PRIMORSKI DNEVNIK *?'»“• Plačana v gotovim _ O c* !• *bt> postale 1 gruppo “ L6QE OO 11T Leto XVn. - Št. 292 (5066) TRST, sobota 9. decembra 1961 Nove uspešne akcije sil OZN v Katangi proti Combejevim vojakom in plačancem Nadaljuj e se letalski most med Leopoldvillom in Elisabethvillom - Velika Britanija bo dobavila nekaj bomb za indijska letala v Kongu - Belgijski zunanji minister Spaak odkrito nasprotuje akciji OZN proti katanškim upornikom - Sovjetska izjava ^j^POLDVILLE, 8. — Davi so ameriška letala «Glo-™&ster» obnovila letalski most za prevažanje voja- jtv,-- materiala in vojaštva v Elisabethville ob sprem-Ju, reakcijskih lovskih letal OZN. Zgodaj zjutraj so «ela iz Leopoldvilla 4 letala z irskimi vojaki. Eno .. reh se je ustavilo v Kinduju, kjer je vkrcalo še p- vojaškega materiala, poveljstvo Združenih na-lP°,v je sporočilo, da so iz r^duja in Leopoldvilla peljali danes še 200 l‘■"“ih in 200 irskih voja-j,,. število vojakov OZN v jj~™>ethvillu znaša sedaj n^dstavnik Združenih na-!ied noc°i sporočil na- Kat Je. podatke o položaju v (»i?.ng’: izgube na strani iiiic ^ve Šveda in trije In-jj,1 mrtvi. Ranjenih je bilo tu r Sved°v, pet Indijcev in l P°grešajo pa skupno L. . i> ki so jih ujeli Com-bujp 1 vojaki pred začetkom •tla’ 8eset Švedov, dva Nor-«na in enega Indijca. j5J?dstavnik je izjavil, da je ber za3 v Elisabethvillu «do-!#nv ceprav imajo Combejevi Polo* ^ v r°kah še nekatere ,c^er se uP‘rai°- Med ■„, sta Combejeva rezidenca i, «Lido». Razen tega se strel- no shšijo tu pa tam leg.,1' Cete OZN so začele oči-VSj alno akcijo okoli mesta. »ienCestni.bl°ki so bili odstra-tj]„'• Močno gnezdo minome-k ki so ga postavili Com-ij ,Vl vojaki pri bolnišnici, W* blizu Combejeve rezi-, *> je bilo uničeno, lu falske akcije; letala OZN ijr , “Streljevala in bombar-‘a skladišče streliva sever-?“ Elisabethvilla. Indijska Hi' a ?o uničila dva kamiona itupb v Jadotville. Švedska j, la so zažgala dva hangar-®a letališču v Jadotvillu i}. eytralizirala protiletalsko v PlriJo vzhodno od letališča jjusabethvillu. bšit za informacije kon- ■jj. e vlade Ileo je nocoj na konferenci med dru-lta Rjavil; «Sedaj smo pred d0v >»1 uporom v Katangi in 'fjvem naravno je, da nam ij-v Ppmaga, da upor zatre-;t' Ce ne bo OZN tega sto-j3 bo iskala osrednja vlada ijfoč drugje, da vzpostavi iJt in zakonitost. Zavedamo •itn bi to ishko kompromi-t(v'° svetovni mir, toda od-».Piev Katange se mora pre- Z * je Ileo napadel pred-bivšega francoskega h»jga Juluja in ministrskega iiea,ednika Rodezije Welen-SUrtu z«radi podpore, ki jo j a Combeju. VtVi s<> bile v Leopoldvillu k. 6 demonstracije pred !lajf-°skim in britanskim po-°®. Demonstranti (j 1 vsa okna in prevrnili °mob'lov °beh posla-1iJtv • Pred ameriškim posla-1,1 Pa so manifestirali v kfo ^sriške politike, za ka-ie sedaj odločila ‘I, da avnik OZN je sporo-vrbovni poveljnik v Kongu general Mc-odpotoval sinoči v Eli-« Pol *8a osebno pregle-',v9rifiZa^ prej se je raz-V k.T1 z Adulo. laabethvillu je bila noč k Ve* ePrav so se na poti, Ste,.® mesto z letališčem, S Zim0 slišali streli. Da-0ur®.i je bilo tudi mirno, M č.} Poldne so se spet !% n°J1' Predstavnik Zdru-> Conikr°^ov je izjavil, da 4 et. Peievi vniaki nnstavili cjevi vojaki postavili * bolnišnice v Elisa- 5 boii^« *vojo opazovalnico. Er"Ianico je danes zadelo stan-' - iSniu1 *t> ko so čete OZN obstreljevale bližnjo katanško postojanko. Zatrjuje se, da je v štirih dneh bojev padlo okoli 120 Combejevih vojakov. Preteklo noč se je Combe vrnil v Elisabethville. Iz Rodezije je prišel z avtomobilom ob spremstvu svojih vojakov. V veliko zadrego je poveljstvo OZN spravilo angleško vlado, ko je zahtevalo dobavo bomb, ki bi jih uporabljala indijska letala vrste ((Canberra« angleškega izvora, pri vojaških operacijah v Kongu. Vendar pa je Foreign Office danes sporočil, da so po dolgi proučitvi sklenili dobaviti nekaj takih bomb s pridržkom, da se poveljstvo OZN obveže, da bodo te bombe uporabljali proti Combejevim letalom, ki so na letališčih, in za uničevanje letališč, toda ne proti osebju letal in letališč. Dalje je predstavnik Foreign Offi-cea izjavil, da je namen izročitve teh bomb «dovoliti silam OZN, da se branijo in da sprejmejo pripravljalne ukrepe v ta namen«. Nato pa je izjavil, da si britanska vlada še dalje prizadeva, da bi dosegli ponovno združitev Katange z ostalim Kongom «na podlagi sporazuma«. Pozneje je predstavnik Foreign Officea izjavil, da je uporaba bomb «neprijetna nujnost«, toda britanska vlada umora pomagati Združenim narodom, da se branijo in da vzpostavijo red«. Francoska vlada pa je sporočila, da ni glede Katange menjala svojega stališča. Predstavnik zunanjega ministrstva je danes izjavil, da bi morali ((vprašanja neodvisnosti Konga rešiti Kongožani sami« s pomočjo ((svobodnega sveta«, toda predvsem s pomočjo afriških držav, ((toda izven zunanjega vmešavanja«. Trdil je, da akcija OZN ime bi smela presegati meja zaščite oseb ter tehnične pomoči kungoškemu prebivalstvu«. Na koncu je predstavnik izjavil, da francoska vlada ((obsoja sedanje nasilje« in da je pripravljena Vrhovni poveljnik sil OZN v Kongu irski general McKeown je napovedal svoj odstop in je potrdil obtožbe, ki jih je izrekel 0’Brien proti Angliji, Franciji in Belgiji ((omogočiti vsak korak, ki bi pripeljal do mirne rešitve«. Tudi v Belgiji odkrito zavze. majo stališče proti akciji OZN. Belgijski senat je sinoči izglasoval resolucijo, s katero poziva OZN. «naj ne uporablja sile v Kongu razen v primerih zakonite obrambe svojega osebja ali prebivalstva«. Senat izraža »obžalovanje zaradi tragičnih dogodkov v Katangi« ter poziva vlado, naj se potru. di, «da zaščiti 15.000 Belgijcev, ki živijo v Katangi«. Belgijski zunanji minister Spaak pa je poslal brzojavko glavnemu tajniku OZN U Tan_ tu, s katero ga poziva, naj ((nemudoma da potrebna navodila, da bodo čete OZN v Katangi strogo spoštovale obveznosti ženevske konference in da bodo sprejele vse potrebne Indijske čete v Elisabethvillu na nekem cestnem bloku ''"'((■iiitiiiiiiiiniinnHnnniiiiiiiiiiiiiniiilillliiilliiiiiliiimmiiiuHiiilliiimiiliiiiiitiuiiiiiiiliiiiiiiiminiiimiiitliiimiiiiiiiiHiitiiiiiii S Kunieve tiskovne konference ? odpoklicu konzula Grahovca !* zahodnonemške republike ^entatji zasedanja jugoslovansko-italijanskega odbora bi bili prezgodnji oda p0*1.1----------------- * fcNc)?Žula Grabovca iz 6na< ker mu je bilo v\tl ^držanja nemških ri ^Pernogočeno nor-3 -Qelo in je bila ogro-jX .Logova osebna var-L <>d£?nzul Grabovac je ®toval iz Zahodne . "Posebno nas pre-1 ti? nadaljeval Kunc, 1. Sq ao ravna z osebo, ,'%t L Pristojne deželne aale redno ekseku- ?. nedavnimi proti-M^anu s^imi napadi v : '1. PodoK* Kunc dejal, da °nne napade izvaja- ■'Ic 0b0rni bivS h hitlerjev-ahska formacij. Ju-a vlada je v zvezi l s tem sprejela ustrezne ukrepe prek švedske vlade, ki zastopa jugoslovanske interese v Zahodni Nemčiji. Stališče Jugoslavije o sprejemu Kitajske v OZN je načelno nespremenjeno ne glede na stalne napade vlade in zastopnikov Kitajske na Jugoslavijo, ki si ne upajo obvestiti svoje javnosti o doslednem jugoslovanskem stališču glede sprejema Kitajske v svetovno organizacijo. Kunc je nedavno izjavo predsednika grške vlade Ka-ramanlisa o odnosih med Jugoslavijo in Grčijo ocenil kot prispevek k nadaljnjemu razvoju grško-jugoslovanskih odnosov. Zastopnik državnega tajništva je pozdravil željo pred- ukrepe, da se zaščiti življenje in imetje civilnega prebivalstva. kar se zdi, na žalost, da se ni zgodilo«. Spaak dodaja, da ((sporočilo o smrti številnih belgijskih civilnih državljanov, ki so jih ubile čete OZN med operacijami, povzroča pravo zgražanje«. Dalje omenja Spaak, da je predstavnik OZN v Katangi sporočil družbj «Union Minie-re», da bodo sile OZN bombardirale telekomunikacijski sistem te družbe kot vojaški objekt, če ga bodo še dalje uporabljali Combejevi vojaki. Spaak pravi, da ne bo mogoče preprečiti, da bi Combejevi vojaki uporabljali te napeljave, če jih ne zaščitijo sile OZN. Spaak trdi, da bi uničenje teh naprav povzročilo prekinitev dobavljanja toka in vode tamkajšnjemu prebival, stvu. Na koncu poziva U Tan-ta. naj odredi, da poveljstvo OZN poskrbi za zaščito teh naprav. Sovjetska delegacija OZN je objavila sinoči izjavo, s katero se sprašuje, ali ne bi bilo koristno ponovno sklicati sejo Varnostnega sveta zaradi intervencije .kolonialnih sil v Katangi. Izjava ugotavlja, da je Combe odšel v Pariz na pogajanja v trenutku, ko oborožene tolpe pod poveljstvom tujih plačancev napadajo sile OZN. Prav v tem trenutku se je ameriški tisv ponovno uprl odločni akciji OZN v Katangi in je vztrajno zahteval začetek pogajanj s Combejem. Sovjetska izjava omenja zatem obtožbe bivšega predstavnika OZN Irca 0’Briena proti Veliki Britaniji Franciji in bivšemu francoskemu Kongu in pravi, da izvajajo odločujoč vpliv na stališče ZDA veliki ameriški monopoli, ki imajo svoje investicije v Katangi. Dalje pravi sovjetska izjava, da sta Francija in Velika Britanija z besedam; za nepri. stransko ravnanje OZN v Kon. gu, toda dejansko skušata vsiliti OZN kolonialistična navodila, zlasti pa postavljata zahteve za odstranitev funkcionarjev, kakor sta bila 0’Brien in Dajal. Zborovanje zveznih svetov odporniškega gibanja v Florenci Moro dosegel sporazum z «dorotejci» o politiki sodelovanja s socialisti Rumor, Colombo in Scaglia izdelali kongresno izjavo, ki odraža stališče «dorotejcev» - Gospodarska komisija PSI pripravlja programske zahteve socialistov za podporo vladi levega centra (Od našega dopisnika) FLORENCA, 8. — Danes se je vršilo v Florenci zborovanje zveznih svetov odporniškega gibanja, katerega so se udeležili tudi predsednik ANPI Boldrini, predsednik združenja političnih preganjancev senator Ca-leffi, predsednik združenja za razširjenje in razvoj šolstva Ragghianti, predsednik province Fabiani in podžupan Enriquez Agnoletti ter senatorja Parri in Terra-cini. Tema zborovanja je obsegala: vprašanja protifašistične borbe in razpust MSI; demokratično vlogo in mladinsko vzgojo organizacije svetov odporniškega gibanja; vzgojno akcijo: pouk zgodovine v šoli in izven nje; film in odporniško gibanje; organizacijo in poslovanje zveznih svetov. V svojem otvoritvenem govoru je Parri podčrtal vzgojno vlogo organizacije odporniškega gibanja in poudaril potrebo po nadaljnjem razvoju pouka o fašizmu in osvobodilnem gibanju, ki se je začel v preteklem šolskem letu in ki ga je treba raztegniti tudi na manjša središča, zla- sti na Jugu, hkrati pa proučiti način, kako se v šolah poučuje zgodovina in v kakšni meri so šolniki usposobljeni za to globoko vzgojno nalogo, O tem vprašanju je govoril prof. Ragghianti. Terra-cimi je govorii o nekaterih vprašanjih protifašistične borbe in podal historiat predloga o razpustu MSI; predlagal je predložitev novega zakonskega osnutka, s katerim bi zahtevali predvsem spremembo zakona iz leta 1952; v ta namen bi bilo treba zbrati 50 tisoč podpisov na ta osnutek. Končno so na zborovanju sprejeli resolucijo, v kateri se izraža želja, da hi v prihodnjem letu dokončali in pred- iiii iii iiiiitiitiiiiin (1111111111111111111111111111 mtiiliiii m n m n iiitiiiiiiKifiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiii um im ■iiiiiiiiiiiiiniiiiiiif n iiiiiiiiiiniiiiii ii m im,! n iiiDMiimiiianfiii m Dean Bask je potrdil podporo ZDA politiki Združenih narodov v Kongu To pa zaradi tega, «da se ne bi odprla vrata komunističnemu prodiranju» - Napovedal je še večjo vojaško intervencijo v Južnem Vietnamu * Zavrnjen madžarski predlog o Mindszentyju sednika turške vlade Ismeta Inonuja o razvoju jugoslovan-sko-turških odnosov in je izjavil, da je to želja tudi jugoslovanske vlade. V zvezi z razvojem dogodkov v Kongu je Kunc izrazil potrebo, da poveljstvo OZN začne ob sodelovanju osrednje vlade Konga odločno izvajati resolucije OZN. Kunc je dodal, da nedavne obtožbe bivšega zastopnika OZN v Kongu 0’Briena potrjujejo pravilnost jugoslovanskega stališča in argumente ki jih je Jugoslavija do sedaj obrazložila v zvezi s položajem v Kongu. Na vprašanje, kako komentira napetost na kitajsko-indij-ski meji, je Kunc dejal, da se podobna vprašanja lahko uspešno rešujejo samo z neposrednimi pogajanji med zainteresiranimi državami brez vsiljevanja enostranskih rešitev in brez uporabe sile. Kunc je na koncu obvestil novinarje, da se bodo v kiat-kem začela pogajanja med Jugoslavijo in 7DA o aobavi žita Jugoslaviji. 1 B. B. WASHINGTON, 8. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk je na današnji tiskovni konferenci potrdil, da ZDA v celoti podpirajo politiko OZN v Kongu. Dejal je, da je smoter ZDA, doseči ustalitev v tej deželi pod ustaljeno vlado. Predsednik vlade Adula ima potrebne lastnosti za vladanje v deželi. «če se Katan-ga ne bi mirno vključila v Kongo, bi v tej deželi vladala državljanska vojna in anarhija in bi bila odprta za komunistično prodiranje«. Zatem je Rusk v zvezi z Južnim Vietnamom pozval • nekomunistične države«, naj nudijo pomoč Južnemu Vietnamu, da se bo ta lahko vojaško, gospodarsko, socialno in upravno bolj učinkovito upiral »napadalni dejavnosti Vietkonga, ki jo vodijo komunisti Severnega Vietnama«. Dodal je, da se razne države sedaj posvetujejo o načinu take pomoči. S tem v zvezi je ameriški državni departma objavil danes tudi izjavo, v kateri trdi, da je Severni Vietnam »prekršil ženevske sporazume iz leta 1954». Dokument ima tudi namen pripraviti ameriško javnost na večjo ameriško vojaško pomoč Južnemu Vietnamu. V zvezi s pogajanji med Vzhodom in Zahodom je Rusk izjavil, da nesoglasja med zahodnimi državami glede u-mestnosti pogajanj s Sovjetsko zvezo o Berlinu ne smejo potisniti v pozabo bistvenega vprašanja, ki so nesoglasja med Moskvo in Zahodom. Dodal je, da so zahodne države enotne, kar se tiče obrambe njihovih življenjskih interesov, in da je vprašanje v tem, »ali bo Sovjetska zveza spoštovala pravice, ki jih že cd nekdaj imajo zahodne države v Berlinu«. Rusk ni odgovoril na vprašanje, ali bi bile ZDA pripravljene začeti neposredna pogajanja s Sovjetsko zvezo, če se zahodni zunanji ministri ne bi sporazumeli glede pogajanj z Moskvo o Berlinu. Glede Dominikanske republike je izjavil, da ZDA obžalujejo, da ni bil še dosežen sporazum med političnimi predstavniki v tei deželi, in da ameriška vlada upa, da bo v kratkem mogoč sporazum. O Fidelu Castru je izjavil: »Castrova komunistična izpoved je v veliki meri olajšala nalogo ZDA, ki so že mnogo časa skušale prepričati svoje zaveznike, da kubanski voditelj pripada komunističnemu gibanju«. Zatem je državni tajnik izjavil, da se prihodnost madžarskega nadškofa Mindszen-tyja ne more obravnavati v okviru političnih razgovorov, kakor predlaga madžarska vlada. Zato bo treba najti nov način za obravnavanje te zadeve. Kar se tiče spora med Indijo in Kitajsko, je Rusk izjavil, da ameriška vlada podpira stališče Indije glede njenih severnih meja. Washington se sedaj ne mara izreči o indijsko- portugalskem sporu zaradi Goe, ker noče še bolj zaplesti itak zapletenega vprašanja. ZDA pa vsekakor nasprotujejo rešitvi s silo. Na koncu je Rusk izjavil, da je stališče večine članov Organizacije ameriških držav napravilo nanj velik vtis, ker so se izrekli za medameriško teri naj bi govorili o Kubi. Dejal je, da pomeni to »važen korak naprej«. V diplomatskih krogih zatrjujejo, da proučujeta predsednik Kennedy in Dean Rusk važne spremembe v diplomatski službi, ki se tičejo predvsem poslanikov v Moskvi in Bonnu. Pomočnik državnega tajnika za evropske zadeve Foy Kohler bo baje imenovan za poslanika v Moskvi, sedanji poslanik Thompson pa bo baje postal poslanik v Bonnu, medtem ko bo Dovviing odpoklican v Washington in bo morda nadomestil Ko-hlerja. Govori se, da bo tudi poslanik v Parizu James Gavin odpoklican, ker ne zna niti besede francoščine. Zdi se, da bo premeščen v Pentagon. Ameriška revija »U.S. News and World Reports« piše, da namerava Kennedy napraviti več potovanj ne samo v Evropo in Latinsko ameriko, temveč tudi v Azijo in Afriko. Revija trdi, da je Kenne-dy mnenja, da