem svetu in mokrih pašnikih ob vodah, najrajše pa na pravem močvirju; veliko Ljubljansko barje jim je pravi dorado.
Najboljši čas za lov se začenja z .mesecem kimovcem in vinotokom; ob tem času jih je najti po 50 in več skupaj; in v lepih solnčnih dneh ni lepšega lova kot je lov na kozice.
Kdo je še ni videl, kako se bliskoma dvigne v zrak z glasnim „cvek“ ali „ček?“ Dobro opisuje to Diezel:
Wie von dem Bogen der Pfeil, so eilt der flüchtigen Schnepfen Rastlos schwankender Flug über dem Moore dahin;
Nicht des Laien unsicher Geschoss vermag ihn zü .hemmen,
Aber des Meisters Hand schneidet wie Fäden ihn ab.
Sedaj bliže! 1 —2 — 3, pok! pok! pok! Ena je padla, druga je obstreljena; hitro druge naboje v puško! Pes, ki mora mirno zadaj hoditi, postaja nemiren in vleče na desno. Zopet 2 strela. Le naprej, tukaj so. Ne štedi nabojev, akoravno ne zadene vsak strel, saj ne moreš tako meriti kakor na jerebice. To se ne da natanko popisati: kozica v zrak, kopito k licu in vtem trenotku sproži, drugače je precej 70—90 korakov razdalje. Kozica, tudi malo obstreljena, rada pade, za
preveliko daljo pa ne pomaga tudi naboljša puška, ne dober strelec. Videl sem lovca, ki ni prišel nikdar do strela; vajen je bil dolgo meriti, kar sevede tu ni mogoče.
Poznam pa tudi lovskega tovariša, ki zgreši le redkokdaj. Tu je treba vaje,; in zopet vaje.
Lov na kozice je utrudljiv; precej moraš hoditi po močvirju, ob jarkih nima stopinja nobene prave opore.
Prigajajo se tudi druge neprijetnosti. Močvirje ima globine; tako sem enkrat, ko je bilo dosti kozic, zašel na tak kraj in sem Se pogreznil do kolena v močvirje, da se je svet okoli mene zibal na 3—4 m široko. Včasih zajmeš tudi malo vode v čevlje, kar ni posebno prijetno, ali pravega lovca kaj takega ne sme ozlovoljiti.
Preiskati je treba vsaj nekaj lovišča brez psa, in, ako ne spodiš nobene kozice več, potem izpusti psa, ki najde še obstreljene in pa one, ki se niso hotele vzdigniti: to je ona mala vrsta, ki dobro zdrži lovca in psa. Glavna stvar, je, da imaš kolikor mogoče hitro naboje pri roki, in zato je najboljši trden, globok žep.
Pripetilo se mi je na takem lovu, da sem zgrešil s prvim strelom, z; drugim pa zadel, toda kozice še ni bilo na tla : kragulj, ki je pazil v bližnjih smrekah name, mi jo je; odnesel mirno izpred oči, ker sem imel v tem trenotku prazno dvocevko v roki.
Najlaže je streljati mlade kozice meseca malega srpana, ko še ne morejo tako spretno leteti kakor jeseni, ko so že popolnoma dorasle.
Kdor nima starega, mirnega frmača, ne jemlji ha kozice mladega, živega, nedresiranega psa s seboj, ker dela le napotje in prepodi prezgodaj žival. Kozice rade zdržijo samo v lepih solnčnih dneh, v megli ali celo dežju pa nikdar ne.
Pa tudi star pes ni vsak za ta lov popolnoma sposoben; če ima še tako dober nos, ne more tako iskati kakor na polju ali po gozdu. Močvirje ima poseben duh pravtako, kakor kozice, ki tam žive.
Imel sem psa, ki za kozice ni kazal posebnega veselja; tudi prinašal jih hi rad, akoprav je bil za prepelice, jerebice skoraj strasten aporter.
Nekaj kozic ostane tudi čez zimo pri nas, posebno tam, kjer so gorki studenci in vode/da se lehko preživijo: lov nanje pa se ne izplača tako kakor jeseni, ko so tako debele, da jih je težko skubsti, in takrat so najokusnejše.
Vsem g. lovskim tovarišem, ki še niso poizkusili tega lova: Pn> batum est! Lovski blagor! Malo vode v obuvalo in — pošten nahod!
Trzinski.
gjj>S	Iz lovskega nahrbtnika	Hjfi
Lovski ples, ki ga priredi, kakor smo že zadnjič poročali naše društvo, se vrši dne 1. svečana 1.1. ob 8 zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma« v Ljubljani. S početka je bil-Odbor sklenil ples prirediti v veliki dvorani hotela „Union-a“, toda ker se v teh prostorih ne da postaviti toliko paviljonov, da bi bilo mogoče udeležencem-z vsem postreči, se je odbor odločil za „Narodni dom4; Ples obeta biti prav sijajen, zlasti, ker so se zanj živo zavzele naše požrtvovalne gospe in dražestne gospice. Damskemu odboru je na čelu gospa Franja dr. Tavčarjeva. Želi se lovska obleka. Vstopnina: 1 K za osebo, 3 K za rodbino.
III. redni občni zbor „Slovenskega lovskega društva“ se vrši dne 2. svečana ob 2 popoldne.- Lokal še ni določen in ga bomo objavili V prihodnji -številki. ^ Za sklepčnost je treba 1/3 članov, oziroma veljavno zastopanih glasov.: Ge bi pffob 2 še ne bili sklepčni, se ob 3 prične zborovanje ne glede na število udeležencev. Že sedaj si dovolimo prav vljudno opozoriti tovariše sosede s Koroškega, Primorskega in Štajerskega,, nihče naj ne zamudi te izredne prilike zbližanja. — Ker se vrši na predvečer veliki ples društva, spoje udeleženci lahko dolžnosti z zabavo.
Lovska razstava v Ljubljani je uspela prav lepö. V celem si jo je ogledalo okrog 4000 ljudij. Čuje se, da tudi gmotni uspeh ne zaostaja za moraličnim in da bo deželni komite razdelil prebitek med „Slovensko lovsko društvo“ in „Kranjsko društvo za varstvo lova“. Upajmo, da ti upi ne splavajo po vodi. Temeljit strokovnjaški opis razstave je prinesla „Laibacher-Zeitung“ v decembru 1910 — „von einem Jäger“, ki pa tudi bralcem „Lovca“ ni nepoznan. Drugi nemški listi so razstavo hote ali nehote, — prezrli, med njimi celo, „Mitteilungen^ki so bficijelno glasilo „Kranjskega društva za varstvo lova“.
Zakon v varstvo ptičev. Glede dodatka k Zakonu z dne 20. julija 1910 za vojvodino Kranjsko v varstvo ptičev, g- bi bilo umestno, da se sprejme med škodljivce tudi uralska sova .(Syrnium uralense, , Ural- oder Habichtseule}, za veliko uharico (Bubo) največja sova in nič manj škodljiva, kot ista. Uralsko sovo je poleg navadne sove (Syrnium aluco Waldkauz) najbolj pogosto najti na Kranjskem, osobito v bukovih in gabrovih gozdovih po Dolenjskem in dela pri koristnih pticah, posebno pa pri lovu, občutno škodo, osobito ker ne lovi le po noči, temveč ravno tako spretno in uspešno tudi po dnevu. Gnezdi najraje v votlih drevesih; pred par leti je gnezdil celo en par v: Tivolskem gozdu tik Ljubljane. Ribičem pa bi bilo ustreženo, če bi se uvrstil v dodatek tudi znani škodljivec zeleni povodni kos - (vodomec,,; Alcedo ispida — Eisvögel) izločil pa navadni, črni povodni kos (Cinclus aquaticus, Wasseramsel), ki ne dela menda občutne škode. '	Dr. , V. J.
Zanimivega ptiča sem, ustrelil meseca avgusta p. 1. ob Dravi, Ko hodim po lovišču s svojim psom frmačem, pridem tudi k izlivu Blažovnice v Dravo, Naenkrat slišim nekaj pljuskati v vodi. Oprezno se plazim bliže in zagledam velikega ptiča. Pomerim in sprožim. Bil je lep samec velikega potapljavca (Mergüs nierganser, (L) Großer Säget). Pri; nas na Dravi je ta ptič želo redka prikazen in to le v hudem zimskem času, v poletju nikdar. Takrat živi na obalih Severnega ledenega morja. Natlačil sem ga za. mariborski narodni muzej. Pri gačehju sem opazil lepo zaraslo perutno kost. Iz tega je sklepati, da je bil severni gost že v boju s sovražnimi silami. Spomnil sem se slučaja pred tremi leti.
Takrat sem v hudi mrzli zimi v prosincu na Dravi obstrelil velikega potapljavca, ki se je ranjen rešil pod led in ni ga bilo več dobiti. Najbrž sem dobii sedaj istega invalida, ki se s tisto perutnico ni mogel več podati na dalnjo pot v severno domovino in je tudi poleti pri nas ostal.
Limbuš pri Mariboru ob D.	Anton Godec.
Redki gostje ob Soči. Zadnji mraz in metež, je privabil k nam na Tolminsko za ribiče jako nepriljubljene goste iz severa. Opaža se namreč že več dni ob Soči v manjših skupinah (2 do 5) severnega po.tapljavca (Polartaucher, Eistaucher, Urinator arcticus). Preteklo soboto in nedeljo so ustrelili tu štiri teh, ribištvu jako škodljivih, severnih ptic. Pregleduje jih natančneje se' je našla pri enem v precej dolgem špičastem kljunu, do 20 cm dolga postrv. Interesantno je to, da pustijo ti potapljavci lovca precej brezskrbno do sebe. Po strelu se nezadeti niti ne dvignejo, ampak se ponorijo v vodo, in se pokažejo 15 do 30 metrov niže zopet na površju. Letijo pa prav spretno in lahko.	M.
Dva laboda sta bila v nedeljo, dne 27. novembra 1910., ustreljena v lovišču slovenske lovske družbe „Artemis“; laboda sta se vozila kakih 75 metrov nad lokami (vojmi) pod Resnikom. Ptiča sta tehtala skupaj 19'/s Ag in sta merila čez peroti 2 'j2 metra.
Borovlje (Koroško), dne 1. decembra 1910.	Lud. Borovnik.
V lovu Tomo Koprivca v Zagorji ob Savi so ustrelili dne 26. decembra 1910 dva lepa gamsa. Starejšega se sodi na 20 let, ker ima čudovito lepo rogovje. V letu 1909 so ravno v tem lovišču ustrelili tudi 2 gamsa, starega samca in samico. Omenjeni najemnik varuje to divjačino in ne pusti streljati koz, tudi v dovoljenem času ne. Čudno, da so se tako blizo to je nad postajo Zagorje za stalno gamsi naselili.
, Zagorje 31. dec. 1910.	T. K.