je začel prejšnji predsednik Eisenhower potovati prepozno. Prav tako bo baje mnogo potoval tudi načelnik tiskovnega urada Bele hiše Salinger. Baje se pripravlja na obisk v Moskvo v prihodnjem letu, da bi se tam razgovarjal o vprašanjih, ki se tičejo tiskovnih informacij. Adenauer danes v Parizu PARIZ, 8. — Jutrj bo Pr'" spel v Pariz zahodnonemški kancler Adenauer, ki ga bo zjutraj sprejel v Elizejski palači general de Gaulle. Skupno se bosta razgovarjala približno štiri ure. Kakor poročajo iz Washing-tona, se tam zatrjuje, da je Adenauer poslal Kennedyju pismo v odgovor na pismo Kennedyja po sestanku s kanclerjem. Ameriški funkcionarji pravijo, da Adenauer poroča Kennedyju, da se bo potrudil, da de Gaullu podrobno obrazloži željo ZDA, naj bi se začela pogajanja s Sovjetsko zvezo o Berlinu. Na drugi strani pa pravijo v Parizu, da bo skušal de Gaulle prepričati kanclerja o pravilnosti svoje teze, ki je proti pogajanjem s Sovjetsko zvezo. Vztrajno pa se govori, da se bosta Kennedy in Mac Millan, ko se bosta sestala na Bermudih, eventualno odločila, ali naj začneta posvetovanja z Moskvo tudi brez Francije. V nekaterih ameriških krogih mislijo celo, da se je Adenauer premislil in da bo spet zavzel de Gaullovo stališče, ki je v bistvu njegovo. Medtem se nadaljujejo priprave za sestanek zahodnih zunanjih ministrov, ki se bo začel v ponedeljek. Dean Rusk bo prišel v Pariz v nedeljo. Govori se, da se bo v Parizu sestal tudi z de Gaullom. O izidu razgovorov med štirimi bodo razpravljali na zasedanju sveta NATO, kj se bo končalo 15. decembra in verjetno tud; na zasedanju sveta ministrov »šestih«, ki bo istega dne v Parizu. «Le Monde« piše v svojem današnjem uvodniku med dru- Američani se skoraj strinjajo, da bi skušali doseči z Mokvo samo sporazum o ((statusu quo». Kennedy je prepričal Adenauerja toda nemški kancler, s tem da sprejema Kennedyje-vo stališče, dela silo samemu sebi in gre proti želji parlamenta« Iz Kopenhagna poročajo, da je danski parlament odobril ustanovitev enotnega nemško-danskega poveljstva za baltiško področje v okviru NATO. Seja v parlamentu je bila zelo burna. V galeriji za publiko je prišlo do pretepa, ko so številni poslušalci protestirali proti temu poveljstvu. Več tisoč ljudi pa je demonstriralo tudi pred parlamentom. Aretirali so več demonstrantov. General Norstad je že danes sporočil ustanovitev tega poveljstva. Danska vlada je sporočila, da bo vrhovni poveljnik poveljstva danski ge- neral Tage Andersen. Bonnska vlada Pa je sporočila, da bo Andersenov namestnik general von Der Groeben. Člani komisije OZN za preiskavo o smrti Hammarskjoelda NEW YORK. 8. — Glavna skupščina OZN je nocoj imenovala naslednje osebnosti za člane preiskovalne komisije, ki bo raziskala okoliščine, v katerih je zgubil življenje hiv-ši glavni tajnik OZN Ham-marskjoeld: sodnik Jones (Sierra Leone) — predsednik; Raul Dejano (Argentina), Alfred Sandstrom (švedska), Richik Teka (Nepal) in Stre-tič (Jugoslavija). vajali dokumentarij o odporniškem gibanju, ki ga je pripravil zvezni svet v Piemontu. RIM, 8. — Večinska struja KD, tako imenovana skupina «dorotejcev», ki je zmagala na kongresu v Florenci s tem, da se je proti Fanfaniju povezala z desničarsko skupino okrog Andreottija, od nje pa so se kasneje odcepili pristaši sedanjega političnega tajnika stranke Mora, se počasi in previdno približuje stališču Mora. Nekateri vodilni predstavniki te struje so se danes sestali, da bi proučili kongresno izjavo, ki so jo v imenu te struje pripravili Rumor, Colombo in namestnik tajnika KD Scaglia. Izjava obsega tri bistvene točke: poudarja potrebo po razširitvi ((demokratičnega področja«; zatrjuje, da je iz mnogih razlogov (med temi je tudi ((Stanje nujnosti«, zaradi zadržanja PSDI in PRT) možno srečanje s PSI; to srečanje pa ne sme ogroziti ((atlantske, zahodne in evropeistične politike Itg-lije« in «antikomunistične in antitotalitarne politike na notranjem in mednarodnem pod-ročju«. Glede teh točk je prišlo včeraj do sporazuma med Segnijem in Morom v zvezi s predkongresnimi pripravami »dorotejcev«. V dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da je bil včerajšnji razgovor med Segnijem in Morom odločilnega značaja. Pred tem je imel Segni daljši razgovor s Piccionijem in voditeljem de-mokristjanskih kmetov Bono-mijem. (Nekateri zatrjujejo da se je s tem sporazumom za Segnija odprla pot do predsedstva republike.) S tem se je Moro izognil nevarnosti razcepa med -do-rotejci«, kar bi nedvomno kompromitiralo uspeh njegove linije na bližnjem kongresu KD, hkrati pa mu omogoča večje manevriranje nasproti Fanfanijevi skupini, da bi jo pridobil za skupno kongresno platformo na podlagi takega pojmovanja politike levega centra, kakršnega vsebuje izjava »dorotejcev«. Toda znano je, da se Fanfanije-va skupina ne namerava vezati pred kongresom; glede zadržanja na kongresu samem, pa sta obstajali dve stališči: po mnenju nekaterih (Forlani, Malfatti, Barbi) se mora skupina približati Moru in predložiti skupno resolucijo: po mnenju drugih (Cor-ghi, Radi Pinna) pa naj bi se skupina združila s sindikalisti in »bazo«. Zdi se, da je prevladalo prvo stališče, da bi tako povsem izolirali desno krilo stranke, ki številčno si- uiiiiiiiiiiMiiimiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiHiiiiiinumiiiiimimiimiiMiiiiimiiiiiiiiiiiii Še ena nova država v Afriki Tanganjika začenja danes svoje neodvisno življenje Predsednik vlade Nierere je izjavil, da bo Tanganjika vodila politiko miru in sodelovanja z vsemi državami DAR ES SALAM, 8. — Danes opolnoči je v Afriki nastala še ena neodvisna država, in sicer Tanganjika z glavnim mestom Dar Es Salam. Glavno mesto je že več dni vse okrašeno. Proslave so dosegle višek danes o-polnoči, ko so sneli britansko zastavo z balkona guvernerjeve palače in razobesili na njeno mesto zeleno-črno-zeleno zastavo Tajiganjike. Tanganjika bo štirinajsta članica britanskega Com-monwealtha. Na površini 950.000 kvadratnih kilometrov živi 9.250.000 prebivalcev, ki so črnci z izjemo 22.000 Evropejcev, 87.000 A-zijatov, ki so prišli iz Indije, Pakistana in Goe, in 25 tisoč Arabcev. Črnci so razdeljeni na 129 plemen, med katerimi pa ni resnih sporov. Na proslavo je prispelo na desettisoče prebivalcev Tanga, njike iz vseh krajev dežele in tudi šetvilne delegacije iz 65 držav. Tanganjika je prva dežela v britanski Vzhodni Afriki, ki je postala neodvisna. Oktobra letos bo postala neodvisna Uganda, zatem pa Kenija. Prve volitve v Tanganjiki so bile septembra 1958, ko je bilo v enajstih volilnih okrožjih izvoljenih 33 članov zakonodajnega sveta. Na volitvah je zmagala «Afriika narodna zveza za Tanganjiko« (Tanga-nica Afričan National Union — TANU). Stranko vodi Ju-lius Nierere. Ta je vedno vztrajal, da mora biti v omenjenem svetu, in tako tudi v vladi, večina domačinov. Te zahetve so bile sprejete avgusta lani, ko je stranka TANU odnesla na volitvah veliko zmago za novi zakonodaj- gim: Odnosi med zahodnimi. državami so redkokdaj po1 ni svet ter je dobila 70 sede-sueški krizj dosegli tolikšno, žev od skupnih 71. Tako je stopnjo zmede. Prvo nesoglas- Nierere, ki ima 40 let, postal ministrsko konferenco, na aa-1 je se tiče Berlina: Angleži in I ministrski predsednik in je lahko izbral večino članov vlade. Marca letos je bilo na konferenci skupno z britanskim ministrom za kolonije sklenjeno, da bo Tanganjika postala decembra neodvisna, in že s 1, majem so uvedli notranjo avtonomijo. V Tanganjiki ni nobenih rasnih sporov med Evropejci in Azijati. Kakor v večini kolonialnih ozemelj je gospodarstvo Tanganjike usmerjeno v dobavljanje kmetijskih proizvodov in surovin industrijskim deželam. Kmetijstvo temelji predvsem na pridelovanju sisala, ki se uporablja za izdelovanje vrvi, bombaža in kave. Razen tega izvažajo tudi diamante, svinec in zlato. V deželi so že investirali nekaj tujega kapitala in v načrtu je zgraditev nekaterih industrijskih naprav. ^ Toda Tanganjika bo morala še dolga leta naslanjti svoje gospodarstvo na kmetijstvo. Politično opozicijo predstav, lja samo ((Afriški narodni kongres«, katerega voditelj Banda bi hotel doseči konfederacijo, ki bi zajemala vse dežele angleške Vzhodne A-frike, to je Ugando in Kenijo. Kar se tiče Njase, pa zagovarja voditelj Afriškega narodnega kongresa dr. Banda ločitev te dežele od federacije Srednje Afrike; priključila naj bi se prihodnji federaciji Vzhodne Afrike. Predstavniki rodezijske fe-1 za združitev in obnovo Koreje, deracije in južnoafriške zveze niso bili povabljeni na proslave za neodvisnost in prav tako tudi ne predstavniki Portugalske. V Tanganjiki je mnogo beguncev iz Mozambika, iz Severne Rodezije, iz Juiine Afrike in Jugozahodne Afrike. V drugi polovici 19. stoletja so prišli v Tanganjiko Nemci in so iz tega ozemlja napra> vili svojo kolonijo. Tu so o-stali do druge svetovne vojne. Leta 1920 je Tanganjika postala britanski mandat, leta 1946 pa je ozemlje prišlo pod zaupno upravo Velike Britanije na podlagi . mandata OZN Predsednik vlade Nierere je na prvi uradni tiskovni kon ferenci v okviru velikih proslav govoril o programu proslav. Predvčerajšnjim je sprejel člane jugoslovanske delegacije, ki jo vodi Krsto Po-pivoda. Danes je Nierere odkril spomenik neodvisnosti, na športnem stadionu pa so bili' ljudski plesi. Predvčerajšnjim so v Dar Es Salamu odprli prvo razstavo del in ročnih izdelkov tanganjiških u-metnikov. Nierere je izjavil, da bo njegova država takoj po razglasitvi neodvisnosti zaprosila za sprejem v OZN, Poudaril je, da bo v mednarodnih odnosih uveljavljala politiko miru in sodelovanja z vsemi državami. Prihodnji teden se bo sestal Varnostni svet QZN in bo razpravljal o sprejemu Tanganjike v GEN. Gotovo je, da bo Tanganjika sprejeta in bo postala 104. članica OiZN. NEW YORK, 8, — Sovjetska zveza je položila v političnem odboru OZN resolucijo, s katero predlaga ukinitev odbora cer ni močno, vendar more računati s podporo določenih gospodarskih krogov, katoliške akcije, »Comitati civici« m konservativne visoke duhovščine. Prva vidnejša posledica tega zbližanja med Morom in Fan-fanijem se utegne pokazati v rimski organizaciji KD, ki so jo do danes kontrolirali pristaši Andreottija: Moro skuša podpreti Fanfanijevo skupino, da bi tako to organizacijo KD iztrgali iz rok desničarske skupine in s tem zmanjšali njen vpliv na kongresu. Po pretekli nedelji je v krogih KD zapihal nov veter: protisocialistični glasovi desnega krila so skoro utihnili in govorniki KD so se prilagodili novi liniji, ki jo vsak na svoj način zagovarjata Moro in Fanfani. Tako je n. pr. prosvetni minister Bosco na predkongresnem zborovanju v Caserti celo izjavil, da potreba sodelovanja s socialisti ne izvira iz nujnostnega stanja, ampak da je to naravna posledica ((programskega vodstva« KD. Jutri se bo sestala gospodarska komisija PSI, ki ima nalogo pripraviti progi amski dokument v primeru, da se po kongresu KD sestavi vlada levega centra. Na sestanku te komisije bodo imenovali ožjo komisijo, ki bo izdelala ta dokument; nato ga bodo predložili vodstvu stranke, kasneje pa še centralnemu odboru. Na vprašanje novinarjev, je Lombardi dejal, da pri tem ne gre za «program levega centra«, ampak da bodo socmlisti v tem dokumentu le nakazali nekatere bistvene elemente, ki jih oni smatrajo za bistvene glede obrata v levo, vsaj kar zadeva gospodarsko področje. A. P. «#------- Zaključeno zasedanje vrhovnega sovjeta SZ MOSKVA, 8. — Sedmo zasedanje vrhovnega sovjeta SZ se je danes zaključilo. Odobrili so dekrete, ki jih je sprejel prezidij od decembra lani do sedaj. V poročilu, ki ga je prebral predsednik komisije za zakonodajo Dmitri Poljanski, se poudarja, da številne določbe v sovjetskem civilnem zakoniku niso v skladu z razvojem notranjega položaja v Sovjetski zvezi. Poljanski je izjavil, da bo načrt novega civilnega zakonika določil splošna načela za novo zakonodajo, ki bo veljala za vso državo: posamezne republike bodo izdelale zakonike, ki bodo upoštevali krajevne pogoje. Pred zaključkom dela so o-dobiili ustanovitev več državnih odborov in imenovanje novih predsednikov odborov in novih ministrov. Ustanovljena sta bila dva nova državna odbora za industrijo jekla in neželeznih kovin ter za industrijo goriva. Vrhovni sovjet je odobril tudi proračun za prihode..,e leto, ki določa 81 milijard 918 milijonov in 641 tisoč rubljev dohodkov ter 80 milijard, 369 milijonov 904 tisoč rubljen izdatkov. Finančni minister Gar-buzov je po odobritvi izjavil, da je to «proračun miru in dela v imenu komunizma«. Predsednik urada za načrtovanje Novikov pa je sporočil, da je vlada sklenila, da bodo lahko dali večjo količino po-trošnega blaga na razpolago, kakor je bilo predvideno Gre zlasti za tkanine na splošno in za volnene izdelke ter sladkor. Akdja prod OAS PARIZ, 8. — Francoski u-radni list objavlja danes vladni dekret, ki razpušča organizacijo OAS in določa zaporno kazen od 6 mesecev do 2 let in tudi globe za tiste, ki bodo krivi za nadaljnjo dejavnost te organizacije. Politični opazovalci se čudijo, čemu je bil sploh potreben dekret o razpustitvi, ker OAS ni pravno in zakonito nikoli obstajala. Preteklo noč pa so se pojavili po pariških ulicah letaki s podpisom: »Odbor za republikansko obrambo«. Odbor so ustanovili golisti, ki napovedujejo, da bodo začeli akcijo proti OAS. Po ukazu notranjega ministra so danes zaplenili decembrsko številko revije »Temoi-gnages et Documents«, ker je razen številnih dokumentov o OAS objavila tudi seznam parlamentarcev ter pokrajinskih in občinskih svetovalcev, ki so javno podpirali OAS. Revija je navedla pri vsakem tudi naslov in telefonsko številko ter pozvala čitatelje, naj zahtevajo od njih, da javno obsodijo OAS, in naj jih opozorijo, da bodo v nasprotnem primeru njih imena objavljena na lepakih po pariških ulicah. Ista revija je napovedala tudi ustanovitev »skupin za samoobrambo«. «»------- LONDON, 8. — Nocoj to sporočili, da se zdravstveno stanje Attleeja še vedno boljša. Bolnik se sedaj lahko »pet hrani. Francoski sindikati in vojna t Alžiriji Nihče ne more zanikati dejstva, da francoski delavski razred nasprotuje vojni v Alžiriji. Toda nihče tudi ne zanika dejstva, da je ta delavski razred politično in sindikalno popolnoma razcepljen in zato precej nedelaven v boju za prenehanje alžirske vojne. Na sindikalnem področju se razcepljenost imenuje: Generalna konfede-dacija dela, «Force ouvriere« in Francoska konfederacija krščanskih delavcev. Največji del delavskega razreda podpira Komunistično partijo in Generalno konfederacijo dela. Toda razcepljenost je vendarle tako močna, da terja vsak skupni ukrep, zlasti če ima politični prizvok, zelo velike priprave, stike, pogajanja. Ta pogajanja so prežeta kolikor do njih sploh pride, med drugim tudi z željo vsake sindikalne centrale, da bi bila na čelu ukrepov, ki naj bi jih storili oziroma da bi imela te ukrepe pod svojim nadzorstvom. Po drugi strani so socialistični in krščanski sindikati prežeti z odporom proti političnim ciljem Generalne konfederacije dela. To so nekateri izmed razlogov, zakaj ni bilo lani in letos na čelu ukrepov za učinkovito podporo alžirskega ljudstva nobene velike politične stranke in tudi sindikalne centrale, marveč so bili na čelu študenti in njihova organizacija — Narodna zveza francoskih študentov manjše politične organizacije in skupine intelektualcev. Demonstracije pariške univerzitetne mladine lani oktobra, ki se jim ni pridružila nobena sindikalna centrala, so bile dokaz omahljivega stališča francoskih sindikatov do učinkovite, množične, politične akcije. Razen tega je bila to politična akcija, ki se je izmaknila njihovemu nadzorstvu. Študenti so prvi obnovili stike s prepovedano Splošno zvezo muslimanskih študentov Alžirije. Sele za njimi so sindikati obnovili stike s Splošno zvezo alžirskih delavcev. Eden izmed razlogov je opozarjanje ne toliko navadnih članov — konkretni skupni u-krepi na terenu so najboljši dokaz za nasprotno — kolikor poklicnih voditeljev • svobodnih sindikatov« na tisto, kar označujejo za »politično ozadje« vsakega ukrepa, ki ga predlaga ali začne Generalna konfederacija dela. To je končno prispevalo tudi k temu, da so ostale krvave represalije policijskih o-blasti proti mirnim alžirskim manifestantom letos oktobra brez množičnega odgovora francoskega delavstva. Res je, da so vse tri sindikalne organizacije pariškega območja izjavile, da bodo takoj odgovorile, če bi se represalije ponovile, toda grožnja je nekaj, ukrepanje pa spet nekaj drugega. Ce se vse tri glavne sindikalne centrale Francije izjavljajo za mir v Alžiriji s pogajanji, to ne pomeni, da imajo tudi enotne poglede ta pogajanja. Ta sklep lahko napravimo na podlagi pogovora med generalnim sekretarjem socialističnih sindikatov Bothereauxom in predsednikom Francoske konfederacije krščanskih sindikatov Jansonom, kakor tudi na podlagi izjav voditeljev Generalne konfederacije dela. «Iz alžirske zmede, pravi Bo-thereaux, ne moremo priti drugače kot s pogajanji in z referendumom o samoodločbi«. Pogajanja in referendum, ki naj bi ju razumeli kot dve posebni stopnji, da bi prišli do miru v Alžiriji, pričajo, da so socialistični sindikati na istem stališču kot je politika francoske vlade. Čeprav imajo sporazum o prenehanju vojne za nujen, zavračajo hitrejši postopek, ki ga predlaga začasna alžirska vlada za rešitev celotnega vprašanja. Podobno kot francoska vlada meni tudi Bothereaux, da pogajanja ne zadoščajo, temveč, da je treba po njih izvesti tudi referendum o samoodločbi. Zakaj pogajanja ne zadoščajo? Zato, ker začasna alžirska vlada po njegovem mnenju sni zadosti reprezentativna«. Toda tudi referendum o samoodločbi ne zadošča, pristavlja Bothereaux, saj ni mogoče storiti prav nič brez pogajanj s FLN. Skratka, socialistični sindikati trdijo, da začasna vlada ni dovolj reprezentativna, po drugi strani pa priznavajo, da brez nje ni mogoče doseči prav nič. Kar zadeva dejavnost socialističnih sindikatov za obnovitev pogajanj, Bothereaux naprej zavrača celo že samo misel o skupnem ukrepanju z Generalno konfederacijo dela, ki ima po njegovih lastnih besedah dvakrat več članov kot socialistični in krščanski sindikati skupaj. »Zavračamo sleherno paktiranje s to organizacijo, je dejal, zlasti pa zavračamo sklenitev sporazuma o skupnem nastopu.