Gozdna raca — nemško: Brautente; latinsko: Lampronessa sponsa (L.)— je bila dne 6. decembra 1910 ustreljena pri kalih med Kosezami in Gornjo Šiško. Njena prava domovina je severna Amerika, od koder je zašla v Evropo, kjer so prvo, kolikor je sploh znano, ustrelili pri Berolinu dne 13. oktobra 1854. L. 1883. sp se prikazale meseča decembra v večjem številu blizu Gradca, pozimi 1890/1891 pa v Slavoniji, na Gornjem in Nižjem Avstrijskem ter na Štajerskem; dne 4. de-, cembra 1890 je ustrelil c. kr. notar Homann pri Frohnleitenu lepega samca te vrste. Za Kranjsko je to prvi dokazani slučaj. Ustreljeni ptič je samec iz lanskega gnezda ter je pobegnil najbrže iz berolinskega zoološkega vrta, kjer gozdno raco rede. Ta eksemplar je kupil deželni muzej „Rudolfinum" za 12 K. Dr. J. P.
Divja mačka. Visokorodni gospod Rudolf grof Margheri nam poroča, da so na brakadi v lovišču „Maharovec“ šentjernejske občine dne 6. decembra 1910 ustrelili 3 lepe srnjake, 2 srni, 14 zajcev, 2 lisici in krasno divjo mačko. Pred psi je zbežala na drevo, kjer jo je ustrelil gosp. Globočnikov lovec Jereb. Potem so jo psi zadavili in nekoliko poškodovali.	Dr. J. P.
Redka dubleta se je posrečila dne 11. oktobra t. 1. znanemu klicatelju jerebov, g. dr. V. Jeločniku v lovišču Paloviče pri Kamniku. Na klic mu prideta krasna kuna-zlatiča in jereb; kuno ustreli s prvim, jereba v zraku pa z drugim strelom. Kuna je bila stara samica. Lovski blagor!	H. B.
A. Žnideršič, čuvaj „Lovskega kluba“ na Rakeku, je ustrelil dne 25. p. meseca lepo divjo mačko, 6 kg težko! Lovski blagor!
Moj lovec Florijan Uršič in jaz sva pred 3 leti meseca septembra ustrelila vsak po 1 zajca,-ležečega na prostem. Tadva zajca sta imela med prednjima
nogama_na prsih neko mlečno žlezo, tako da je bilo videti na prvi hip, kakor bi bili zajklji in breji. Zajca sta bila drugače zdrava in užitna. Kdo mi ve to razložiti? — Kamnik.	Fr. Stele.
Krokar, ki smo ga omenili na 189 str.Lovca“ je imel v goltancu in golši nekoliko zrn izkaljene pšenice. Želodec pa je preiskal tajni vladni svetnik gosp. dr. G. Rorig, prof. na ces. biologičnem zavodu za poljedelstvo in gozdarstvo — Dahlem-Steglitz pri Berolinu, za kar se.mu najtopleje zahvaljujem, ter notri našel: pšenično zrnje, žitne pleve, ostanke hroščev in tri večje kamenčke. — Dodati moram še, da so v ljubljanskem deželnem muzeju „Rudolfinum« le 3 krokarji: samec, brez nadaljnjega podatka o spolu ali kraju in času, kje in kdaj je bil ustreljen; samica,- ustreljena dne 16. novembra 1894 pod Tivolijem in pa samec, ustreljen dne 3. oktobra 1904; ki ga je muzeju podaril tržaški veleindustrijalec Bois de Chesne.	Dr. J. P.
■Novela k lovskemu zakonu. „Slovensko lovsko društvo“ in „Kranjsko društvo za varstvo lova“ nameravata započeti skupno akcijo, da bi se najnujnejši nedostatki sedaj veljavnih predpisov glede izvrševanja lova izpremenili s posebno novetopkr-ndj bi jo sklenil deželni zbor že v prihodnjem zasedanju.
LISTEK
Trinajsti medved.
Spisal Rado Murnik.
III.	(Konec)
Ohrim Dehtjarenko se je napotil naravnost , domov. Na vrtni trati je našel svojega še vedno osedlanega konja, ki se je mirno pasel pod drevjem,
Odgnal ga je v hlev.; Tam je stal sinov rjavec; obtemtakem je moral biti Kasjan že doma.
Počasi, mirno, pa odločno je korakal v hišo. Vrata so bila odprta.
Sin je ležal na postelji in trdno spal, truden in upehan od strašne ježe za življenje in smrt. Cisto tiho je bilo v mali sobi. Oče je slišal sopenje spečega in škrabanje miške, skrite pod omaro.
„Kakšno vest ima ta človek!" je vzkipel in le težko premagoval izbruh silne jeze. „Očeta zapusti meni nič tebi nič v smrtni nevarnosti samega, pa — spi! Spi, kakor se ne bi bilo dogodilo prav nič. A . . . Nič mu ni do rodnega očeta. Pasja kri 1“ C
S težkimi koraki je stopil v štanico.
Počasi je dvignil, sin glavo ; oče je obstal ob okencu.
„Vstani!“ mu je velel s hripavim glasom.
Globoko je zajel zdramljeni Kasjan sape vase, se vzdignil s postelje in se jel oblačiti. Oče je gledal skozi malo okno. Ko je bil sin napravljen in obut, se je Ohrim zopet obrnil k njemu.
„Vzemi lopato in pojdi z mano!“ .
Sina je zazeblo po mozgu. Se napol omotičen od spanja, se je trudil zbirati misli.
. „Kam, oče . . .?“ je jecljal.
„Na pokopališče!“
Sedaj je razumel Kasjan, kaj namerava oče. Prebledel je . . . Trenutek je obstal pri postelji, visokovzrasel, širokopleč, lep. Obraz mu ni izražal nobenega razburjenja. Jezilo ga je, da se mu tresejo kolena tako vidno v . .
Srepo je zrl v očeta in odprl usta, toda črhniti ni mogel nobene besedice. In ko je premotril te trde, neusmiljene poteze, je uvidel, da je vsaka beseda o milosti zastonj . . . Ako bi živela mati, tedaj bi bilo — nemara — mogoče, da bi ganila in preprosila krotega moža. Tako' pa se je čutil Kasjan brezozirno obsojenega, izgubljenega.
„Zdaj stopaj !“ je velel Ohrim Dehtjarenko sinu tako osorno kakor tujcu. „Dva koraka pred mano! Ako poizkusiš uiti, te ustrelim v hrbet! Razumeš? V hrbet!“
Šla sta na dvorišče in si vzela orodja, potrebnega za kopanje groba. Oče je nosil tudi nabito puško, ki je čudno, strahotno trkala ob lopato.
Prišla sta na pokopališče. V medli svetlobi so se odražali križi in kameni med visoko, poluvelo travo. Rezek veter je pihal od gorovja.
' S stisnjenimi zobmi, počasi je hodil sin pred očetom. Šla sta preko vsega pokopališča in šele v zadnjem kotu je ukazal Ohrim s hripavim glasom: „Stoj!“
Kasjan; je. žalostno pogledal proti zapadu, tja, koder je viselo solnce kakor velik cekin nad robom temnomodre gore.
„Kaj stojiš!“ je dejal Ohrim Dehtjarenko. „Pomagaj!“
Sin je stisnil čeljusti in jel kopati.
Zapadno nebo se je jelo svetiti. Zlatoobrobljeni oblaki so viseli nad otemnelimi vrhovi. Utihnili so ptiči, le lahkomiselna žolna se je še izpreletavala, se smejala kakor pošast in poslušala zamolkle udare lopat ob kamenju in'strganje železa v prsti in pesku.
Izkopan je grob . . . Ohrim Dehtjarenko zasadi . svojo lopato v zemljo, nakopičeno kraj jame.
„Moli!“ ukaže Kasjanu, „Dokler ne zaide solnce . . .“
Odkrijeta se oba. Kasjan poklekne ob zevajočem grobu in jame moliti molitve, ki jih ga je bila naučila rajnica mati.
Solnce stoji na robu gore in zlati bližnje oblake. Počasi, počasi se jame črni gorski greben vedno globlje in globlje zajedati v njegovo zlatnino. Se nekaj trenotkov in ne bo je več. ,
Kasjanu hite misli vse križema po glavi. In vedno iznova mu uhajajo k ljubici, ki je ne bo videl nikdar več . . . In vedno iznova
začenja moliti svojo poslednjo molitev . . . Misli se mu jamejo kaliti — na čelo mu, prodira znoj v gostih kapljah — in zdi se mu, da ga davi v gosti megli storoka prikazen.
Solnce tone . | . Solnce izgine.
Kasjan sliši, da se premika oče; pogleda v stran in- vidi, da ježe dvignil puško.
Tedaj oživi v mladeniču z vso silo ljubezen do življenja, do ljubice. Povzdigne sklenjeni roki in pogleda očeta s pogledom, s kakršnim prosi človek človeka v skrajni strašni sili. In težko se mu premika jezik.
„Oče . . .“
Ali že poči strel in zamolklo, preteče odmeva' od gora.
Leno se vleče težki sivobeli dim po grobovih, se ovija ob križih in kamenih, pada, v odprto jamo, gine v visoki travi. Mladi kazak leži vznak, ¿ razprostrtima rokama; levo koleno mu je podvito. Iz prebitega čela mu curlja počasi, enakomerno tenak tok in ga prepenja ko rdeča struna.
Ohrim Dehtjarenko vrže puško na tla in se pripogne nad mrliča in mu gleda v obledeli obraz, na bolestno zategnjene ustne.
Že se vznaša megla tam nad reko. Težki večerni oblaki, vsi ba-greni, vise nad resno, tožno pokrajino.
Zdajci se pojavi pri vhodu pokopališča bela postava. Z vihrajočimi črnimi lasmi leti preko gomil k novemu grobu. Grozen krik pretrese Ohrimu Dehtjarenku dušo do dna.
Kakor zadeta od strele pade dekle k mrtvemu ljubčku. Divji jok ji vije prsi. Strastno poljublja mladeniču obraz, lase, roke. In obtem kapajo njene vroče, sijajne solze kakor posvečene kaplje na mrliča.,
■ »¡Moj • Kasjan !“ ječa deklica. „Ubogi, ubogi Kasjan !■“
Prime ga za roke in ga na novo divje poljublja na čelo in na usta, že tako hladna . . . Naposled se ji ublaži polublazni jok v tiho ihtenje in ječanje, ki še bolj trga dušo staremu kazaku . . .
Od strani gleda Arina mladega pokojnika in rahlo se premikajo njene ustne, hakor bi molila in se pogovarjala z rajnikom. Sklopi roke in z obtožujočimi rosnimi očmi, angel sodbe, kleči na okrvavljeni trati.
„Kaj ste storili, Ohrim Dehtjarenko!" šepeta komaj slišno. „Sina ste ubili, sina !“
Nepremično nni zre v oči.
In Ohrim Dehtjarenko ne more prenašati teh tožečih pogledov, teh bolestno trpečih oči, ki 'odseva iz njih njena divja neznosna bol in rdeči Sijaj krvavih večernih oblakov.
Kakor tiha senca izgine kazak z grobovja.