« Edini razlog, ki bi opravičeval tak ukrep, bi bil po njegovem mnenju nov polku* državnega udara in še to samo toliko časa, dokler nevarnost ne bi minila. Najnovejša potrditev takega stališča socialističnih sindikatov je njihov sklep, da se ne priključijo posvetovanju vseh demokratičnih in naprednih strank, organizacij in sindikatov zaradi organiziranja narodnega dne protestov proti Organizaciji tajne vojske (AOS) oziroma fašizmu. Pobudnici tega posvetovanja sta bili KF Francije in Generalna konfederacija dela, to pa so očitno imeli za zadosten razlog, da so se tako odločili. Kar zadeva stališče Francoske konfederacije krščanskih sindikatov do Alžirije, se le-to po besedah predsednika Jansona omejuje na zahtevo po neposrednih francosko - alžirskih pogajanjih. Krščanski sindikati poudarjajo, da bi morala biti posledica teh pogajanj svobodna in neodvisna Alžirija. Čeprav krščanski sindikati zastopajo načelo ozemeljske nedotakljivosti Alžirije, vštevši Saharo, vendarle sodijo, da bi morala FLN v sporazumu s Francijo na obnovljenih pogajanjih pojasniti naravo in vsebino prihodnjega francosko-alžirskega sodelovanja. Prav tako zavračajo krščanski sindikati Ben Hedove predloge o pospešeni rešitvi alžirskega vprašanja, češ da mora alžirsko ljudstvo »svobodno izbrati politično, gospodarsko in socialno strukturo svoje dežele«. Skratka, njihovo stališče se bistveno ne loči od stališča socialističnih sindikatov in francoske vlade. Kar zadeva konkretno ukrepanje, sodi predsednik Francoske konfederacije krščanskih delavcev, da je treba v sedanjem obdobju nadaljevati z obveščanjem delavskega razreda o alžirski zadevi. Obveščevalna dejavnost je po njegovih besedah poglavitna oblika ukrepov, ki jih izda-jajo krščanski sindikati razen deklarativnih izjav, da bi prenehala vojna v Alžiriji. «V bližnji prihodnosti,« je izjavil Je.nson, »ne moremo pričakovati kake vidne akcije delavskega razreda. Ne zato, ker to ne bi bilo zaželeno, marveč zato, ker to ni mogoče«. Podobno kot v socialističnih sindikatih si tudi tu to nemož-r.ost razlagajo z bojaznijo pred Generalno konfederacijo dela oziroma pred vplivom njenih političnih zamisli na članstvo »svobodnih sindikatov«. »Kar zadeva skupni nastop z Generalno konfederacijo dela za mir v Alžiriji — pravi Janson — smo tu zelo obzirni, saj je alžirsko vprašanje povezano z vsebinskim vprašanjem politične demokracije«. Skupna in časovno omejena akcija prihaja v poštev, tako menijo krščanski sindikati, le v primeru fašističnega udara bodisi v Alžiriji bodisi v Franciji. Tudi ti sindikati niso poslali svojega zastopnika na posvet o organiziranju skupne protestne akcije proti teroristični dejavnosti OAS. Se več 17. novembra so organizirali posebno akcijo, «da bi obvestili delavski razred o alžirskem vprašanju. Kot da sedem let vojne v Alžiriji ne bi zadoščalo za «obveščenost»! Stališče Generalne konfederacije je znano: pogajanja z začasno alžirsko vlado, priznanje njene reprezentativnosti in nedotakljivosti narodnega ozemlja Alžirije. Očividno pa je, da bi v praksi njena akcija lahko bila učinkovita ne glede na politično in sindikalno razcepljenost delavskega razreda. Kajti Generalna konfederacija dela je daleč najmočnejša organizacija francoskih delavcev. Vsekakor bi bil skupni nastop sindikalnih central najučinkovitejša oblika boja. Toda to je težko uresničiti ra-zer v izjemnih primerih. Do skupnega nastopa je prišlo dvakrat: februarja 1960 ob «tednu barikad« alžirskih skrajnežev in aprila letos ob vojaškem udaru v Alžiriji. To so bile »izredne okoliščine«, ko so se vsi francoski sindikat: čutili ogrožene. Obakrat je bila splošna stavka s privolitvijo vlade. Vse pa kaže, da v »normalnejših okoliščinah tako sodelovanje ni uresničljivo. Slobodan JOVANOVIČ Podnevi in ponoči čitanje razsodbe o krivdi Eichmanna JERUZALEM, 8. —. Iz dobrega vira se je izvedelo, da bo čitanje 200 strani dolgega pravdoreka sodišča v Jeruzalemu o krivdi Adolfa Eichmanna, ki se bo pričelo 11. decembra, pospešeno. Zaradi tega so predvidena tudi nočna zasedanja. Trenutno nekateri prevajalci, ki so bili zapriseženi, prevajajo pravdorek iz hebrejščine v angleščino, franco- ščino in nemščino. Eichmanna bodo pripeljali konec tedna iz njegovega se- danjega zapora pri Hajfi Jeruzalem. Smrt Alda Palazzija John Albert Luthuli je z ženo prispel v Oslo. Tu bo južnoafriški protirasistični voditelj kot prvi Afričan prejel Nobelovo nagrado za mir 1960, ki lansko leto ni bila podeljena ...........„„„„„...............................»ititm......umnimi........................»...».».»» ..................................m m.mm...........»»».»»»»» »»»m. MILAN, 8. — V starosti 62 let je nenadoma umrl založnik Aldo Palazzi. Bil je najprej občinski u-radnik, leta 1929 pa je postal upravni ravnatelj veronskega dnevnika «Arena» ter pripadajoče tiskarne. Deset let pozneje je postal sorav-natelj pri podjetju «Corrie-re della sera«. Leta 1946 je prevzel tednik .Tempo«, leta 1947 pa je postal predsednik združenja založnikov Gornje Italije. Na strani založnikov je sodeloval pri sklepanju prve časnikarske pogodbe po vojni in je bil tudi pozneje navzoč pri vseh pogajanjih. Tudi če ni res je treba trditi NEW YORK, 8. — Življenje predsednika Kennedyja je bilo baje v torek in sredo, je bil Kennedy v New Yorku, v nevarnosti. Tako zatrjuje neki neznan moški, ki je telefoniral policiji in jo opozo. ril, da neki Kubanec priprav lja umor predsednika. Človek ki je opozarjal policijo, je 1 mel španski naglas. Fotografijo Kubanca, ki ga je omenjeni človek prijavil, so našli v arhivih policije, ki je takoj začela preiskavo. Gre baje za nekega simpatizerja Fidela Castra. fcivfige ^ glpdull&ce (jliihfau v'* *m Razčiščena zadeva z umorom Colomba na Holandskem Dva dni je bilo truplo umorjenega v garaži v prtljažniku avtomobila Vprašanje izročitve Sguazzardi j a, ki se nahaja v zaporu v Parizu, holandskim oblastem lahko traja najmanj mesec dni - Rimski študent Prisco je zaprt v milanskem zaporu San Vittore MILAN, 8. — Truplo italijanskega industrialca Bruna Colomba, ki je bil na Nizozemskem umorjen in oropan, bodo jutri prepeljali v Italijo. Tako je po telefonu sporočil pokojnikov brat Italo, ko je po telefonu govoril z družino v Parabiagu. Truplo bodo prepeljali v Italijo z Podatki o vohunstvu NEW YORK, 8. — »Zvezni biro za preiskave« je včeraj sporočil, da ima po najnovej ših ocenah sovjetski blok iz-vežbanih okoli 300.000 agentov za špijonažo in zbiranje podatkov. Pomočnik direktor-FBI William S. Sullivan ki je včeraj govoril na letnem kongresu državnega zdru. ženja industrijcev, je poudaril, da se nekaj teh agentov vrine tudi na industrijske in znanstvene konference z namenom, da zbere dragocene podatke vojaškega, znanstve nega in tehničnega značaja Teh 300X00 agentov, je dodal Sullivan, vrši svojo dejavnost po 37 organizacijah. SERGIO SGUAZZARDI * ' ENRICO PRISCO letalom, ki bo pristalo v Li-nate jutri okoli poldne. Med potjo ga bo spremljal Italo Colombo, kateremu je uspelo na naglo priskrbeti dokumente in dovoljenje za prevoz v Italijo. Na letališču bodo živega in mrtvega brata dočakali Sergio Colombo, svak dr. Lussardi ter razni drugi sorodniki. Nato bodo truplo položili na mrtvaški voz in ga odpeljali v Parabiago, kjer je bila že urejena mrtvaška soba, v nedeljo popoldne pa ga bodo pokopali na domačem pokopališču. Čeprav je študent Enrico Prisco ves čas vztrajal pri tem, da ni on streljal na mladega industrialca Bruna Colomba, je obtožen umora in davi so ga prepeljali v zapore San Vittore. Obdolžitev rimskega študenta Prisca skupno s Sguazzar-dijem je utemeljena na osnovi priznanja in na osnovi raznih drugih okoliščin. Ko je preiskovalna policija ugotovila, da sta se Sguazzardi in Prisco na zločin pripravila, ji je preostalo doseči še priznanje. In s tem je bila največja težava, kajti Sguazzardi je ves čas ponavljal, da je Priscu izročil samokres španske izdelave, študent Pri, sco pa je vztrajal pri tem, da je Sguazzardi streljal. Čeprav je Sguazzardi skušal zvreči glavno odgovornost za zločin na Prisca, je hkrati skušal vso zadevo nekoliko ublažiti, češ da je Prisco streljal le iz strahu. Ureditev in primerjava teh priznanj, pa čeprav sta tako prvi kot drugi zvračala krivdo drug na drugega, je kapetanu Scelfu dala dovolj elementov, da je mogel svojo preiskavo zaključiti in ko je Sguazzardi bil postavljen med zasliševanjem v pariških zaporih «Sante» v nekoliko težji položaj, je karabinjerski častnik končno prišel do elementov, ki so omogočili med drugim najti tudi industrial-čevo truplo, nato tudi samo- iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Matematik je včeraj Bil je član mnogih znanstvenih društev in akademij, tudi papeške in sovjetske RIM, 8. — Danes popoldne , rencialna geometrija, teorija je v svoji vili umrl profesor j diferencialnih enačb, integral-Francesco Severi, član akade- mije «dei Lincei«, papeške a-kademije, dosmrtni predsednik Inštituta za višjo matematiko in predsednik akademije • štiridesetih«. Rodil se je 1879. v družini, katere člani so se kot prostovoljci borili pod Garibaldijem. Leta 1900 je diplomiral v matematiki, nakar je sledila zelo nagla akademska kariera: 1. 1902 je postal svobodni docent, 1. 1904 pa redni profesor na univerzi v Parmi. Od 1. 1905 do 1921 je bil v Padovi; istočasno je učil tudi v Ferrari. Nato je bil poklican v Rim, kjer je leta 1939 ustanovil Inštitut za višjo matematiko. Bil je specialist za algebrajsko geometrijo, vendar pa je bil doma tu-| di na drugih področjih (dife- ni račun, relativna teorija, topologija, teorija analitičnih funkcij). Francesco Severi je bil tudi član številnih tujih akademij — tudi sovjetske — in znanstvenih društev. V francoski akademiji je zasedel mesto, ki ga je imel pred njim Albert Einstein. LJUBLJANA, 8. — Na železniški postaji Črnuče na progi Ljubljana - Kamnik se je danes zjutraj tovorni vlak zaletel v motorni vlak, ki je na postaji čakal na križanje Pri trčenju je bilo 9 potnikov laže ranjenih. Za nesrečo je kriv kretničar, ki je usmeril vlak na tir, kjer je stal kres, lopato, s katero je bilo truplo zakopano, in precejšnji del denarja, ki je bil mlademu industrialcu ukraden. AMSTERDAM, 8. — Razte-lesenje umorjenega Bruna Colomba, katerega truplo so včeraj odkrili v gozdu pri Amsterdamu, dokazuje, da je bil italijanski industrialec ustreljen v zatilje. Krogla mu je prebila lobanjo in izstopila skozi čelo, vtem ko je nesrečnik gledal nekoliko proti desni, računano z osjo avtomobila. Na njegovem truplu niso odkrili nobene druge rane, pač pa so v približno meter globoki jami našli povsem golo truplo. Prstan in zapestno uro pokojnika so našli pri nekem človeku v Parizu, pri katerem ju je Sguazzardi shranil skupno s pol milijona lir v tujih valutah. Med tiskovno konferenco, ki jo je v zvezi s tem imel, je generalni državni pravdnik Van Renesse povedal, da sta obtoženca v začetku imela v načrtu italijanskega industrialca napasti v nekem samotnem kraju, kamor bi ga bila morala pripeljati neka ženska. Toda ta načrt se je izjalovil, ker je dekle to odklonilo. Povsem gotovo je, da je bil zločin izvršen le nekaj kilometrov iz Rotterdama na avtomobilski cesti, ki vodi v Delft. Predpostavlja se, da je bila jama v amsterdamskem gozdu skopana v noči med 13. in 14. novembrom in je bilo truplo pokopano naslednjega dne. Kar se samokresa tiče, s katerim je bil Bruno Colombo umorjen, je državni tožilec povedal, da je trgovec, kateremu je bil samokres prodan, nekaj dni po zločinu prinesel policiji samokres na lastno pobudo, ker je zasumil, da gre za orožje, s katerim je bil izvršen zločin. Amsterdamska policija je tako dobila samokres španske znamke «Ljama» že 27. novembra, torej pet dni prej, preden so pri razstavljanju Colombovega avtomobila našli tudi naboj. Seveda policija še ne more ugotoviti, kdo je streljal, kajti na razpolago ima le izpovedi Sguaz-zardija, toda pri skupnem zasliševanju Prisca in Sguazzardija bi se dalo ugotoviti, kdo je streljal. Generalni državni pravdnik je pohvalil preiskovalno policijo Amsterdama za brzino katero so odkrili zločin in zločince, hkrati pa je izrazil zadovoljstvo tudi nad odličnim sodelovanjem italijanskih in francoskih funkcionarjev. Tudi tisk — Je rekel — je odigral pozitivno vlogo pri raziskovanju. Generalni državni pravdnik je ob koncu še dodal, da bo italijansko sodstvo verjetno prosilo od Francije izročitev Sguazzardija in v tem prime ru bi se mogel proces proti obema zločincema vršiti v Italiji. Ob koncu še ena podrobnost: avtomobil Bruna lata v Parizu, ki je dostavil, da ni izključeno, da lahko mine mesec dni, preden bodo Sguazzardija poslali na Nizozemsko. Dokumenti prošnje za izročitev še niso prispeli na Quai d’Orsay. Postopek izročitve bi bil mnogo hitrejši, je poudaril funkcionar, če bi Sguazzardi izjavil, da je pripravljen vrniti se na Nizozemsko. vodstev, drugega pa oddelki angleškega letalstva. Ker računajo, da bo pri demonstracijah prišlo do številnih aretacij, so že izpraznili največjo šolo v Essexu in sicer šolsko poslopje v Braintreu, ki ga bodo preuredili za začasno sodišče. Slovenski pesniki na gramofonskih ploščah ZAGREB, 8. — Zagrebška založba «Lykosj> je že pred časom začela izdajati pesniške tekste na gramofonskih ploščah. Pred kratkim pa je založba poslala na trg dve plošči, ki sta posvečeni sodobni slovenski liriki. Tekste sta uredila Kajetan Kovič .in Ciril. Zlobec. Prva plošča je posvečena pomembnejšim živim sloven. pesnikom, ki so se oglasili do druge svetovne vojne. Tako lahko s plošče slišimo glasove dvanajstih pesnikov, še prej pa glas Josipa Vidmarja, ki je prvi plošči prispeval primeren uvod. Zapovrstjo recitirajo vsak po eno svojo pesem Gradnik, Fran Albreht, Glazer, Seliškar, Anton Vodnik, Tauferjeva, Branko