* *
Mirovala je krasna jesenska noč. Polna luna je plula pred izhodnimi gorami; nebo se je bilo osulo z migljajočo srebrnino.
Kazak Ohrim Dehtjarenko je sedel v ječi, v polutemi. Mesec še ni bil pripotoval tako daleč, da bi mogli njegovi toki skozi omreženo malo okno. j
V zidni lini je brlela slabo dehteča lojenka. Dehtjarenko je bil ž železnimi verigami priklenjen za noge in roke, da se ni mogel ganiti na svojem sedežu. Pred njim na leseni prečnici je ležalo truplo njegovega ustreljenega sina Kasjana. Za zglavje so mu bile zelene smrekove vejice in pa cvetlice jesenske, nabrane od ljubice Arine.
Naznanili so bili generalnemu guvernerju, da je kazak Ohrim Dehtjarenko ustrelil svojega rodnega sina Kasjana, ker ga je mladenič zapustil v trenutku nevarnosti. Nato je došel odlok: „Zaprite morilca! Položite predenj ustreljenega sina! Ako prenese oče ta pogled tri dni pa tri noči, potem je prost.“
Tri dni in dve noči je že presedel oče. Nič ga ni razburil pogled na ubitega sina. Enakomerno hladno je zrl predse ves čas.
Lojenka je ugasnila in zadremal je kazak.
Naenkrat ga zbudi šum pri okencu. Ohrim obrne glavo, kolikor more, toda videti ne more nikogar. Zlata luna sije skozi nočne sence v ječo in njeni mehki žarki trepetajo s pošastnim belim sijajem po sinovi glavi. Cuj! Ob oknu šepeta ženski glas, rahel ko šum listja:
„Morilec! Morilec svojega sina! Zakaj mu nisi dal prilike, da bi poravnal svojo zablodo ? Zakaj si bil tako neusmiljen ?“
Utihne glas. In glej! Sedaj se odpre mrliču oko pod prebitim čelom... In osteklelo oko oživi in išče očeta, to strašno oko, napol odprto kakor v neznosnih bolečinah. Kako se sveti, kako se lesketa v luninem svitu . . . Kako se proseče upira v očeta !
In glej — otvorijo se usta in Ohrim Dehtjarenko sliši natanko:
„Oče . . .“
Nič drugega ne šepetajo osinjele ustne, toda sama ta. besedica razburi Ohrimu vso dušo.
. „Oče . .
Močnoudni kazak jame trepetati ko v najhujši mrzlici. Tajna sila ga žene, da mora venomer gledati sinu v obraz . . . Počasi pluje luna više in više, počasi tone Kasjanova glava v senco in temp. Ali oče strmi venomer vanjo. Z okorelimi očmi, z medlorumenim obrazom, sam živ mrlič poleg mrliča, sedi sključen in prosi:
„Sin, odpusti mi!“
Ko so prišli drugo jutro k njemu, so videli, da je zblaznel.
S praznimi mrtvimi očmi je gledal kakor v neskončno praznoto, se smejal na glas in šepetal čudne, brezumne besede.
„Odpustil mi je moj Kasjan,“ je ponavljal. „Kaj pravite, prijatelji dragi? Ne I . . hahaha! Kako se motiš, Golubenko, hahaha — in ti, Sidorenko ! Motite se vsi. Ne . . . Ne, ne, ne ! Ni umil moj Kasjan — — danes pojdeva zopet na medveda.!“
Ribarstvo in zakonodajstvo.
■dor opazuje ribarstvo in njega panoge, ta se je že zdavna prepričal, da ta stroka pri nas vedno peša. Prej so imeli pri graščinah povsodi velike ribnike, kjer so gojili ribe v velikih množinah. Večina teh ribnikov je. sedaj opuščena, ali se pa rabijo kvečjemu še za dobavo ledu, navzlic temu, da bi se pri sedanjih visokih cenah riboreja dobro izplačala. Tudi vodovje se je deloma izpremenilo; sedaj, ko se je industrija, lesna in tvorniška, precej razvila, se vodne 'sile vedno bolj izkoriščajo. A to še niso gjavni vzroki nazadovanja ribarstva, ker plemenitejše vrste rib se samo v vodovju dobro množe in ohranijo, kjer se svobodno prehajajo. Sedaj si pa oglejmo kako je s to ribjo svobodo 1 Regulacija različnih vod&, preuredba vodnih gonilnih naprav v turbinski obrat, izpeljava tvorniških kanalov naravnost v struge, vse to so faktorji, ki so v prvi vrsti vpoštevati pri opazovanju in presoji prostega gibanja in ploditve rib. Regulacija Save je tok vode tako ponaglila in izpremenila, strugo, da nimajo ribe več prejšnjih zavetij. Kjer je dobrega padca, so napravjene žage ali druga industrijska podjetja. Pri žagah je osobito to slabo, da pride žaganje vsled malomarne naprave v vodo. Riba pa, kakor znano diha na ta način, da vodo z usti zajema in jo skozi škrge zopet potiska vun; pri tem obdrži zrak, ki se nahaja v vodi v telesu. Škrge obstoje iz tenkega mahovitega mišičevja, in tako se zgodi, da pride žaganje pri dihanju v škrge, ostane v njih in tam provzroči bolezen, ki mora ugonobiti ribo. To ni samo teorija, zakaj v več slučajih, ko sem dobil mrtve ribe v svrho prepariranja z dostavkom, da se jih je našlo mrtve v vodi, sem se po natančnem preiskovanju prepričal o tem. Isto velja, kjer so apnenice ob vodi; ako pride slučajno, žgano apno v vodo, uniči nebroj rib. Znan mi je slučaj, ki mi ga je popolnoma zanesljiva priča pripovedovala, da je, ko je pijan voznik prevrnil poln voz žganega apna
v vodo, bilo drugi dan malo niže od tod vse polno mrtvih rib. Znano je tudi vsakemu ribiču, da ribe za časa drstitve in pri odlagi jajc pohajajo manjše toke ali pa daleč proč od veletokov. Ali kako priti do njih? Res je, da se nekatere ribe, posebno, postrvi, vržejo do dveh metrov visoko čez jez, ali pa se mečejo po obrežju ob vodopadu tako navzgor, da pridejo na ta način do višjega toka. Ali dandanes, ko se delajo, oziroma se bodo delale, vodne naprave, posebno jezovi, večinoma iz cementa, se tudi padec vodi kar mogoče poviša, obenem se stranske opore daleč od vode odpelje, da je ribam skoro nemogoče te ovire premostiti.