Rudolf, Kocbeck, Klopčič, Udovič, Bor in Vipotnik. Druga plošča obsega mlajši pesniški rod, ki je zrastel po zadnji vojni. Vsega sku- -paj trinajst pesnikov. Po u-vodni besedi esejista in kritika Janka Kosa se zvrstijo Jože Smit, Levec, Minatti, Ada Škerl, Zlobec, Krakar, Pevček, Menart, Zajc, Strniša, Kovič, Saša Vegri in Veno Taufer. S tem je «Lykos» storil lepo uslugo slovenski poeziji, ki bo sedaj tudi v tej obliki dostopna ljubiteljem. Plošče je izdelal zagrebški <<.Jugoton». ovoril Računajoč na aretacije so izpraznili šolo Hčerka Ingrid Bergman zahteva razvezo zakona LONDON, 8. — Angleška poličijk še je močno pripravila, da bi zaščitila tri ameriška oporišča NiATO v Essexu, v Middleessexu in v Oxford-s-hiru, proti katerim pripravlja «Odbor 100», ki ga vodi lord Russell protestne manifestacije za prihodnjo soboto Močni oddelki policije in vojske bodo razvrščeni okoli o-porišč, ki jih že itak obdaja žična ograja. Zaščitne oddelke bodo sestavljali britanski policaji in britanski vojaki. Ameriški vojaki na oporiščih ne bodo podvzeli nobenih zaščitnih ukrepov. Poleg že o-menjenih žičnih ovir bosta o-porišča obdajala po dva zaščitna kordona. Enega bodo sestavljali policaji treh voj- SAN FRANCISCO, 8. — Jenny Lindstrom Callaway, hčerka filmske igralke Ingrid Bergman, je vložila tožbo za ločitev zakona s Fullerjem Callawayem, ki je bogat dedič na področju tekstilne industrije v Georgiji. Jenny Lindstrom Callaway, ki ima 22 let, ter njen mož, ki jih ima 28, sta se poročila v Nevadi 21. februarja 1960, ko je bila Jenny še študentka, ločila pa sta se 20. septembra. Otrok nimata, Jen-ny je rojena v zakonu Ingrid Bergman z dr. Petrom Lindstromom. Ta zakon se je končal z razporoko, nakar se je igralka poročila z režiserjem Robertom Rossellini-jem. Toda ta zakon se je za Ingrid slabo končal in med njo ir. Rosellinijem je bilo mnogo tožarjenja. Zaključeno gostovanje »La Feniceii v Beogradu BEOGRAD, 8. — Z nocojšnjo reprizo «Tajnega zakona» Cimarose se je končalo zelo uspešno gostovanje beneškega gledališča «La Penice« v Beogradu. Italijanski umetniki so med 7-dnevnim bivan-em v Beogradu dali tri predstave «Boheme» in po dve predstavi *Truviate» in «Tajnega zakona«. Osebje beneške Opere odhaja jutri zjutraj v Benetke. Danes dopoldne je upravnik beograjskega Narodnega gledališča Milan Bogdanovič podaril v spomin zastopnikom beneškega gledališča «La Fenice« plaketo s prvim pečatom gledališča. Milan Bogdanovič se je zahvalil italijanskim umetnikom za uspešne predstave in 12-razil upanje za novo gostovanje gledališča v Beogra-du. Direktor opernega studia gledališča «La Fenice« dr. Giuseppe Pugliese se je zahvalil za darilo in izjavil, da je bilo italijanskim umetnikom pravo zadovoljstvo peti pred tako glasbenim in istočasno strogim ter prisrčnim občinstvom. Predavanja o Pirandellu danes in Jutri v Milanu MILAN, 8. — Na pobudo kulturnega krožka Tura ti in milanskega Pi ccolo Teatro bodo v dneh 9. in 10. decembra zborovanja z naslovom »Pi randello včeraj in da nes». V nedeljo 10. decembra bo namreč 25 let, kar je v Rimu umrl veliki pisatelj V soboto bosta dve zboro- vanji; na prvem bo 9°v , Sandro d’Amico o »Pira««6' lu po Pirandellu«, to se V da bo predavatelj s osnovi obilnega materiala skušal Pr},,? . Pirandella v novi luči. _ . čer pa bo imel Luigi ^ rante predavanje »Mi**1 randellan. Tudi v nedeljo ^ Ut- sta dve zborovanji. dne bo Ruggero voril o edramatiku *' dellu«, zvečer pa ho /*** coski kritik Bernard " . «Pirandel!a predstavil •„ Evropca». Vsa predat ^ bodo razmeroma kratke, ‘ ‘ril bi ostalo več časa za deW*.f Na koncu bo sPreffCuL Paolo Grassi, ki bo čil prireditev. aPirandello včeraj '" n noval^ uH dneh in bo začel orsto *** kop o gledaliških ppras* . ki jih bo začel izdajati lanski Pi ccolo Teatro. nes» se bo ime zvezek, ki bo izšel Veljko Bulajič reti*« filma o Kozari SARAJEVO, 8. — ^ ,B°l na-filmus pripravljajo j, manje »Kozare« — * t niškega filma o znani ( peji iz narodnoosvobo^ vojne. Scenarij pr*P jz0tk° ekipa: književnik * ,» Djurovič, brata Veljk Ste po Bulajič *°r ter Marjanovič in Rade ki sta se udeležila bor ^ borb Kozari. Ustvarjalci hi posredovali gledalcem hnli avtentično vričeva bolj avtentično pni dogodkih iz leta flflje to bodo tudi vse z“ j.fJ. 1941 * posnetke napravili nfl , |,j jih težkih borb. Režtr Veljko Bulajič. Lorenza Mazzetti kan1 f,jo za francosko literarno n*» ;jW PARIZ, 8. — pisateljica Lorenza žii je uvelim J-rVI c—v- , l med Šestimi kanat «mednarodno nagrado P t* del)^ ga romana)), ki ho P° ^ v Parizu 18. decembra. f(l man Mazzettijeve je ,(«• v eden v francoščino t. slovom «Le ciel s’est jji le«. Nagrada, ki zn' aše tisoč »lahkih« /rartkb^ji' letos podeljena pfiztč- (r na komisija je dol?c nj* zadnjo izbiro šest tov; poleg Lorenze so kandidati še Ang pfl-mon Lolos ter štirje cozi: Michel Normana, ^j« fois Rongier, Michel in Bruno Vincent. Annigonj bo portret tudi KennedyJ* ^ FIRENCE, 8. — Slikt%tl ' tro Annigoni je o dPO^jt P ZDA. Kot je znano, P m «slikar kraljic# v A da napravi portret P^ jV nika Kennedgja, k<._ jtiF rentinskemu slikarij krat poziral v svojem v Washingtonu. Anni9\t)i» bo prnil p Firence dva tedna. Portret «1 1 dtija mora biti obju — • H-||j v :••••• ••• • Annamaria Pierangel, v filmu «Upor». V tem filmu Silvia Amadia igralka prvič nima vloge naivke. Poleg nje nastopajo Edmund Purdom, Armand Mestral, Ivan Desny in Michčle Girardon II ......................................................................................................................................................................................................................................................................... Prepočasen plesni učitelj za šestinosemdesetletnico lomba je bil še dva dni po umoru in sicer 13. in 14. novembra v neki garaži amsterdamskega središča in v njem je bilo truplo Bruna Colomba. Zdi se, da je Bruno Colombo ob napadu imel pri sebi milijon lir. Formalnosti za izročitev Ser- NEW YORK, 8. — Neka 86-letna gospa iz vvashingtonske • visoke« družbe je prijavila Co- sodišču plesno šolo Freda A- motorni vlak. Zaradi goste gia Sguazzardija lahko trajajo megle ni bilo mogoče prepre- več tednov. Tako je izjavil čiti trčenja. * svetnik nizozemskega konzu- staira, zahtevajoč 20.000 dolarjev odškodnine, ker je padla, ko se je ob navzočnosti nekega učitelja vadila v modernem plesu «lindy». Gospa zahteva odškodnino, ker zaradi posledic padca ne samo ne more delati dolgih sprehodov kot nekoč, temveč je tudi prikrajšana za prijetnost plesa. , , Ta 86-letnica, Aliče Mayer, tašča bivšega glavnega državnega tožilca ZDA, je sodniku povedala, da je več let vztrajno obiskovala plesno šolo Freda Astaira. Plesne vaje so bile njeno veselje, toda nekega dne ji je učitelj ukazal, naj sama napravi težak plesni korak, ker je zaupal njeni hitrosti in prožnosti. Toda ženska je padla in učitelj ni bil takoj na mestu, da bi jo ujel. Direkcija šole je zavrnila vsako odgovornost, zatrjujoč, da si mora biti 86-letnica, ki se loti plesnih vaj, na jas- nem o nevarnostih svojega športa, in sicer nič več in nič manj kakor kaka jaha-čica. Vodstvo šole je tudi pripravilo gospo do tega, da je morala priznati, da ji je bil nov učitelj dodeljen potem, ko se je pritoževala, da je bil prejšnji »preveč počasen«. LONDON, 8. — Jordanski kralj Husein je včeraj prispel z letalom iz Amana v London na zdravniški pregled. naslovni strani rev',ehnžil]''l Life#. Takoj po f / praznikih pa bo *1 jli* potoval v London, ki oltar v novi katoliš • v nekem londonske mestju v bližini let «Le petit PrinC* preveden v I»tln j/V PARIZ, 8. - GlaV"0 flV'. Saint - Exuperyja princes, ki je že P ,M djl v dvajset jezikov, ^ še v latinskem PreV° d>l' tinski naslov dela ** |j # «Regulus vel puen , I piunt«, ime avtor]11 »Ant°* Pfat navedeno z —- V r «r Sancto Exuperio»- , j * ščino je delo preK verzitetni profeeor > deauxa Auguste f* .j f, je v predgovoru ' .fif1.., pričanje, da je jd<#l,, Saint - Exuperyia . sredstvo, ki naj P ( i* k povratku lotinš žive jezike«. Horst Buchho'* bo plesalec NI^V ' HOLLYWOOD, L ducent Milton angažiral Horsta -v n ailnn/t • .1 ti za vlogo plesalca •„ v filmu o živhe ^ ge* f t i ;r Jug. televizija 17.30: Mark Tw-in: Kraljevič in berač — prenos iz gledališča Boško Buha; 18.45: Jim iz džungle — serijski film; 18.45: Reševalne ekipe — serijski film; 19.15: S kamero po domovini in svetu; 19.35: Na drinj čupirja — dokumentarni film RTV Sarajevo; 2.0.00; TV dnevnik; 20.15: Dokumentarni film; 20.30: Edvvard Peple: Dekle — TV igra; 21.15: Studio 1 — za—bavno-gtasbena revija; 22.25: Detekt v John Drake — serijski film. , generalizacija. Brvo tuberkulozno obolenje nastane pri govedu na črevih. Skoro vsaka zdrava in dobro krmljena žival ga z lahkoto preboli. Le redko se prvo obolenje spremeni v hujšo kronično ali akutno obliko. To se zgodi samo, če je bilo telo obolele živali močno oslabelo. Po navadi pa živina, ki je TBC prebolela, ohrani nekako odpornost pred novo okužbo. To odpornost ohrani zdrav organizem celo življenje. Zgubi jo le ob splošni oslabelosti organizma. To se večkrat dogodi v dobi brejosti, če krava ni bila primerno krmljena, ali pa zaradi napornega dela. Zguba odpornosti je lahko delna ali popolna. Pri delni izgubi odpornosti bo obolel za TBC le eden ali kvečjemu dva organa, pri popolni se pa bo jetika razširila na ves organizem. Obolenje za TBC je lahko zunanje ali notranje. Zunanje obolenje zdravnik takoj spozna, drugače pa je z notranjim. To obolenje se lahko samo domneva, če opazimo, da nam govedo v hlevu vedno bolj hira, dasi ga izdatno krmimo. Notranje obolenje pri živali ugotovimo samo s tu-berkulinom. Tuberkulin je ekstrat Kochovih bacilov in je organizmu neškodljiv. Veterinarji vbrizgnejo na vratu ali pa v kožo ob začetku repa določeno količino tuberkulina. Na podlagi reakcije, ki nastane .veterinar ugotovi, ali je žival zdrava ali bolna. Ce je reakcija pozitivna, je žival gotovo jetična, v primeru negativne reakcije, pa veterinar ne more biti vedno prepričan, da je žival povsem zdrava. Samo za tiste hleve, kjer ni ugotovil nobene pozitivne reakcije, lahko reče, da so zdravi. Ugotovljeno je bilo že, da je izostala reakcija na tuberkulin pri živali, ki je bolehala za odprto tuberkulozo. Nasprotno pa so opazili zelo veliko reakcijo pri nekaterih živalih, ki so bile samo malenkostno jetične. Ta čudni pojav je odvisen od večje ali manjše občutljivosti organizma posamezne živali do tuberkulina. Ne smemo si misliti, da razpoznavno cepljenje zadošča za več let. Nasprotno, v naših ogroženih hlevih ga izvajajmo enkrat ali celo dvakrat na leto in to na vsej živini v hlevu. Vsako bolno žival pa izločimo iz hleva. Polagoma bo naš hlev rešen goveje jetike. Nemogoče je obvarovati živali pred okužbo TBC s cepljenjem. Koch je poskušal s tuberkulinom, a brez uspeha. Živali, ki so v nevarnosti, da zbolijo za jetiko, je mogoče obvarovati pred okužbo, če jim vbrizgamo žive klice tuberkuloze, ki so bile v ta namen posebno pripravljene. To ni več imunizacija, ampak samo premunicija. Z majhi > o-kužbo se organizem obvaruje pred večjo. Ta način prerr\u-nicije sta uvedla francoska znanstvenika Calmette in Guerrin. Celih 13 let sta gojila bacile jetike na bazi, pripravljeni iz ekstraktov govejega žolča. Pri tem sta jih 350-krat prenesla z enega polja na drugo. Bacili jetike so bili na ta način oslabljeni in obenem pripravljeni za premunicijo. Tudi letos beležijo konjunkturo Za italijansko gospodarstvo se še vedno govori, da preživlja izredno konjunkturo katere rezultat naj bi bil toliko opevani «italijanski čudež«. Po statističnih podatkih bo tudi letošnji gospodarski napredek velik, pa čeprav nekoliko manjši od lanskega. Po točnih podatkih bo letošnji pridelek italijanskega kmetijstva za 5, morda celo za 6 odst. višji od lanskega. Se večji napredek beleži industrija, ki obeta kar 9-odstotno povečanje proizvodnje. Ce pa računamo, da je lanskoletno povečanje znašalo malo manj kot 14 odst., pomeni da smo šli letos nekoliko nazaj. Kljub temu pa je napredek velik, pa čeprav je govorjenje o nekem »čudežu« odveč, o čemer nas prepriča sledeče dejstvo: Avtomobilski park je v Italiji razmeroma velik, hkrati pa daleč za francoskim, angleškim ali nemškim, toda lastniki vozil, ki krožijo po italijanskih cestah, dolgujejo zanje nič manj kot — 75 milijard lir. Premiera - revija bogastva Predvčerajšnjim so v milanski Scali imeli svečano prireditev Verdijeve opere «La bat-taglia di Legnano«, ki je bila vključena v letošnji repertoar zato, ker slavi Italija letos stoletnico svojega zedinjenja in je vsebina opere' povezana z italijanskim preporodom. Kot vsako leto se je tudi letos prva premiera sezone sprevrgla v mondensko prireditev, na kateri milanska gospoda pokaže vse, kar zmore. Ker je lanskoletna premiera v milanskem gledališču vzbudila veliko kritik zaradi izrednega razkošja, ki so ga gospe najbogatejših Milančanov tu razkazovale in ker se je v zvezi s tem govorilo, da bi ne bilo napak, če bi si italijanski davčni funkcionarji nekoliko po-bliže ogledali to «drzno revijo davkoplačevalcev, ki svoje dohodke prikrivajo«, je v zadnjih dneh prevladovalo mnenje, da bodo letos razne gospe bolj previdne. Toda italijanski listi vedo povedati, da je bilo tudi letos v gledališki veži za več milijard lir draguljev, kar pomeni, da je bila predstava spet le priložnost za razkazovanje bogastva. To, posredno, dokazuje tudi dejstvo, da je bila predstava razprodana že pred osmimi meseci, ki se še ni vedelo, kaj bo umetniško vodstvo gledališča sploh dalo za otvoritveno premiero letošnje sezone. Radioaktivnost na polotoku Državni jedrski inštitut sporoča, da je bilo v minulem mesecu opaziti nad italijanskim polotokom obilno sesedanje radioaktivnega pepela, vendar pa ne tolikšno, da bi bilo nevarno. Največ pepela je padlo v dneh med 16. in 30. novembrom, V severnem delu Italije ga je največ padlo 22. novembra, ko so merilne naprave zabeležile v povprečju 14 mikrocuriejev, najmanj pa 29. novembra, ko so ga zabeležili 3,4 mikrocurieja. V južnem delu polotoka pa so najveg radioaktivnega pepela zabeležili 22. novembra in sicer 19 mikrocuriejev, najmanj pa tri dni pozneje, ko ga je padlo 4,9 mikrocurieja. HITROST - GLAVNI VZROK NESREČ SLOVARČEK • Število cestnih nesreč je v razmerju s številom krožečih vozil večje v Italiji kot v Franciji, Angliji in celo v ZDA. To vsaj trdijo zadnje statistike. Obče je znano, da italijansko cestno omrežje ne zmore današnjega prometa. Pomanjkljivosti je vse polno, nadzorstvo cestnih straž nezadostno, a vendar nam vse to še ne razjasnjuje vzrokov velikega števila smrtnih nesreč na teh cestah, števila, ki je v primerjavi z ameriškim avtomobilskim parkom petkrat večje. Krivda za to pa ni zgolj na avtomobilih, ki se kljub svoji majhni teži in veliki razliki v zmogljivosti, ki jih finačna zakonodaja vsiljuje, odlikujejo prav po svoji tehnični konstrukciji in posebno po svojih zavorah, ki so znatno boljše od onih na mnogo močnejših ameriških vozilih. Zakaj torej toliko nesreč? V odgovoru na to vprašanje ne moremo mimo statistik, ki nam povedo, da je pri nesrečah udeleženih veliko število mladih ljudi, povečini takih, ki ne obvladajo popolnoma svojega vozila in ki so zaradi dirkaške manije nevarni sebi in drugim. Ta želja po hitrosti je odraz tudi slabe avtomobilske vzgoje in delno tudi dejstva, da kroži na naših cestah toliko po svojih zmogljivostih različnih modelov, da naravnost izzivajo k prehitevanju. Povprečno so italijanske ceste zahtevale v letu 1960 sedem človeških žrtev na vsakih 100 km. Novi cestni zakon ni bil kos povečanemu prometu in tako je bilo v tem letu registriranih 33.729 nesreč z 2.370 smrtnimi žrtvami in 31.386 ponesrečenci, kar pomeni za državo in zasebnike kar 100 milijard lir materialnih stroškov. Tržačani se radi bahamo s tem, da ne zaostajamo za nikomer. In čeprav neradi priznamo, prednjačimo tudi na tem nezaželenem področju, kakor dokazujejo podat-ti v naši razpredelnici, v kateri smo razporedili ceste na način, da pride do izraza nevarnost nekaterih tržaških in goriških cest, ki dajejo našemu področju to tragično prvenstvo. Državna cesta dolž v km. št. ne- št. mrt-sreč vih št. ranjencev raz. merje nesreče km št. 8 OSTIENSE Rim-Ostia-Lido 27 133 8 132 4,91 št. 15 FLAVIiA Trst-2avlje-Oreh 12 58 3 55 4,85 št. 9 EMILIA Rimini-Bologna- Reggio-Milano 328 1560 114 1480 4,84 št. 7 DOMIZIANA Ponte sul Garigliano-Pozzuoli-Napoli 66 3,14 10 235 4,77 št. 14 JULIJSKA KRAJINA Benetke-Tržič-Trst-Bazovica 168 663 50 600 3,95 št. 13 PONTEBANA Benetke-Pordenon- Trbiž 229 890 66 679 3,89 št. 11 ZGORNJA PADSKA Turin-Milan-Benetke 426 1643 128 1373 3.85 št. 148 PONTINA Rim- Aprili a-Latina 71 256 19 247 3,61 št. 56 GORIŠKA Videm-Gorica-državna meja 37 125 9 121 3,31 indukcijska tuljava -- bobi-na d’induzione primarno navitje sekundarno navitje elektroda — elettrodo prekinjevalec — ruttore razdelilec — distributore prekinjevalec in razdelilec v skupnem ohišju — spin-terogeno primarni tokokrog — c.rcui-to primario sekundarni tokokrog — cir-cuito secondario tokovodniki — conduttori napetost — tok x upor V — A x R volt — amper x om moč električnega toka se meri v watih in je dana z zmnožkom: volt x amper — watt (w) večji enoti sta 1 KW — 1.000 w 1 KS — 736 w ALI POZNATE VŽIGALNI PROCES? Največ skrbi nam dela vžiganje v zimskem času in večkrat nam lahko odpove. Ce pa poznamo kako poteka celoten vžigalni proces si lahko kar sami pomagamo V ta namen bomo na kratki opisali baterijski vžig. Vžig zmesi povzroča iskra, ki poskoči od ene do druge elektrode na svečki. Iskra mora pri tem premagati zračni upor stisnjene zmesi za kar je potreben tok 12.000 voltov. Ker pa ima baterija le 6 ali 12 voltov se mora za vžiganje napetost povečati. Baterijsko vžiganje ima naslednje glavne dele: 1. Električni generator (dinamo), ki proizvaja električni tok za vse naprave in obenem polni baterijo. 2. Baterija (akumulator), ki zbira električno energijo in jo nato oddaja na mesto uporabe. 3. Indukcijska tuljava; spreminja tok nizke napetosti iz akumulatorja v tok visoke napetosti; sestavni del indukcijske tuljave je tudi kondenzator. Indukcijska tuljava sestoji iz kovinskega jedra preko katerega je navito primarno in sekundarno navit-ie. Primarno navitje je sestavljeno iz debelejše izolirane žive, konci tega na-vitja pa so pritrjeni na akumulator. Drugo, sekundarno odpor sveča primarni stik z maso baterija. Shema vžigal nega procesa navitje marno. izvedemo čez pri-Navojev je mnogo več in so iz tanjše izolirane žice. Slednja nima s primarnim navitjem nobenega stika. Na enem mestu je sekundarno navitje prekinjeno, oba konca žice pa sta povezana z elektrodama svečke. Ko teče električni tok iz akumulatorja skozi primarno navitje indukcijske tuljave, PRESENETLJIVI JAPONSKI «H0NDA Mnogi čitafelji so se pritožili, da zanemarjamo motocikliste, češ, da nismo pomislili tudi nanje ko smo osnovali našo rubriko. » Danes jim bomo ugodili Na sliki ividite štmc.ilindr-in seveda tudi še kdaj po- sko Hondo 250 ccm. Znamka zneje, saj ■ je motoeiciizem, Honda, se je pojavita na dir- posebno vit. v športu, 'zelo raz- Japonec Takahaši s štiricilindrskim motorjem iiHonda 250» kališčili leta 1960. V tej sezoni ni žela posebnih uspehov. Vsak debutant mora namreč plačati za neizbežne pomanjkljivosti. Vendar so uspehi, najavljeni v tisti, ki naj bi po mnenju japonskih tehnikov bila preizkusna sezona, postali lealnost na letošnjih dirkah zaradi izrednih sposobnosti motorjev in spretnosti angleških pilotov. S svojimi motorji so Japonci zmagali na svetovnih prvenstvih za kategorije 125 in 250 ccm. Pri motorju 250 ccm vsak valj oskrbuje štiri ventile, ki jih premika dvoje odmičnih gredi. Zmogljivost teh strojev je skorajda neverjetna, baje do 150 km liter, nekateri tehniki, kot na pr. tehnični direktor Maserati, pa trdijo celo da uoseže specifična moč 180 km. nastane v kovinskem jedru magnetno polje nizke napetosti. Ce se primarni tokokrog hitro prekine (prekinjevalec), se magnetno polje hitro poruši, posledica pa je, da se v sekundarnem navit-ju pojavi inducirana napetost 10.000 voltov in tudi več. Ta sekundarni tok teče skozi sekundarno navitje, na elektrodah svečk pa preskoči iskra. Naloga kondenzatorja: Ko je primarni tokokrog v indukcijski tuljavi prekinjen, skuša primarni tok svojo pot nadaljevati med posameznimi poli .prekinjevalca. Da to preprečimo, je v tokokrogu vezan vzporedno še kondenzator, ki ima nalogo služiti kot rezervoar za tok. V trenutku, da se oba kontakta prekinjevalca spet spojita, se tok iz kondenzatorja spet vrne v tokokrog. S tem kondenzator preprečuje pojavo iskrenja na kontaktih prekinjevalca in omogoča, da je prekinjenje toka trenutno, zaradi česar se v sekundarnem tokokrogu pojavlja zelo visoka napetost. 4. Prekinjevalec v danem trenutku prekinja tok nizke napetosti. Razdelilec vžiganja razdeljuje električni tok visoke napetosti. Svečke služijo za vžiganje mešanice v cilindrih. Električni tokovodniki, ki povezujejo razne dele e-lektričnega sistema. 5. 7. ■lllMmimiiiMiiiiiimmiiimimMiiimmiiimiiiiiiiiimimfiiiiiiiimmiiiiiiMimiimiiiiiiiHiiiiiiiini, ■Milimi ............................. Komplikacije po porodu ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Katere komplikacije so najpogostejše in kakšne so njihove nevarnosti za porodnico Dokler ne mine šest tednov po porodu, oziroma dokler traja otroška posteljica, lahko nastopijo več ali manj nevarne komplikacije. Neob-hodno je torej potrebno, da tudi otročnica in njena okolica poznajo te komplikacije, da jih zamorejo pravilno tolmačiti in se po potrebi posvetovati z zdravnikom. Najbolj pogosto nastopijo komplikacije nekaj dni po porodu in izvirajo v dojkah. Nekatere porodnice občutijo že drugi ali tretji dan po porodu v dojkah nekako polnost in toploto, ki polagoma prehajata v bolečino. Dojke nabreknejo in so polne mleka. Ožilje dojk je prepolno krvi, kar ima za posledico, da so dojke tople in občutljive. V takem primeru mora otročnica takoj po podoju iz vsake dojke mleko nežno iztisniti tako, da se stanje po dojenju normalizira. Sicer se utegne zgoditi, da se mlečne žleze vnamejo, zaradi česar nastopijo vsi znaki vnetja: oteklina, vročina, občutljivost in rdečina. Ta pojav zdravimo navadno z antibiotiki. Včasih pa nastopi celo gnojenje tako, da je potreben 0-perativen poseg. Prve dni po porodu se lahko pojavijo na prsnih bradavicah razpokline, ki povzročajo pri dojenju bolečine. Te napokline so pogosto vhodi-šče za razne bakterije, ki povzročajo infekcije in gnojenje. Tretja komplikacija, ki se lahko po;avi v otroški postelji, je krvavenje. Prve tri dni se cedi iz spolovila otroč-nice obilen sprva krvav, pozneje sokrvičast izcedek. Četrti dan je ta izcedek belkast in tudi ne več obilen. Ce je pa v maternici ostal slučajno košček posteljice, bo izcedek dalj časa krvav in obilen. Včasih se zgodi, da nastopi kakih deset dni po porodu močno krvavenje, ki je lahko življenjsko nevarno. V takih primerih je treba otročnico napotiti v bolnišnico, kjer bodo maternico izpraskali oziroma postrgali morebiti zaostale dele potrebe po porodu. Ce se žensko spolovilo vname ,pride do povišanja temperature in bolečin v spodnjem delu trebuha. Tako vnetje se navadno pojavlja pri porodnicah, kjer je bil pri porodu potreben kak poseben poseg, iz česar pa ne sledi, da se vnetja spolovil ne bi pojavljala pri popolnoma normalnih porodih. Zelo nevarna komplikacija je tako imenovani porodni prisad, to je okuženje rane ob porodu na spolovilu in na rodilih. Dokler je okuženje le na spolovilu in na rodilih. govorimo o krajevnem prisadu, če se pa razširijo bolezenski mikrobi po vsem telesu, nastane splošni prisad ali sepsa, to je okuženje krvi. Porodni prisad povzročajo mikrobi, ki pridejo v spolovila od zunaj, na primer z nečisto vodo, s katero se otročnica umiva z nečisti,m perilom, s spolnim občevanjem v zadnjih tednih nosečnosti in v prvih tednih po porodu, največkrat pa prisad povzročajo nečisti prsti, ki porodnico notranje preiskujejo. Včasih je porodni prisad tudi posledica angine, turov ali gripe. Bolezen navadno začne tretji ali četrti dan po porodu z mrzlico in visoko temperaturo. Trebuh je napihnjen, rahel in boleč, izločki iz maternice močno smrdijo. Porodni prisad je huda holezen in življenjsko nevarna, je pa na srečo danes precej redka, kar se imamo zahvaliti večji IIIIIIIIIIIIIMIIMIHIIIIIiaillMIIIII|||||||||||||||||i||lll1U|||||||l|||ll|||||illl|llllltllll|ll||||||lllllllllllllllllllllllll|illlllllllllllllllllllllllll||||||||||IIIIIIIIIMllllllllllllllllllllllllllllllll||l||>|||||||||||||||||||| (Nadaljevanje no 6. strani) OVEN (od 21.3. do 20,4 ) Dobre perspektive v zvezi z daljšim potovanjem. Nobenih ovir na vaši današnji poti. Nekaj nevšečnosti z zdravjem. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaša natančnost bo prispevala k rešitvi zelo zapletene naloge. Znaten ugled v novi družbi. DVOJČKA (od 21.5. do Z? 6.) Ne spreminjajte idej brez dobrega premisleka Ce bo družinsko vzdušje napeto, ravnajte z diplomacijo in umirjenostjo. RAK (od 23.6 do 22 7.) Vznemirljivost za vsako malenkost. V kolektiv -cm delu boste našli it tel o. Pismo s prijetno i vsebino. Zdravje zadovoljivo. wm h LEV (od 23.7. do 22.8.) Nudila se vam bo priložnost za dokaz vaše velikodušnosti. Srečno obdobje v igri. Nekoliko neupravičene ljubosumnosti. DEVICA (od 23 8. do 22.9.) Kljub začetnim težavam lahko mirno n dajiujete z'četo delo. Bodoči problemi sentin < One- ga značaja, dicija. Loura fizična kon- I TEHTNICA (od 23.9 do 23.10.) j Veretna sprememba stal ega okolja. Povečal se bo krog prijateljev zaradi komunikativnosti. Prehlad. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Ne dovolite, da bi Se neznaten nesporazum spremenil v -ovraštvo. UpošlevaUe današje razpoloženje ljubljene osebe. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Poslovni uspehi bodo povečali vašo finančno ravnotežje. Ce niste prepričani v vašo tezo. je bolje, da re vztrajate pri njej. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Hitro izkoristite trenutno raztresenost vaših nasprotnikov za izvedbo neke zamisli. Nova simpatična spoznanja. VODNAR (od 21.1. d0 19.2.) Neko delo, ki sta ga opustili, vas bo znova začelo zanimati. Koristno potovanje v zvezi z osebnim čustvenim problemom. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ugodni jutranji predlogi. Prijeten večer v krogu starih prijateljev V ljubezenskih zadevah dobre perspektive. Zdravje odliči.o. zdravstveni prosvetljenosti ter večji higienski zavesti. Pač pa so danes precej pogosta razna lažja vnetja spolovil. Tu moramo omeniti pred vsem vnetje sluznice' in mišičja maternice, vnetje mater, ničnega veziva, vnetje jajčnikov ter vnetje trebušne mrene v mali medenici. Izredno nevarni komplikaciji po porodu sta tromboza in embolija. Pri trombozi pride do sesedanja krvi v žilah, kar ima za posledico zamašitev žile. Do zamašitve pride najbolj pogosto v žilah male medenice ali pa v žilah na nogi. Obolela noga postane modra, zatečena in občutljiva. Ta pojav je najpogostejši deseti dan po porodu. Trombozo zdravimo s strogim ležanjem, s hladilnimi obkladki, mazili itd. ob nadzorstvu zdravnika. Cez nekaj časa nastopi ozdravljenje. Včasih pa pride med trombozo do živ-ljensko nevarne komplikacije-do embolije. Trombus, se pravi sesedek krvi, ki se napravi v žili, pride v srce ali pljuča, kar lahko povzroči nenadno smrt zaradi zastoja srca ali zadušenja. Poudariti pa moramo, da je embolija po porodu izredno redka kompli-kacija. Najboljša zaščita pred trombozo je, da otročnica že prve dni po porodu opravlja predpisane gimnastične vaje in da pričenja tretji dan po porodu vstajati iz postelje. Dr. S. B. Vreme včeraj: najvišja temperatura 6, najnižja 2, ob 19, uri 4; zračni tlak 1019.9 'narašča, veter' 14 lem vzhodnik-severovzhodnik, vlage 45 odst., nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 13.9 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 9. decembra Valerija Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob '16.20. Dolžina dneva 8.46. Luna vzide ob 8.38 in zatone ob 18.07 Jutri, NEDELJA, 10. decembra Smiljan V maju v Ljubljani prvi velesejem Alpe-Adrin Priprave uvoznih in izvoznih list za velesejemshi kontingent blaga Z novim velesejmom se bodo gospodarske vezi med obmejnimi področji se bolj utrdile Pred dnevi je bil na sedežu tržaške trgovinske zbornice sestanek med predstavniki fbornic iz Trsta, Gorice in Vidma s predstavnikom Trgovinske zbornice Slovenije Dolinškom, ki skrbi za gospodarske priprave velesejma Alpe - Adria. Kot smo že poročali, bo ta sejem maja meseca v Ljubljani in bo posvečen obmejni izmenjavi rrted Slovenijo in obmejnim italijanskim področjem (Trst-Go-rica-Videm), odnosno med Slovenijo in obmejnim avstrijskim področjem (Gradec-Ce-lovec-Innsbruck). Predstavnik Trgovinske zbornice Slovenije Dolinšek je našemu uredniku pojasnil, da sedaj pripravljajo uvozne in izvozne liste za prodajo blaga v okviru velesejma Alpe-Adria. Osnutek izvozne liste za jugoslovansko blago, ki ga bodo prodali v obmejno italijansko področje v okviru velesejma je Trgovinska zbornica Slovenije že pripravila id so o njem že razpravljali na omenjenem sestanku. S strani tržaške, goriške in videmske trgovinske zbornice ni bilo resnejših pripomb in je bil ta predlog načelno osvojen. Sedaj sestavljajo podoben predlog za izvoz blaga iz goriškega videmskega in tržaškega področja prizadeti organi vseh treh zbornic. V kratkem je predviden ponovni sestanek, ki bo verjetno v Ljubljani in kjer bodo vse te blagovne liste vskladili. Po vsej verjetnosti bodo še letos tako sestavljen končni predlog predložili ministrstvu za zunanjo trgovino v Rimu in odgovornim organom v Beogradu, ki morajo liste dokončno odobriti. V razgovoru je Dolinšek poudaril, da bo velesejem lahko mnogo prispeval k poglabljanju in razširitvi že obstoječih trgovinskih odnosov na obmejnem področju, saj bo predstavljal edinstveno priliko, da se gospodarski krogi kot tudi širši sloji prebivalstva med seboj upoznajo ter zlasti da spoznajo tipične proizvode. Zato je tudi povsem razumljivo', da je Trgovinska zbornica Slovenije pri tej po- •iiiiiifimniiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii Prihodnji teden v Sarajevu ■ ■ ■ — ■ .............................. Konferenca za ureditev avtomobilskega prometa med Italijo in Jugoslavijo V ponedeljek se bo italijanska delegacija ustavila v Trstu in razpravljala o tem važnem vprašanju s tržaškimi gospodarstveniki budi naletela na veliko zanimanje tako v Trstu, Gorici in Vidmu kot tudi pri avstrijskih gospodarskih krogih. Sedaj se namreč istočasno vrše tudi z Avstrijo pogajanja za ureditev blagovnih list za trgovinsko izmenjavo v okviru velesejma in vse kaže, da ne bo težav in da bo za avstrijske razstavljavcev to vprašanje v kratkem urejeno. «»------- Predpisi o uničevanju borovega prelca Oddelek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora Koper nam je poslal s prošnjo za objavo naslednje obvestilo: «Na tukajšnjem območju se je borov sprevodni prelec (thaumetopoea pityocampa) razširil v nevarnem obsegu in resno ogroža borove nasade. Po predpisih, ki veljajo na ozemlju FLRJ, je vsak lastnik gozda dolžan ukreniti vse potrebno, da se nalezljiva bolezen ali mrčes na gozdnem drevju zatre. Dvolastnike s tržaškega področja, zlasti pa vaščane Doline in Prebenega, ki so lastniki borovih dreves na tem ozemlju pozivamo, da nemudoma, najkasneje do 25. januarja 1962, leta odstranijo vse zapredke borovega sprevodnega prelca z borovih dreves. Pripominjamo, da je pri odstranjevanju posameznih zapredkov (mehov) na vršnih poganjkih dreves potrebna največja previdnost. Vrhi dreves, kjer so zapredki (mehi), se ne smejo lomiti ali sekati, temveč naj se zapredek na primeren način sname z vrha. Zapredki naj se potem na primernih mestih na mehaničen način uničijo«. «»------- Urnik javnih lokalov za prihodnje praznike Tržaška kvestura sporoča, da lastniki javnih lokalov lahko podaljšajo urnik, in sicer da imajo lahko odprte lokale vso noč, za božične praznike in novo leto, to je v noči od 24. do 25., od 25. do 26. decembra, od 31. decembra do 1. januarja in od 1. do 2. januarja 1962. Prepoved sečnje iglavcev Ravnateljstvo za kmetijstvo in gozdarstvo vladnega komisariata sporoča, da je med 1. decembrom in 6. januarjem strogo prepovedana sečnja iglavcev. Lastniki gozdov, ki bi hoteli v tern času sekati, morajo vložiti prošnjo na gozdni inšpektorat v Ul. Mon-te Grappa 3-1. v Trstu. V prošnji morajo navesti, kje nameravajo sekati, vrsto in velikost dreves in čemu bodo služila. Vsaka sečnja brez dovoljenja bo kaznovana. Kdor pa bi sekal na tujem zemljišču, bo plačal globo in bo poleg tega še obsojen. Pobiranje davkov v dolinski občini Miljska davčna izterjevalni-ca obvešča davkoplačevalce v dolinski občini, da bodo pobirali davke (dvomesečni obrok) z zapadlostjo v decembru po naslednjem urniku: Dne 11. decembra od 14. do 18. ure v Borštu in dne 12. decembra od 14. do 18. ure na županstvu v Dolini. Vsi davkoplačevalci naj prinesejo s seboj plačilne liste. dolinskega županstva Županstvo dolinske občine sporoča: V tajništvu občinskega urada (soba št. 10) je v uradnih urah občanom na vpogled splošni regulacijski načrt, in sicer na osnovi sklepa občinskega sveta št. 34-c z dne 20.7.1961, ki ga je potrdil pokrajinski upravni odbor na seji dne 12.10.1961 št. 1309. Interesentom so na razpolago tudi vsi tehnični podatki, ki se nanašajo na splošni regulacijski načrt. Do dne 20. decembra 1961 imajo razne ustanove kakor tudi zasebniki pravico predložiti pismene pripombe v zvezi z načrtom, in sicer v smislu čl. 9 urbanističnega zakona št. 1150 od dne 17.8.1942. llltUIIIIIIIIIIIIIMIIIIlIllllilMMliiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiniii,,,,,,,,,im,n,,,,,,,,!,|U|,!