Da se na ta način ribe ne bodo pomnožile, je gotovo. Tudi prodajajo se premajhne ribe in zabraniti bi se moralo loviti in prodajati pod mero, ker niso. še dosegle velikosti za oploditev. Zakonita mera je dovolj velika, je ista, ki so jo uveljavili pred zakonom ribiči ob Krki med seboj. Kaj pa raki? Kakor znaiio kuga pri rakih še ni ponehala, dasi so Se začeli v nekaterih malih vodah raki zopet kazati. Rak je pa šele v 6—8 letu popolnoma razvit. Zatorej bi bilo dobro, postavno mero zvišati, ker sicer se rod rakov pri nas ne bo več povzdignil na ono množino, ki jo je imel pred kugo. Istotako bi morali merodajni krogi paziti na to, da se uveljavlja zakon, ki določa pri napravi novih jezov, povsod brez izjeme, napravo takoimenovanih ribjih stez ali lestev, po katerih prihajajo ribe lahko brez velikega napora navzgor. Tudi bi se morali napraviti povsod, kjer se regulirajo vode v daljših presledkih pomoli, za katerimi bi imele ribe zavetje. Strogo pa bi moralo biti prepovedano izpeljavah kanale iz tvornic naravnost v tekočo vodo; tvornice bi morale imeti greznice ali čistilne naprave, potom katerih bi se voda očistila vseh slabih snovij. Marsikdo bode oporekal, češ, to je omejitev razvoja industrije! Toda kakor ta, tako ima tudi ribarstvo pravico do zaščite, in nikdo ne bo trdil, da je v prospeh ribarstva, ako se odpadki, posebno kemičnih ivornic, izlivajo naravnost v vodo.
Sedaj pa še nekaj o hudournikih. Kakor že- omenjeno, odlagajo postrvi svoja jajca v malih potokih v hribih, a tam jih češče odplavi naval ob spomladnem narastu vode; zatorej bi bilo dobro, ko bi se pri regulaciji hudournikov poklical k lokalnemu ogledu tudi priznan ribič veščak.
To bi bilo nekaj mislij o tej stvari; seveda bi se največ doseglo, če bi se ustanovilo ribarsko društvo, ki bi lahko na merodajnem kraju kaj izposlovalo, da bi se zopet vrnili oni časi, ko si je tudi slabše situirani človek lahko privoščil ceno in dobro ribo.
A. Schweitzer.
□o	—□ □
pP^	Iz nbarske mreže.	=9=
n"n----------	,	niin
Dne 29. nov. 1910 popoldan zaslišim idoč po poljanskem nasipu, nasproti hišne številke 12, pet korakov od stopnjic, vodečih v Ljubljanico, velik šum in pljuskanje, v vodi. Pa ta šum ni bil podoben šumu, ki ga povzročuje perica pri svojem delu - slučajno je tam prala — zatorej sem še radoveden obrnil k bregu. V svoje veliko začudenje opazim sulca velikana ^ gotovo v dolžini dveh raztegnjenih rok. Gnal se je za klinom. Kakor bi se bil mene ustrašil, je švignil ropar v vodo, - klin pa na breg. Riba je tehtala prilično 1 kg. Pobral sem jo in si jo privoščil;: izognila se je sicer roparju iz Scile, zato pa padla v Karibdo!
Ljubljana, decembra 1910.	C. D—c.
Kaj klin požre? Pred tremi leti sem ze zabaval v dolgočasnem kopališču F. na Nižjem Avstrijskem čestokrat s tem, da sem Streljal. s.-.-flpbertbv.ko kline,, ki s6 .stali v plitvem iztoku omenjenega kopališča. Tik iztoka vodi lijak bližnje restavracije-v vodo, in tam imajo ribe (belice, klini in mrene, plemenitih rib tam hi) hrane dovolj. Neko popoldne opazim velikega klina, ki nepremično stoji ob bregu. Na strel s kroglico 6 mm se takoj preobrne in voda ga nese navzdol. Hlapec, ki je malo niže cedil škafe, ga ujame in mi ga prinese na gostilniški Vrt. Tiščal ga je z obema rokama, da bi se ne izmuznil. Naenkrat se pokaže iz kli-novega gobca čudna, valjčasta dolga stvar, ki sem j° na prvi pogled smatral za kurje črevo — toda bil je rep popolnoma odrašle, z repom vred 30 cm dolge g- podgane. Klin jo je brezdvomno dobil že mrtvo v vodi in požrl celo. Hlapec je še malo stisnil ribo čez trebuh in »delikatna« piča je cepnila iz klinovega gobca. Klin je tehtal 13U kg, — pojedli so ga pa drugi; meni ni bilo nič do njega, vsled njegove „zadnje večerje.“ -	Dr. V. J.