„ Prosta izbira zdravnika za zavarovance INAM Zavarovance m bo na razpolago več zdravnikov kot doslej Sedaj pride na vsakega zdravnika INAM po 3.500 zavarovancev, s prosto izbiro pa se bo to število znižalo na največ 1.600 S prvim marcem prihodnje-1 lo sestaviti splošni seznam števila zdravnikov pomenilo V ponedeljek bo potovala skozi Trst italijanska uradna delegacija, ki se bo v Sarajevu pogajala z jugoslovanskimi predstavniki o novi u-reditvi cestnega prometa med obema državama. Delegaciji predseduje Tommaioli in se bo zadržala v ponedeljek v Trstu, kjer se bo sestala na trgovinski zbornici ob 9, uri s tržaškimi gospodarskimi predstavniki. Sarajevska pogajanja o u-reditvi cestnega prometa med obema državama v znatni meri zanimajo tako tržaško kot goriško in videmsko področje, saj gre v prvi vrsti za ureditev prevozov s težkimi tovornimi avtomobili. Tovrsten promet namreč stalno napreduje, ker se je v praksi izkazal za zelo ekonomičen in tako lahko v znatni meri konkurira s prevozi po železnici. Pri prometu med Italijo in Jugoslavijo kot tudi pri tranzitnem prometu iz oddaljenejših zalednih držav skozi Jugoslavijo pa sodelujejo številna tržaška, videmska in gori- -------------------------3 PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni. predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Peilico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v t rnu 20 din, mesečno 420 din -- Nedeljska: posamezna 4J din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo trža- škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarieva ulica 3-1, tel. 21-982. tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgov, ski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir, — Mali oglasi 3j lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pr| upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst v,__________________________________/ ška podjetja. Zato bodo na omenjenem sestanku prisotni tudi predstavniki gospodarskih krogov iz Gorice in iz Vidma. Niso znane podrobnosti raznih vprašanj, ki bodo na dnevnem redu na sestanku v Trstu kot pri kasnejših pogajanjih z jugoslovanskimi predstavniki v Sarajevu. Vendar pa tržaški gospodarski krogi zastopajo stališče, da naj pride do čim odločnejše liberalizacije cestnega prometa. «»-------- Okradli so trgovino m zasebno stanovanje Vse kaže, da so se malopridneži, ki kradejo v raznih trgovinah med popoldanskim odmorom, spet krepko lotili svojega nečednega posla. Morda si hočejo poskrbeti priboljšek za bližnje praznike, ali pa se jim zdi ta doba najbolj primerna. Tako so se predvčerajšnjim lotili kar pri belem dnevu trgovine s tekstilnim blagom, ki jo ima Giusto Viti v Istrski ulici 70. Okrog 13. ure so prišli v trgovino, verjetno s ponarejenimi ključi, in so vse prebrskali; odnesli pa so iz blagajne približno 100 tisoč lir v gotovini. Ko se je lastnik vrnil v trgovino in spoznal, kaj se je zgodilo, je takoj zadevo prijavil na karabinjerski postaji. Predsinočnjim so neznanci med odsotnostjo gospodarja vdrli v stanovanje 66-letnega Pietra Bonucchija v Ul. Bosco 18. Vse so pregledali in prebrskali ter odnesli razne zlate in srebrne predmete ter žensko zapestno uro. Prizadeti lastnik je tatvino prijavil na komisariatu javne varnosti, ki je uvedel preiskavo. Fedele Sidari iz Ul. Chiadi-no 1361 pa je prijavil policiji, da so mu neznanci ukradli lambreto z evidenčno tablico TS 9914, ki jo je parkiral v Ul. Piccardi. Nenadna slabost Ko je včeraj dopoldne 64-letni Alojz Kablar iz Skorko-le št. 20 šel po Ul. Ghega, mu je nenadoma postalo slabo in je padel na tla. Pri tem se je hudo udaril v glavo in je dobil rahel pretres možgan. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek. Zdraviti se bo morai 10 dni. ga leta bo začela veljati za zdravnikov, ki se prijavijo za zavarovance INAM prosta iz-1 službo, zatem jih porazdeliti bira zdravnika, kar pomeni | po okrožjih, določiti posamez-vsekakor izboljšanje njihove nim zdravnikom najvišje do-zdravstvene oskrbe, saj je pustno število zavarovancev znano, kako morajo sedaj v in njihovih svojcev ter točno dolgih vrstah čakati pred ambulantami INAM ter jim zdravniki lahko posvetijo kvečjemu dve minuti, kolikor potrebujejo za pisanje recepta. Zdravstveno pomoč INAM uživa okrog 175 tisoč oseb, to je neposrednih zavarovancev in njihovih svojcev. Računajo, da bo po novem sklenil INAM dogovor s kakimi 180 zdravniki s specialisti vred ter da bo prišlo na vsakega zdravnika največ do 1600 o-seb. Ti zdravniki bodo opravljali preglede v svojih zasebnih ambulantah, le če jih ne bodo imeli, bodo lahko prosili INAM, da jim da na razpolago svoje. INAM pa bo dal zdravnikom tudi določen prispevek za modernizacijo ambulant. Kar se tiče delovanja INAM, bodo razdelili samo mesto na tri okrožja, to je mestno središče, Frned in Sv. Sobota. Okrožja zase pa bodo Milje, Dolina in tri kraške občine, to je Nabrežina, Zgonik in Repentabor. Vsako o-krožje bo imelo lasten seznam zdravnikov, iz katerega bodo lahko zavarovanci tistega okrožja izbirali zdravnika, k-i mu najbolj zaupajo. Izjemno pa ga lahko izberejo tudi v drugem okrožju, kar pa je zelo nerodno zaradi oddaljenosti, če je treba zdravnika klicati na dom, zlasti ponoči. Zavarovanci bodo morali izbrati zdravnika med 15. januarjem in 28. februarjem. Kaže, da to ne bo vedno lahko, saj bodo lahko vladala glede tega v posameznih družinah različna mnenja, medtem ko se pač lahko izbere samo en zdravnik. Izbira bo veljala leto dni, prihodnje leto pa le 10 mesecev, to je od prvega marca do 31. decembra. Po tem roku lahko zavarovanec izbere drugega zdravnika. Seveda bi bilo to že teže, ker bo imel vsak zdravnik predpisano določeno najvišje število zavarovancev in bi se lahko pripetilo, da ne bo mogel več sprejemati novih, če bi zavarovanec pri svoji novi izbiri ne pohitel. To pa je le bolj postranska stvar, kajti v bistvu bo nova ureditev zdaleč bolj pozitivna kot negativna. Tudi samo vodstvo INAM bo imelo z novo ureditvijo precej dela. Najprej bo mora- določiti meje okrožij. Zaradi tega bo v začetku nekaj tež-koč, potem pa bo Vsa stvar že stekla, kot pač vsaka. Važno bo pri tem, da ne bo vodstvo INAM preozkih pogledov ter da pokažejo zavarovanci dovolj razumevanja za novo ureditev. Kar se tiče plačila za zdrav, niško pomoč, bo veljal prihod, nje leto sistem, po katerem bo zdravnik prejemal določeno vsoto za vsak opravljen pregled («a notulan). Ce bi se izkazalo, da bodo izdatki presegli določeno raven, bo uvedlo ravnateljstvo INAM za leto 1963 sistem pavšalne letne vsote za vsakega zavarovanca («quota capitaria«), kot določa člen 3 sporazuma, sklenjenega v Rimu. Oboje pa bi veljalo le kot poskus in bi se nato šele odločili za do-končni sistem. S tem členom pa niso zadovoljni nekateri zdravniki, ki zahtevajo, da se ukine in da obvelja sistem plačila za vsak pregled posebej, češ da je sistem pavšalne vsote za zdravnike in tudi za zavarovance poniževalen ter bi pomenil hudo okrnitev nove pridobitve proste izbire zdravnika. Ne glede na prosto Izbiro zdravnika bo že povečanje izboljšanje, saj odpade sedaj do 3500 oseb na posameznega zdravnika. Se slabše je sedaj za okoliške občine; v dolinski občini sploh ni zdravnika INAM. v treh kraških občinah pa je samo eden. Pozitivno v novem sporazumu je tudi dejstvo, da so se z njim ohranile prednosti, ki jih uživajo tržaški zavarovanci, s sporazumom iz leta 1925. Prosta izbira zdravnika se je namreč največ zavlekla zato, ker so v Rimu zahtevali, da se Tržačani tem ugodnostim odpovedo; no, na koncu so v Rimu le popustili. Olajšave za pošiljanje zavojev v inozemstvo Ministrstvo za zunanjo trgovino sporoča, da je za božične praznike pooblastilo carinami, ce. da dovolijo brez vsake va-lutarne formalnosti ter orez licenc uvoz in izvoz darilnih zavojev, ki vsebujejo živila, slaščice, likerje, igrače, cvetje itd. Ta olajšava je dovoljena od 10. decembra do 15. januarja s pogojem, da ne gre pri teh zavojih za količine in vrednost, ki bi imeli značaj trgovanja. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1 ditev oziroma ograditev vodo- diti za javna dela povečajo vodnih rezervoarjev. Naj tu I ter da se na ta način vsaj Po neuradnih podatkih skrbništva za javna dela Za javna dela v podeželskih občinah je na razpolago le 47 milijonov lir Repentaborska občina bo dobila 6 milijonov, zgoniška 8 milijonov, de-vinsko-nabrežinska 20 milijonov in dolinska občina 13 milijonov lir Pred dnevi so bili župani | lir pa bodo porabili za ure- j to bi izrazili željo, da se kre-oziroma predstavniki slovenskih okoliških občin obveščeni o kreditih, ki so bili dodeljeni občinam za izvedbo raznih javnih del v okviru gospodarskih načrtov za finančno leto 1961-1962. Čeprav številke, ki jih bomo navedli za posamezne občine, še niso uradno potrjene, pa lahko smatramo, da gre za dokončne številke, ki bi se utegnile le malenkostno spremeniti. Začnimo pri repentaborski občini. Na seji občinskega sveta v marcu letos so občinski svetovalci predlagali razna javna dela v skupni vrednosti 34.5 milijonov lir. Toda namesto te vsote bodo dobili le 6 milijonov lir. To je seveda malenkost, saj bodo s tem denarjem lahko uredili le pot, ki vodi iz Velikega Repna proti Zagradcu (4 milijone lir), nadomestili bodo doseda-, nje žarnice javne razsvetljave s fluorescenčnimi svetilkami (en milijon lir), en milijon omenimo, da je skrbnik za javna dela zagotovil županu, da bodo poleg tega dodeljena še nekatera sredstva za začetek del pri ureditvi športnega igrišča. Vsekakor je občina Repentabor dobila v tem gospodarskem načrtu en milijon lir manj kot v prejšnjem. Zgoniška občina bo v novem gospodarskem načrtu dobila 8 milijonov lir za razna javna dela, pri čemer bo pet milijonov odpadlo za asfaltiranje raznih cest (predvsem Mali Repen—proseška postaja in Samatorica—pokrajinska cesta), 2 milijona lir sta namenjena za razširitev vodovodnega omrežja, en milijon lir pa bo dobil konzorcij kraškega vodovoda za ureditev rezervoarjev in druga dela Občinski svet je seveda predlagal dosti več, in sicer 377 milijonov lir. Od tega so občinski možje namenili 10 milijonov lir za ureditev cest, 4 mijjjone lir za ureditev dvorišča in ograje okoli novega šolskega poslopja v Zgoniku 10 milijonov lir za gradnjo novega šolskega poslopja v Bri-ščikih, 7 milijonov lir za razširitev vodovodnega omrežja ter 6 milijonov lir za gradnjo dveh živinozdravniških ambulant. Vsi ti načrti so sedaj seveda odpadli, kajti z 8 milijoni lir se pač ne da dosti napraviti. Devlnsko-nabrežinska občina je. predložila predloge za razna javna dela v skupni vrednosti nad 100 milijonov lir. Vse kaže, da bo odobrenih le 20 milijonov lir, čeprav ima prav ta občina zlasti zaradi svojega tuirstičnega področja dosti večje potrebe. Po trenutnih načrtih naj bi 14 milijonov lir porabili za ureditev cest, dva milijona za razsvetljavo, 3 milijone lir za razširitev vodovodnega omrežja. en milijon lir pa bo dodeljen konzorciju kraškega vodovoda. Za dolinsko občino pa se ve, da bo dobila v okviru gospodarskega načrta 1961-62 13 milijonov lir kredita. Kako bodo ta denar uporabili oziroma kakšna javna dela bodo z njim izvedli, se še ne ve. Dejstvo je, da je odobreni kredit le malenkosten v primerjavi z zahtevami, saj je občinski svet predlagal za 108.5 milijonov lir javnih del. Od tega je bilo predvidenih 50 milijonov lir za gradnjo treh ljudskih hiš s sKupno 30 stanovanji, ostala vsota pa je bila predlagana za razna gradbena, higienska m cestna dela. Iz vsega tega je razvidno, da so zahteve dosti večje kot pa so oblasti pripravljene dati. Vendar pa mislimo, da bi lahko bile podeželske občine deležne večjega prispevka za javna dela, čeprav po drugi strani razumemo, da ni mogoče ugoditi prav vsem zahtevam. Dejstvo je, da so potrebe v teh občinah zelo velike, kar dokazujejo že sami predlogi, ki jih sestavijo posamezne občinske uprave. Za- deloma ugodi upravičenim za htevam občinskih upraviteljev. Nagrajevanje udeležencev slikarske razstave krožka Italsider Krožek podjetja Italsider je priredil prvo slikarsko in fotografsko razstavo članov in svojcev članov krožka, ki bo odprta do 10. t.m. Včeraj se je v krožku zbrala žirija, ki ji je predsedoval slikar Romeo Daneo in ocenila razstavljena dela. Prvo nagrado za slikarska dela je dobil Enjo Ažman, prvo nagrado za čmo-belo je dobil Gino Boril, prvo nagrado za, fotografijo pa je dobil Ermanno Rech. Božična razstava slikarstva in kiparstva Od 21. decembra do 8. januarja 1962 bo v občinski u-metnostni galeriji božična raz stava slikarstva in kiparstva, ki jo priredi tržaška občina. Umetniki, ki nameravajo razstaviti svoja dela, naj jih pošljejo muzeju »Revoltella« v Ul. Diaz 27 od 11. do 13. decembra od 10. do 13. ure. Po tem datumu ne bodo sprejemali del. Vsak umetnik bo lahko poslal največ dve deli omejenega obsega. Na hrbtu vsakega dela mora umetnik zapisati ime in priimek, naslov, morebitno telefonsko šte. vilko, naslov dela in prodajno ceno. Posvetovalna komisi, ja galerije bo izbrala dela po svoji presoji. Prav tako bo komisija odkupila nekaj del z vsoto, ki jo je dala v ta namen na razpolago Tržaška hranilnica. Prednost bodo i-meli tisti umetniki, katerih dela so manj pogosto odkupi li na prejšnjih božičnih razstavah. Najdeni predmeti Na ekonomatu tržaške občine, soba št. 108, so na razpolago lastnikom razni predmeti, ki so jih našli v novembru na ulicah, v tramvajih itd. in jih upravičenci lahko dobijo ob delavnikih od 9. do 12. ure Našli so denar, zapestne ure denarnice, prstane, verižice zapestnice, dežnike, rokavice torbice, kolesa, naočnike itd. Mladinska sekcija P- d-«1. Cankar« priredi da* nes 9. decembra ob 20.30 v društvenih prostorih KULTURNI VEČER Na programu se bodo vrstili veseli prizori, re* citacije in glasba. Vabljeni. ■m ...