Za kratek čas.
Jazbečeva jetra.
(Tragikomična resnična povest.)
„Najboljše, Vam rečem", je razlagal gospod Cif za mizo pri polnih bokalih lovcem, ki so se pravkar vrnili brez repa s Kuma, „najboljše, kar je dobiti od divjačine, so surova jazbečeva jetra. Če sem jih že jedel? Ej, kajpada! Na Tirolskem sem bil prvič tako srečen! S samimi baroni in grofi sem bil na lovu, pa je minister — no, kako se je že klical? je že res, Ferdamuzel je bil,—^ustrelil lepega, debelega jazbeca. Pa kaj store ti baroni in grofi, ki so imeli sabo. polne torbe pečenih puranov in gosi? Sedejo okoli jazbeca, grof Miguel pa mu izreže v hipu jetra ter jih razdeli na toliko, kosov, kolikor je bilo lovcev. Pojdite, pojdite, če se mi boste smejali, pa ne povem dalje 1“
Cif je umolknil, izpil v dušku ogromno posodo bizeljanca, in ko so mu lovci zatrdili, da ga ne bodo motili, je nadaljeval: „Potem smo
vzeli vsak svoj koš krvavih jeter, in ko bi trenil,'smo jih spravili pod streho. Jaz? Kakor drugi! Če ne bodo ministru Ferdamezelnu raztrgale črev, sem si mislil, jih meni tudi ne bodo,— in ugrizrfil sem. Ta dan sem pa postal volk na jazbečeva jetra. Kopal in streljal sem jih sam in odkrito rečeno, v par letih, kar sem bil med Tirolci, sem jih snedel najmanj tri sto“.
Tako. je povedal gospod Cif ter zopet izpraznil mero dobre kapljice; lovci so se natihoma priduševali ter zdihovali, da ni bilo mogoče jazbeca kar tako iz rokava iztresti.
„Da, da, le sem z jetrami! Deset Štefanov tega-le na mizo, če jih ne snem jaz sam celih! Mojo častno besedo, pa danes, jutri ne vem če bom te volje, ker ... .“
Ta hip so se odprla vrata, in v sobo je stopil zakasneli lovec Plešek z velikim, ^jazbecem črez ramo.
„Živijo !“ so se zakrohotali lovci, Cif pa je pobledel tja do konca dolgega svojega bakrenega nosu.
„Plešek, jetra iz njega !“ je zakričal Tone Žvrgolin, in že so stala na velikanskem krožniku pred preplašenim Cifom.
„Veste, veste .... tovariši lovci .... res je to-le dobra jed, a jaz sem pravkar snedel tri kvargelne .... nisem prav nič lačen, gospodje, prav natanko nič.“
„Kaj?“ je dejal gospod Ferdo, „saj ste pravkar klicali: Le sem ž njimi! Saj niste baba, da bi ne vedeli kaj govorite!“
„Baba? Jaz baba? Nikoli baba! Koj dokažem, da nisem!“ je zaklical Cif, zlih vase zopet dve meri bizeljanca, nato pa vzel v roko kos kruha v drugo nož ter odrezal košček krvavih jeter. Lovci so stali okoli ter si namežikovali, on pa je žvečil in žvečil in srečno' spravil prvi grižljaj.
„Zdaj vidite, ne?“
„Kaj to! Toliko sne tudi moje stare kanarček, ki se je ravno navečerjal“, je dejal nekdo, „saj. ste vendar rekli, da tako ljubite to jed“.
In Cif je zopet odrezal kos ter grizel, grizel in tlačil v usta kruh.
Kar mu obraz še huje pobledi, po trebuhu mu zaropoče, in že ni bilo Cifa več v sobi.
Lovci so pa tisti večer prepevali na Cifov račun tisto lepo narodno :
Micka, prav hiter Prines’ ga še ’n liter ....
Eden od Jelence.
Opomba upravništva: Kazalo „Lovca“ priložimo prihodnji številki.
Lovski koledar za januar.
V prepovedanem času so:
Na Goriškem :
Divji kozel in divja koza, divji kozliček in divja kozica; srna, srnjaček in srnica; zajec od 15. januarja naprej; divji petelin in divja kokoš, ruševec in ruševka; jerebica; prepelica.
V Istri:
Divji kozel in divja koza, divji kozliček in divja kozica; srna, srnjaček in srnica; zajec od 15. januarja dalje; divji petelin in divja kokoš, ruševec in ruševka; jerebica od 15. januarja dalje; prepelica.
Na Koroškem:
Kozorog, jelen; divji kozel m divja koza, divji, kozliček in divja kozica; srna, srnjaček in srnica; divji petelin, divja kokoš, ruševec in ruševka.
Na Kranjskem:
Jelen, damjek ali lanjec; divji kozel in divja koza, divji kozliček in divja kozica; srna, srnjaček in srnica; poljski in planinski zajec od 16. januarja dalje; divji petelin in divja kokoš, ruševec in ruševka; jerebica* prepelica.
Na Štajerskem:
Jelen od 16 januarja naprej; divji kozel in divja koza, divji kozliček in divja kozica; divji petelin, divja kokoš, ruševec in ruševka.
V Trstu in okolici:
Divji kozel in divja koza, divji kozliček m divja kozica; srna, srnjaček in srnica; zajec od 15. januarja dalje; divji petelin, divja kokoš; ruševec in ruševka. prepelica, jerebica.
Ribarski koledar za januar.