•■■■■■■m ■minulim .. Ukrepi za okrepitev koprskega pristanišča Pomemben napredek od 1958. leta, ko je pristala prva prekooceanska ladja V četrte^ so v občinski galeriji otvorili razstavo mladega tržaškega slikarja Sabina- Co-lonija. Razstava bo odprta do 1*. decembra, dnevno od 10. do 13. in od 17. do 20. ure Odborniki koprskega ljudskega odbora so na zadnji seji sprejeli sklep o preosnova-nju podjetja «Pristanišče Koper« v luško podjetje «Luka Koper«. Sklep je v zvezi z zadnjim zakonom o izkoriščanju luk in pristanišč, ki jasno opredeljuje pristanišča za reško plovbo in luke za pomorsko plovbo. Seveda se tudi pristojnosti in naloge pristanišč in luk razlikujejo. Koprsko pristanišče je prešlo v status luke tudi zaradi lažjega opravljanja poslov z jugoslovanskimi lukami, kakor tudi s tujino. Po novih zakonskih določilih ima koprska luka vse pogoje, ki so potrebni, da lahko luško podjetje uspešno upravlja najrazličnejše luške storitve in da lahko naprave v redu vzdržuje. Odborniki so se na seji tudi pomenili o nadaljnjem razvoja koprske luke. V treh letih, odkar je 7. decembra 1958 pristala na severni operativni obali prva prekooceanska ladja, je pristanišče napravilo izreden vzpon. V prvem letu so dosegli letni promet 70 tisoč ton, letos pa se je ta številka povzpela že na 200 tisoč ton, čeprav je v uporabi komaj poldrugi vez. Zanimivo je, da izkoriščanje koprskega pristanišča daleč presega evropsko povprečje. Medtem ko je evropsko povprečje 600 ton blaga letno na 1 meter operativne obale, znaša koprsko povprečje nad 900 ton. Z drugimi besedami pomeni to, da se je koprsko pristanišče vsestransko uveljavilo in da ima vse pogoje za nadaljnji razvoj. Strokovnjaki so izdelali podrobne analize o blagu, ki bi prišlo v poštev za izvoz, uvoz kakor tudi za tranzit preko luke. Glede na nagel vzpon slovenske industrije, ki je zdaj v generalni rekonstrukciji in glede na vedno večje zanimanje srednjeevropskih držav za tranzit preko Kopra, računajo strokovnjaki, da bi lahko že leta 1965 šlo preko koprske luke okrog 2 milijo na ton blaga. Od tega bi od padlo na generalni tovor 550 tisoč ton, na let 90 tisoč ton, na množični tovor okrog milijon in pol ton, na lokalne potrebe pa okrog 60 tisoč ton. Koprsko pristanišče bo lahko odpravilo ta tovor, če se bodo njegove zmogljivosti povečale. Tu je v načrtu 800 metrov dolga operativna obala, nadaljnjih 100 tisoč kvadratnih metrov odprtih in 30 tisoč kvadratnih metrov zaprtih skladišč in nabava dveh sedem-najsttonskih mostnih dvigal. Seveda je treba računati tudi na železnico. Kot vse kaže, bodo koprsko luko gradili po postavljenem načrtu, saj zdaj ne gre več za interes Kopra, ampak tudi za interes vse Slovenije. Pri slovenskih podjetjih je namreč zmeraj večje zanimanje za u-voz in izvoz preko koprske luke, ki se je močno afirmirala s svojimi kvalitetnimi uslugami in solidnimi cenami Zmeraj tesnejše pa je tudi sodelovanje Kopra z drugimi jugoslovanskimi lukami, ( PISMU preduhštpu ) Zadnji dogodki v Krščanski demokraciji so pokazali, da se v tej stranki, ki ima tudi pri nas v rokah vso oblast, nekaj krha, Predvsem je prišlo do polemike med glasilom Katoliške akcije »Vito Nuovos in glasilom KD eProros, saj je to glasilo očitalo prvemu celo simpatije do fašistov, kar je tudi gola resnica. Toda bistvo spora ni bilo zanje v tem, marveč, ker je sVita Nuovas odločno podprla Scelbo, ki ne mara usmeritve v levo, ter se izrekla za sodelovanje z desničarji. V bistvu gre torej za spor na podlagi razlike v pojmovanju sedanjega političnega položaja in nalog ter tudi splošnih interesov, pri čemer prihajajo seveda tudi v poštev osebni interesi raznih voditeljev tn skupin. Pri tem je prišlo do nekakega skritega, čeprav ne formalnega zavezništva med tržaško gospodarsko desnico in kurijo, saj nasprotujejo oboji vsakršni, še tako previd- Trenja v med pripravlja demokraciji na kong Po zadnjem pomladanskem kongresu se je sicer zdelo, da so desnico še nekam ugnali v kozji rog, saj so dobile razne skupine, ki vsaj na zunaj zagovarjajo malo bolj pogumno in pravično politiko, okrog dve tretjini glasov in s tem ohranile vodstvo. Kazen tega pa se je iz besed tajnika Bel-cija zdelo, da bo začela KD tudi proti Slovencem drugačno politiko in jim priznala vsaj nekaj pravic. Toda zadnja kriza v KD je pokazala, da slom tako imenovana večina na trhlih nogah ter da so med raznimi skupinami, ki so jo sestavljale, nasprotja. Saj tudi ni moglo biti drugače. Ce- i prav se je vodstvo nekam ni socialni ali gospodarski I nagibalo na levo, pa je ven- reforrni, ki si jo želi tako i dar v r •'in''cm in pokra- imenovana katoliška sbuza#. J jinskem, svetu zagovarjalo centristično politiko, to je sodelovanje z liberalci, kar pomeni popuščanje gospodarski desnici. Naš lepi pregovor pa pravi, da ni moč služiti dvema gospodarjema hkrati. V demokristjanskem vodstvu se zato niso strinjali vsi s to centristično politiko, ki pravzaprav pomeni zanikanje načel in programov. Tako je prišlo do spora med Belcijevo skupino in efanfanijevcis. Povod za to je bila zahteva po imenovanju nekega člana te skupine v upravni svet IACP, čemur 'so drugi nasprotovali, vzroki pa so bili seveda globlji. Da se v tej stranki in v strankah njenih zavez- javno. Ce je prišlo do krize, pomeni, da se ji niso mogli izogniti. No, prišlo je tudi do začasnega razčiščenja, saj je bil Belci ponovno izvoljen za tajnika, vendar so izstopili iz odbora desničarji in «fanfanijevci», v njem pa ostali «morotejci», uaclistis in «sindikalisti», seveda z močno okrnjeno večino. Da pa so se tako razšli, je tudi razumljivo spričo bližnjega vsedržavnega kongresa KD, na katerem se bodo morali le odločiti glede bodoče izbire. Kljub temu razčiščevanju pa je položaj v tržaški KD še vedno zmeden, kar kažejo tudi volitve delega- ločeno. Ponekod pa so izvolili za pokrajinsko predkongresno skupščino tudi «neodvisne» delegate, ki pa se nagibajo na desno. Kljub vsemu previranju in nasprotjem torej vidimo, da ni med raznimi skupinami ostre črte ločnice, zaradi česar je zmeda še večja. Ravno zato se bo položaj v tržaški federaciji KD razčistil šele po neapeljskem kongresu s pogojem, da ne bodo tudi tam prevladali razni manevri ter da ne bo ostalo pri stari ne-gibnosti. Sele pomladi pa bo kongres tržaške federacije in tedaj bomo videli, kakšno pot bo izbrala KD tudi v krajevnem merilu. Vsekakor pa se že sedaj slišijo pridige z desne, v katerih opozarjajo Krščansko demokracijo, naj se ne izgublja v frakcionaštvo, češ da bi to zavleklo reševanje življenjskih tržaških vprašanj, Pri tem pa je očito, kam pes taco moli, saj niso Ob naših cest eh čim več drevja Povsod po Krasu je bila lepa navada, da so vaščani ob vaških kalih, kjer je bilo nehaj več prostora, Zasadili drevje, predvsem orehe, da je bila živifia na poletje ob napajanju v senci in So vaščani prišli do sadu. Tako so storili tudi na vaških klancih in kjer se je dalo, tudi ob vaških poteh. Sploh so vsak primeren kos skupnega zemljišča čim bolje izkoristili. Kalov več ni in se po njih ne moremo jokati. Tudi vaški klanci ne morejo več nuditi nekdanji uslug, a po njih se le preveč bordi robida. Pač pa posvečamo cestnemu omrežju večjo pozornost kot nekoč. Je pač tako zaradi tega, ker vršijo ceste nalogo v širšem merilu in ne več za vozila, ki so jim bila nekoč namenjena. Bila je senzacija, če se je nekoč tujec pojavil v vasi. Danes ni vasice niti zaselka, kjer bi vsak dan ne brneli motorji domačih in tujih vozil. Našemu Krasu manjka visoko gozdno drevje. To pogrešamo mi, a še bolj tujci, navajeni listnatih ali iglastih gozdov in ob cestah celo sadnega drevja. Naša pokrajina ni dolgočasna, ker ni enolična in nudi dobremu opazovalcu ob vsakem koraku nekaj novega in zanimivega. Tako trdijo tujci in to vemo tudi mi. A tudi vemo, da so v poletnem času, torej v sezoni, ko šviga po njih največ tujih vozil, naše ceste, precej odvratne, ker je vožnja po njih pod žgočim soncem mučna. Vaš list je že nekajkrat omenil, da bi bilo zelo u-mestno zasaditi vsaj ob bolj prometnih cestah primerno gozdno in če je mogoče vmes kakšno sadno drevje. To mnenje je pravilno. Tako bi ceste po nekaj letih zadobile bolj kulturno lice in bi bila vožnja po njih poleti v senci bolj prijetna. To bi bilo izvedljivo. Prepričani smo, da ne bodo občine ali pokrajinska cestna uprava nikjer zadela na odpor gospodarjev do-tičmh zemljišč. Ce je vožnja po obsenčeni cesti povsod privlačna, bi bila toliko bolj po Krasu, kjer tako zelo pogrešamo zelenja. ( LJUDSKA PROSVETA^ Prosvetno društvo «Igo Gn*" den« iz Nabrežine vabi na svoj občni zbor, ki bp danes 9. decembra ob 20.30 v društvenih prostorih. * * * Občnj zbor prosvetnega društva »Ivan Cankar« pri Sv. 3*" kobu bo v sredo 13. t.m. 20.30 v društvenih prostorih. * * * Prosvetno društvo v SkednJ® sporoča, da posluje društvena knjižnica vsak ponedeljek in V* tek od 20.30 do 22. ure. Odbor # # * Prosvetno društvo Barkovlj« • Vsi, kj bi želeli sodelovati k#J plesalci in plesalke folklorni® plesov, naj pridejo na ustanovni sestanek barkovljanske klorne skupine. Sestanek ho torek 12. decembra ob 19.30 ® sedežu barkovljanskega prosvetnega društva v Ul. Cerreto 1*- t It A ZNA OBVESTILA SILVESTROVANJE SPDT NA VOJSKEM SPDT priredi letos sllvestr^ vanje na Vojskem nad Idrijo udobnem planinskem «RU“ * skem domu« (nadmorska viS‘n* 1100 m). Za Silvestrovo in Novo lel? bomo deležni, na željo, prist®1 idrskih žlikrofov in divjačina morda najlepšem in naii," sežnejšem turističnem smučišč’ ki ga zmore Slovenija, s skaka nico na razpolago. Vpisovanje v Ul. Geppa ‘ v dnevnih urah. KINO :) Nazionale 14 00 «SpartacuS* Technicolor. Kirk DoUSla' Laurence Olivier, Peter tJs nov, Jean Simmons. Navad cene. Fenice 15.30 «Neusmiljeno da® za dnem« (Giorno per S'®1, disperatamente). prepoved* mladini. ,. Excelsior 16.00 «Sijaj v trav (Splendore nelTerba). Tč®!13 color. Danny Kave, Dana ter in Diana Dors. Grattacielo 15.30 «Zlodej ob »J. rih» (II diavolo alle 4). Tcch- nicolor. Spencer Tracy, Fra , Sinatra. , ji Arcobaleno 16.00 «General pol« (U-n generale e mi Technicolor. Danny Kaye, eziob P* na Wynter in Diana Dors-i strpercinema 16.00 ((Silvester P ^ ti Gonzalesu« (Silvestre ^ -tro Gonzales). jj. Alabarda 16.00 «11 Federale«-^). go Tognazzi in Georges Sun, y. Aurora 16.30 «Povratek v ton Plače« (Ritorno a pe?in|. Plače). Prepovedano ml®“ jj Cristallo 16.30 «Sodni dan*> 0 giudizio um-lversale). A* Sordi in Vittono Gassman-Garibaldi 16.00 «Jezd la sta -paj« (Cavalcarono insiemel Richard VVidmark James Wart- rrjcU- Capitol 15.30 »Topli veter«. ^ nicolor. Claudette Colbert. Zadnji dan. j. Impero 15.30 «Pepelko» reatolo). Italia 16.00 «Zadnji tango« * fj, tirno lango). Technicolor. ° ta Montiel, Maurice RornoiiO Massimo 15.30 «Stanlio in -jio v protinapad,) (Stanlio e ^e-alla riscossa). Umetniki ha za velike in male. ,ep Moderno 15.30 ((Neuravnove5^, ci» (Gli spostatil. Clark ble, Marylin Monroe. ((1 Astra 16.30 ((Bagdadski tat« ladro di Bagdad). .ja® Astoria 16 00 «Trnova P° (II letto dj spine). . t» Vittorio Veneto 16.00 «DekVor»> eno uro« (Ragazza per d® ^ Anne Francis. Loyd Nola Prepovedano mladini. „i«je °sV0Vul- con«® Ideale 16.00 ((Herkul Atlantido« (Ercole alla sta dell’Atlantide). Techm g, Marconi 16.00 «Tot<) prevar® i|to (Totč truffa 62). Tot*. Taranlo, Estelle Blain. ffi-bbazia 16.00 «Tezej Pr<>t' i> no-taurusu« (Teseo c0 po-Minotauro). Technicolor jjj, sanna Schiaffino, Bob M* Odeon 16 00 «Gi)da». Gle® Ri'a Haywor h gr«’ Skedenj 16.00 «Salomon je Ijica Sabe« (Salomone e Olgina di Saba). Teehnicol n(ltr. na Lollobrigida, Yul Čila j te in širil? PRIMORSKI ONE NOČNA SLU2BA LEK A INAM Al Cammello. Dre' .fril XX. septembra 4; Godin®-^0®' sv. Jasoba 1; Sponza, vi ftl torsino 9 (Rojan); Vernar' Valmaura 20; Vielmettl, trg 12. nikov večkrat ribajo zaradi j tov kongres po sekcijah. rešili teh vprašanj v vseh stolčkov, je znano, vendar bi take osebne spore lahko vel no uredili med seboj in ne prali sumazanega perila» Tako smo videli, da so «fan-fanijevci« na Greti nastopili skupno z večino, drugod, kot letih, ko je KD tesno sodelovala z desnico in ko ni bilo vidnih znakov upirunja na pum er v Barkovljah, pa [ takšni politiki. Naznanjamo žalostno vest da nas je nenadohi® zapustil naš dragi KAREL CUNJA Pogreb pokojnika bo v nedeljo 10. t. m. ob H* uf iz glavne bolnišnice na pokopališče na Katinaro. žalujoča žena, sin, snaha, ses*r* in ostali sorodniki Trst, 9. decembra 1961. iz sodnih dvoran Nebogljeni maček spotika spora med dvema družinama Pred sodnikom Brencijem Je moral zagovarjati 34-let-o1 Francesco Canciani iz (Ji. calinata 8, ki je bil obtožen, aa je 17. aprila letos hudo azžalil nekega Maria Vascot-,a. In njegovo mater, Arino ™icca vd. Vascotto. Obtožnica j* trdil«, da je Canciani naleti1 na vrata skupnega stranica dva listka. Na enega iz-:e<1 njiju je napisal: »magnac-■a non entrare*, a na druge-‘vstop je dovoljen samo jstim, ki plačujejo najemnino*. Vascotto je smatral te na-wse za žaljive ter je skupno * sv.o.io materjo prijavil Oan-•anija sodišču. Ta ie pozneje Povedal, da je Vascottova nalašč nagajala njegovi ,eni z mačkom. Ko je namreč aenska šla po hodniku je Mic-a menda nalašč poklicala “Jacka, tako da je ta šel mi-nje, ali se celo ustavil j'1’1. njej. Zdravniki pa so požele ugotovili, da Cancianije-8 žena boleha za čudno aler-‘kno boleznijo, zaradi katere ns more sploh trpeti živali. Tožba pred sodnikom na se !e vendarle razblinila v nič, er jo je tožitelj umaknil. # * * Pred kazenskim sodiščem, j mu predseduje dr. Boschi- • ,se je moral te dni zago-arjati 30-letni Pietro Marche- lj h. iz Ul. Scala Santa 138, • lo bil obtožen, da je 4. a-"Pla lani ukradel 5 bankov- Po 1.000 lir 28-letni Gta-Platania iz Androne del-‘OIk, 3. >^archesichu je sodil že treski pretor 13. junija letos, 0ri 5* je spoznal za krivega npisane mu tatvine ter ga . sodil na 8 mesecev zapora N, na 20.000 lir globe. Kazen-',?°dniki, ki so mu sedaj sod u V svojstvu prizivnih hr ,ov> Pa s0 spremenili ajsnjo razsodbo. Menili so .mreč, da ni bila Marchesi-eva krivda dokazana ter so gOPROSEK-KONIOVFL Predvaja daines 9. t. m. °p 19.30 Universal barvni film: POLNOČNE ČIPKE (Merletto di mezzanotte) Igrata: DORIS DAY in JOHN GAVIN ga zato oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Kot smo že omenili ie do dogodka, ki je pripeljal Mar-chesicha pred sodnike, prišlo v aprilu lani. Bilo je okoli 20.15 omenjenega dne, ko je Grazia Platania opazila, da ji je iz torbice izginilo 5.000 lir. Dekle je bilo v tistem trenutku v baru Sergio v Ul. F. Severo 1. Torbico je bila položila za kratek čas na točilno mizo, a ko jo je malo potem odprla, je ugotovila, da ji je zmanjkal denar. Zadevo je takoj prijavila osrednjemu komisariatu javne varnosti, ki ima svoj sedež na Trgu Dalmazia. Nekaj minut pozneje so policaji že vstopili v lokal ter u-vedli preiskavo. Ko je neki policaj hotel stopiti v stranišče je iz tega izstopil omenjeni Marchesich. Kot vse druge kliente, so agenti pridržali tudi njega. Vendar pa bi nanj ne padel sum, če ne bi agenti r.ašli v Stranišču za železno rešetko na oknu, 0610*0 0 ukradeno vsoto. Sum, da je denar ukradel Marchesich, je bil do neke mere upravičen, ker je prav obtoženec prišel iz stranišča kmalu po tatvini. Zato so ga prijavili sodišču zaradi tatvine. rrecVeanik Boschtni, tožilec Maltese, zapisnikar Cito, o-bramba Padovani. # # # Pred istimi sodniki se je zagovarjal tudi 27-letni Luigi Žangrando iz Ul. Venezian 7, ki je zdaj pravzaprav za zapahi koronejskih zaporov. Gre za obtoženca iz znanega procesa proti trem mladeničem. ki so svoj čas oropali tržiškega podjetnika Bruna v bližini glavne postaje in ki so se morali zagovarjati pred porotnim sodiščem, ki jih je vse spoznalo za krive ter jih obsodilo na večje zaporne kazni. V tem primeru pa se je moral Žangrando zagovarjati zaradi nezakonite prilastitve tuje lastnine. Vendar pa se je obravnava končala ugodno za obtoženca, ker je tožitelj, ki je sedaj v zaporu v Benetkah, umaknil obtožbo. Tržaški sodniki so namreč prejeli izjavo, ki io je tožitelj napisal na navaden papir v zaporu. Zangrandu je že 13. junija letos sodil tržaški pretor, ki ga je spoznal za krivega ter ga obsodil na 3 mesece zapora in na 30.000 lir globe. Kazensko sodišče pa je v svoj-stvu prizivnega sodišča sedaj ukinilo kazenski postopek proti obtožencu. predvaja danes 9. t. m. z začetkom ob 18. uri technicolor superscope dramatičen film: Cmi biseri Tihega oceana (Le perle nere del Paoifico) Igrata: VIRGINIA MAYO in DENNIS MORGAN 'HiiiiiiimitmiiiiimiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiu VOZNI RED VLAKOV Benetk e-milan -pariz-rim-bari ODHODI 5.32 A 8-35 d in? R °U D D IS? * -53 R l3-3« a l<-52 o ]«.35 D ::i s 5?» 