V prepovedanem času so:
Na Goriškem;
Raki.
Na Koroškem: Menki, potočni raki, koščaki.
Na Kranjskem:
Vsa postrvska plemena, ki se drstijo po. zimi, to je potočne in jezerske postrvi in pa potočne zlatarčice do 15. januarja; žlahtni raki ali jelševci (ižvzemši koščake).
Na Štajerskem:
Losos; potočni raki.
Opomba. Za Istro in Trst z okolico ni nikakih ribarskopravnih določeb.
Ptice in sesalce vseh vrst nagača natančno po naravi in prevzema vsa v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni
Viktor Herfort, preparator p Ljubljani
Fred Vojašnico štev. 1.
v v v v
Poleg šenfpeterskega mostu
^ Pogin roparicam! ^
Najsigurnejše sredstvo za zastrupljanje lisic in drugih roparic, je — strihnin. Ce se ga prav upotablja je uspeh zajamčen. Ta izredno hudi strup kakor tudi arzenik in arzenikovo milo, ki ga rabijo entomologi ter vsi drugi v tehnične namene služeči strupi se dobivajo proti izkazu oblastvenega dovoljenja pri _ ■	__
drogeriji in koncesijonirani prodajalni strupov,
v Ljubljani, Šelenhurgova ni. J.
■t Dobe se tudi nalašč za lisice prikrojene kroglice! M
ffTgs-* Najstarejša češka trgovina s kožami
F. VLK v PLZNU (Češko)
priporoča najfinejše potovalne in lovske kožuhe, hlače iz ovčine in iz usnja divjih maček, ter odeje za vozove in sani.
Prevzema vsa krznarska dela!	Kupuje vse vrste kožuhovini
-------------------------------------------------------------------------------
Strojarna z----------------r-~—-r.---------------rrr—“	Barvarna
J	Vse v najvecji izberi in po najnizjih cenah!
Izdajatelj: „Slovensko lovsko.društvo“. — Odgovorni urednik: Anton Martinc. Tisk J. Biasnlka naši. v Ljubljani.
ALBIN SCHWEITZER
preparaiop iil dermopiastik
v LJUBLJANI, Kapitelska ulica štev. 5
ate priporoča gg. lovcem
za prepariranje Ysakovrslnih živali.
Delo ceno in brez konkurence naravno !
PRIPOROČILA:	=====
Gospodu Albinu Schw.itzer-Ju v Ljubljani.
z V*i^ deiem **a zadovolji«, je prav iedno, g petelinom, ki ste mi ga nagatili, sem zelo zadovoljen.
Dr. Iv. Lovreniič.	Ljubljana, 17. marca 1809. Stanko Rttdež.
« /Manilcher-ScfiSnauer-repetirlie. Brouning-pištole, \ sl
kakor pištole zistem „STEVR^-zrna 6.35 in zrna 7.65t S 1 originalnimi cenami. — Priporoča se ttfdi za izdelovanje novih^S kopit innovih cevi; Popravlja vsakovrstne stare paške po najplžjih cenah,
LJUBLjnifH:
Krojačnica za gospode.
Elegantne obleke.	Najnovejši kroj.
Priporoča vsakovrstnih športnih, lovskih oblek in lovskih uniform.
V zalogi najfinejše, angleško, trpežno blago. Elegantne promenadne obleke in uniforme vseh vrst. Točna, .solidna in hitra postrežba.

.MM ; •£' M
1BIG,
V
JULIJA ŠTOR
poleg Mestne hranilnice.
Lovcem priporoča- pristne gojserske gorske črevlje.

LJUBLJANA, Prešernova ulica št 5
Največja zaloga moških, ženskih in otroških črevljev iz najboljših tovaren, domačih in tujih. ==■
Pozor g. lovci!
Za nagajanje raznovrstnih živali se priporoča
IVAN ROBIDA
v Ljubljani, Tržaška cesta št. 22.
Fina strokovnjaška Izvedba, Najnižje cene. Na željo odnašam in donašam tudi sam domov; zadostuje naročilo z dopisnico.
■ Dnif 1 nii šolski vodja v Šmiklavžu f l ulllul pri Slovenjem gradcu PV* nagača jako dobro in poceni živali. Mnogo pismenih priznan j na razpolago. Priznalno pismo t „Va§e delo je izvrstno; me jako veseli, da ste se; tako mojstrsko izurili v nagajanju; Čestitaml
Janko Koprivnik, c. kr. profesor v Mariboru.
Cp Č mirih OOlIll
Ljubljana=
Židovsko ulico it. 8.
Velika zaloga pudk In samokresov najnovejšega sistema,
Mr lastnega Izdelka, kakor tudi belgijskih, nilskih in čeških strogo preizkušenih pušk z najboljšim strelnim učinkom. Posebno m priporočajo moje obširno znane lahke trocevke s Kmppovimi cevmi in puške brez petelinov za brezdimnl smodnik. NdBOI Avtomatične Brovning-puške, kallb. 16 in 12, z neprekosljivim strelnim učinkom. UM,UI Avtomatične Brovning- in Steier-plštole. Velika zaloga vseh lovskih potreb»
Min po najnižjih cenah. Popravila in naročbe M izvršujejo točno in zanesljivo. ..........m
■Ir Cenovnlki na zahtevo zastonj in poštnine prosto. H
t
IV. BONAČ
Knjigoveznica, kcrtonaža, trgovina papirja —■	■■ ■■ pisarniških potrebščin itd. ••••
Ljubljana, Selenburgova ulica 5.
Vzorci In ceniki papirja na razpolago.