2210 DD 7? A 7ss A •®5 DD 8-25d >0.27 R Jj.35 DD JD 83: 12.07 Cervignano • Por-togruaro Bologna - Milan (#) Benetke - Turin • Rim Benetke - Rim Benetke - Milan • Genova (II) • Pariz Portogruaro Cervignano • Benetke Cervignano • Benetke Benetke • Milan • Pariz Tržič • Benetke • Bari Tržič • Portogruaro Benetke • Pariz Tržič • Portogruaro Tržič • Cervignano Benetke Benetke - Milan • Turin - Genova • Ventimiglia - Marseille • Mestre • Bologna - Rim PRIHODI Cervignano • Tržič Portogruaro • Tržič Turin - Milan Benetke • Rim Marseille - Venti-tmglia - Genova • Turin Benetke Benetke • Cervignano - Tržič Pariz - Benetke Rim Bologna • Bari Ancona • Benetke Cervignano Pariz Milan • Benetke Porto- Cervigna- A R *) te* DD DD Benet Benetke gruaro no Tržič (* Bologna ke Portogruaro • Tržič Pariz - Milan • Benetke Rim - Milan • Mestre (*) Benetke - Tržič Turin - Milan - Genova (II) - Rim -Bologna • Benetke <*> samo I. razred; }. *) ne vozi ob nedeljah. VlDEM-DUNAJ •) -SALZBURG -muenchen r 7.06 D Vide u • Trbiž • Dunaj • Hamburg 9.45 A Videm 12.20 D Videm 12.30 A Videm 13.55 DD CalalzO (*) 14.30 A Videm 16.12 A Videm 17.28 A Videm 19.06 D Videm 19.45 D Videm • Benetke • Muenchen 20.28 A Videm 21.32 A Videm PRIHODI 7.05 A Videm 8.06 A Videm 8.23 D Videm 9.11 A Videm 9.48 D unaj • Muenchen-Videm 11.59 A Trbiž Videm 15.08 A Videm 16.56 A Vid n 18.28 DD Trbiž Videm 19.42 A Videm "1.03 A Videm 22.47 A ,zidem 23.10 D Hamburg • Dunaj • Videm 24.00 DD Calalzo • Trbiž • Videm (**) 1.07 D Videm m -■■■■■— (*) vsak dan od 1. do 31. avgusta, ob sobo ta h od 24. 6. do 29. 7., od 2. do 9 9 in od 16. 12. do 24. 2.; (•*) vsak dan od 1. do 31 avgusta, ob nede- ljah od 25. 6. do 30 7. in od 3. do 10. 9. ter od 17. 12. do 25. 2. OPC1N EL J U BIJ AN A -BEOGRAD ODHODI 0.19 D Opčine • Zagreb • Reka . Seograd 7.22 A Opčine 8.28 D Opčine Ljubljana 11.57 DD Opčine • Ljubljana Reka • Beo- grad • Atene • Is- tanbul 13.41 A Opčine 18.00 A Opčine 20 00 A Opčine * Beo 20.20 D Ljubljana grad PRIHODI 5.30 D Beograd Opčine Zagreb • 7.13 A Opčine Ljubija 9.40 D Beograd na 11.24 A Opčine 17.18 A Opčine 17.28 DD Istanbul Beograd na Reka Atene • Ljubija-. Opčine 20.06 D Ljubljana . Opčine 21 48 A Opčine R - - rapido; DD - bn zec; I) — brzec; A — potniški Žangrando je v novembru 1959 kupil pisalni stroj v neki mestni trgovini. Stroja pa ni odplačal v gotovini, temveč z menicami v vrednosti 77 tisoč lir. Ker že spočetka ni spoštoval svojih obveznosti, ga je lastnik trgovine prijavil sodnim oblastem. Ko so ga vprašali, kje je pisalni stroj, je Žangrando odvrril, da ga je podaril neki «Mirki» s Koprskega, s katero je preživel v Trstu nekaj dni. * * * Pred istim sodiščem bi se moral zagovarjati tudi 26-let-ni Spasoje Krasič iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti, ki je bil obtožen, da je ukradel več oblačil trem svojim tovarišem iz begunskega taborišča. Krasič pa ni prišel pred sodnike, ker ga niso mogli izslediti. Pred časom je namreč izginil iz Trsta, ter ne vedo kje se potika. Na obravnavi je javni tožilec zahteval zanj 2 leti zapora in 10.000 lir globe. Sodniki so ga spoznali za krivega ter ga obsodili na 1 leto in 4 mesece zapora ter na 6.000 lir globe. * * * čudna kazenska dogodivščina se je pripetila 28. novembra lani 55-letnemu Giuseppu P’Aprileju, ki je bil cbtožen, da je grozil brivcu Alessan-dru Monteduru ter da ga je telesno poškodoval. Tržaški pretor je 12. maja letos spoznal D’Aprileja za kejrivega inkriminiranih telesnih poškodb ter ga zato obsodil na 1 mesec in 10 dni zapora. Glede groženj pa je menil, da te niso bile dovolj dokazane. Sodniki kazenskega sodišča! ki mu predseduje dr. Rosano in ki so obravnavali primer v II. stopnji, pa so menili, da glede obtožbe groženj D’Aprile ni zagrešil inkriminiranega dejanja. Obtožbo glede poškodb pa so spremenili v srni slu pretepanja ter v tej zvezi obsodili obtoženca na 10 tisoč lir globe. Dogodek se je odigral v Montedurovi brivnici. D’Apri-le je prišel tja, da bi ga brivec obril. Ker pa sta bila v sporu zaradi nekaterih vprašanj finančnega značaja, je med njima prišlo do prepira. Ker je ogorčeni brivec nekoliko preveč mahal z britvijo, k: jo je držal v rokah, je D’Aprile mislil, da ga ta na merava porezati po vratu. Zato je skočil na noge ter se zakadil v svojega nasprotnika. Takoj je prišlo do fizičnega obračunavanja in potem do tožbe. Nove pobude za razvoj turizma Pokrajinska turistična ustanova je v zadnjih časih stopila v stik s predstavniki raznih gospodarskih kategorij, ki so zainteresirane za razvoj turistične dejavnosti na Tržaškem. V vrsto teh pobud spada tudi sestanek med predstavniki Pokrajinske turistične u. stanove in glavnim odborom Združenja hotelirjev, ki je bil preteklega četrtka. Na sestanku je sodelovalo tudi več članov tega združenja. Med drugim so proučili pogoje za nadaljni razvoj tržaškega turizma, ki je v prejšnjih letih stalno paraščal, kljub vremenskim in političnim ne-prilikam. Še posebej pa so proučili posledice, ki jihje za tujski promet imel letošnji sklep italijanske vlade za ponovno uvedbo vizumov za avstrijske turiste. Predstavniki gostinskih podjetij so poudarili tudi potrebo, da se čimprej uresniči načrt «Modri zalivi), ki predvideva zgraditev vrste turistič. nih, športnih in drugih objektov v Barkovljah. Predstavniki turistične ustanove so zagotovili, da bodo podprli te zahteve z vsemi svojimi močmi. Razen tega vprašanja so razpravljali tudi o drugih, kot na primer o potrebi, da se znižajo cene raznim uslugam in storitvam. Končno so sklenili, da bodo razvili široko propagandno dejavnost, da bi privabili v Trst, posebno v iz-vensezonskih mesecih, mlade zakonske pare na poročnem potovanju. Opozorilo kokošercjcem Pred nedavnim smo objavili vest, da je Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo razpisalo natečaj za izboljšanje ko-košereje. Čeprav so v ta namen predvidene precejšnje denarne nagrade, saj je dala tržaška hranilnica v ta namen na razpolago 300.000 lir, pa se je doslej odzvalo le malo število kokošerejcev. Namen natečaja je, da spodbudi kmetovalce in kokoše-rejce, da izboljšajo ali povečajo kokošerejo na našem področju. To velja v prvi vrsti za ureditev novih kokošnjakov m za izboljšanje vzreje piščancev oziroma kokoši. Zato se natečaja lahko udeležijo vsi kmetovalci, ki redijo najmanj dvajset kokoši-jajčaric in ki nameravajo zgraditi nove kokošnjake ali pa stare izboljšati. Natečaja se lahko u-deležijo tudi oni kmetovalci, ki se nameravajo oprijeti racionalne vzreje perutnine. Med kmetovalce oziroma ko-košerejce, ki bodo opravili največje delo, bodo razdelili štiri nagrade, in sicer od 50 tisoč do 20.000 lir. Prošnje je treba predložiti do 31. decembra letos, in sicer na Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu, Ul. Ohe-ga 6 — živinorejski oddelek — kjer lahko interesenti dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. Našim kmetovalcem pa ob tej priložnosti svetujemo, da se poslužijo ugodnosti, ki jih predvideva natečaj, saj bodo lahko tudi kasneje uživali razne druge prispevke, ki so namenjeni za izboljšanje kokošefeje na našem področju. Danes seja pokrajinskega sveta Razpravljali bodo o Tržiču in njegovih problemih Tri resolucije o pristanišču, industriji in o konkurenci sosednjega furlanskega področja Danes popoldne ob 16. uri se bodo v sejni dvorani na sedežu pokrajinske uprave zbrali pokrajinski svetovalci na seji, ki je v svoji celoti posvečena Tržiču in njegovim problemom. Ze na zadnji seji prejšnji mesec se je začelo razpravljati o tem problemu v zvezi z interpelacijo svetovalca Renzija, ki je opozoril na konkurenco, ki jo bo povzročilo industrijsko področje Aussa-Corno tržiškemp gospodarskemu območju. Ker so svetovalci takrat uvideli, da je treba posvetiti temu vprašanju več časa in pozornosti, je sedaj določeno, da bodo danes razpravljali samo o Tržiču in njegovih gospodarskih problemih. Med drugim bodo na tej seji obravnavali tudi vprašanje komunističnih svetovalcev Marinija, Bergomasa, Sellije-ve in Ceprianija, ki opozarjajo, da bi moral pokrajinski svet ponovno obravnavati povečanje in ureditev tržiškega pristanišča s prispevkom države. O tem vprašanju je bilo govora v pokrajinskem svetu že pred dobrim letom in je prav sedaj zopet postalo zelo aktualno. Dalje je na dnevnem redu vprašanje o tržiški industriji, posebno glede na ladjedelnico in elektromehanične delavnice, o katerih je že ponovno razpravljal tudi občinski svet v Tržiču in o katerih sta predlagala posebno resolucijo svetovalca Marti-nelli in Cipriani; to resolucijo naj bi pokrajinski svet sprejel ker se v njej zahteva med drugim takojšnja u-stanovitev tretjega podjetja IRI v Tržiču, ki naj nadomesti ukinjeno podjetje OMFA. Poleg tega bq moral pokrajinski svet razpravljati tudi o železniških in cestnih zvezah, kar je za razvoj gospodarstva tudi važno in o letališču v Ronkah, ki je prav te dni postalo končna postš.ia na direktni letalski progi Rim -Benetke - Rim. Med debato bodo gotovo prišla na vrsto še druga vprašanja, ki se tičejo tržiške industrije, pristanišča ,in darstva na splošno. Vse. to je važno tudi v pokrajinskem merilu, saj je ta gospodarski okoliš osnovne važnosti za vso pokrajino in ima na njem KPI Bergomas in Selič sta s država preko svojih podjetij f tem v zvezi poslala pokrajin- IRI odločilno besedo. «»------- Interpelacija svetovalcev KPI V goriški umobolnici je umrl 39-letni Egidio Lupieri, ki je tamkaj prebil 14 let. Svojci so ga obiskali 21. oktobra. Umrl je 25. novembra. Za njegovo smrt pa so izvedeli šele iz časopisov v nedeljo 3. decembra. ' Dogodek je povzročil hudo razburjenje v goriški javnosti. Pokrajinska svetovalca skemu odboru interpelacijo, da bi izvedela, kdo je kriv, da svojci o Lupierijevi smrti niso bili obveščeni, in da se podobni primeri ne ponovijo več. Dražba drv v Sovodnjah Sovodenj sko županstvo sporoča vsem zainteresiranim, da bo v nedeljo, 10. t. m. točno ob 8.30 dražba za oddajo drv r.a produ ob Soči v «Bošketu» Kdor namerava kupiti drva, bo moral plačati izklicano ceno takoj in poleg tega še 15% za stroške. Nekaj vprašanj, ki se tičejo Pevmcev in Oslavcev Kako bi se najbolje uredila zadeva s pokopališčem v Peyml Uvedejo naj se vožnje mestnega avtobusa na Oslavje Okoli pokopališča v Pevmi je bilo že dosti govora. Obstajajo različne možnosti, da bi se našla ustrezna rešitev. Prva možnost je v tem, da ostane pokopališče, kjer je sedaj, in da se razširi ter nanj navozi gramoz. Takšna rešitev po mnenju komisije, ki si je pred kratkim ogledala pokopališče v Pevmi, kvari urbanistično lice ter je protizakonita, ker morajo biti pokopališča oddaljena od hiš 200 m ali izjemoma vsaj 50 m. Poleg tega bi bila lahko samo začasna in bi pokopališče kmalu postalo pretesno. Drugo rešitev predstavlja izbira prostora na skrajni meji njiv ob Soči, na Mlinšču. Vsi prizadeti so še vedno nasprotni tej rešitvi, bodisi zaradi oddaljenosti bodisi zaradi nepriljub- .......................... iMimimilinmiimiiiiiiiiiiiiiiiMimiiimmiiiiimiiiinimiiiiiiiinii Poklic, ki počasi, toda za gotovo izumira Pokvarjen dežnik ali lonec lahko popravi samo Rezijan Na Krasu smo srečali Močnika iz Rezije, ki kar na cesti popravi vse, kar mu pokvarjenega prinesejo gospodinje Kraševce čestokrat obišče prileten možak. Enkrat se u-stavi v Doberdobu, drugič v Dolu, pa v Jamljah in morda tudi na Poljanah. V sovodenj-sko občino ne zahaja, ker ne spada v njegovo torišče. Naokoli se vozi z mopedom, lambreto na velikih kolesih. Na vozilo je pritrdil brusilni kamen, na zadnja kolesa je pritrdil železne police, da nanje postavi, zaboje z orodjem. nekaj otrok, ki jih je de’o zanimalo, ga je obkrožilo in opazovalo, kako je delo dekon-čaval. Prekinili smo ga pri njegovem delu, v katero je i bil zatopljen. .' vpraša.'jem, če se takšno delo še izplača. Presenetil nas je z lepj slovenščino, da velikega zaslužka sicer ne prinaša, *oda o-pravlja ga vseeno, ker ga je navajen >n se ukvarja z rjim že vse življenje. Možak je naš rojak Domi-Rc- Prejšnji dan, ko je sonce čemerno sijalo skozi jesensko nik Močnik iz Stolvice ozračje, se je možak usedel na stopnico vodnjaka v Doberdobu, ki je sredi vasi. Podložil si je blazinico ter odprl zabpj, v katerem ima najrazličnejše orodje. V roke je vzel dežnik, ki so mu ga prinesli v popravilo. Pravzaprav je bila samo kljuka pokvanena: snemala se je. S svedrom jo je‘:še boli ražši.fil iri prireja nagradno žrebanje za stare in nove naročnike. Med našimi starimi, zvestimi naročniki, ki bodo poravnali celoletno naročnino za leto 1962 do 15. januarja prihodnjega leta, bomo izžrebali enega, ki se bo brezplačno udeležil našega prihodnjega izleta v Dalmacijo, in sicer v Dubrovnik in v Boko Kotorsko. Enaka nagrada je namenjena enemu izmed novih naročnikov, to je enemu izmed onih, ki se bo do 15. januarja prihodnjega leta na novo naročil na «Primorski dnev-nik» in plačal celoletno naročnino. Izžrebana naročnika bosta imela plačano kabino turističnega razreda, hrano, prevoz itd. Le stroške za potni list in vizum bosta morala prevzeti sama. Poleg tega bomo za stare in nove naročnike s poravnano celoletno naročnino izžrebali še 10 lepih nagrad. Ne glede na izžrebane nagrade pa bo vsak naročnik, ki bo plačal celoletno naročnino po nižji ceni, dobil v dar lepo slovensko knjigo. * « * Izlet v Dalmacijo bomo priredili prihodnje leto spet z motorno ladjo ((Jadranu v Split, Dubrovnik, Boko Kotorsko, na Hvar, Korčulo in na Reko. Nezgcda Števerjanca pri delu Včeraj zjutraj okrog 8.30 je prišel na sedež Zelenega križa v Gorico 39-letni Cvetko Bregantič iz Valerišča št. 14. Imel je na palcu leve roke manjšo rano, ki si jo je prizadejal na domu. ko je žagal drva. Z avtom Zelenega križa so gg'odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu rano očistili in obvezali ter ga poslali domov. Ozdravel bo v nekaj Ijenosti prostora samega. Zadnja možna rešitev, ki jo baje zagovarja tudi občinski zdravnik, je ta, da se zgradi novo pokopališče kakih 100 m onstran ceste, ki pelje v St, Maver preko posestva ustanove Tre Venezie. Do pokopališča, ki bi po tem načrtu bilo nekako v višini osnovne šole, bi peljala nova cesta, priključena na pokrajinsko nekje pred župniščem. Večina prizadetega prebivalstva se strinja s to rešitvijo, seveda pod pogojem, da se sedanje pokopališče ohrani nedotaknjeno ne samo 15 let, kar predstavlja po zakonu minimum, ampak vsaj 50 let, in se postopoma spremeni v park. Taka rešitev bi utegnila zadovoljiti tudi Stmaverce in Podgorce, ki kaj kmalu ne bodo mogli uporabljati svojega pokopališča zaradi pomanjkanja prostora in velike vlage v zemlji. Glede cestne razsvetljave je občina že napravila načrt za novo moderno razsvetljavo do električne kabine v Pevmi; od tam pa do zadnjih hiš na Oslavju bodo namestili še kakih 10 žarnic, kot je obljubil inž. Visintin, šef tehničnega urada, ki je bil prejšnji petek na Oslavju. Na zadnji občinski seji so razpravljali tudi o avtobusnih zvezah med mestom ter Pev-mo in Oslavjem. Ugotovili so, da Ribijevi avtobusi ne zadoščajo potrebam in nimajo točnega voznega reda, ker vozijo čez mejo. V pričakovanju, da bo spet vozil avtobus podjetja ATA do Oslavja, prizadeti želijo, da bi uvedli vsaj sledeče vožnje: odhodi iz mesta ob 6. uri (samo v poletnem času), ob 7.30, 10.30, 12.45 in 19.30; ............. Zasedanje porotnega sodišča v Gorici V ponedeljek zače proti vlomilcema v urarno Cella Danes bi morala biti razsodba v zadevi Rebeschini odhodi z Oslavja ob 6.30 (samo v poletnem času), ob 8., 11., 14.30 in 20. uri. Izvedeli smo tudi, da bo v kratkem občina odstranila usad na nekdanji vojaški cesti, ki pelje v Podsabotin, in ki se je sedaj poslužujejo kmetovalci z Oslavja. V tej zvezi bi pripomnili, da je cesta, ki pelje z Oslavja v Grojno, zelo razrita od deževja in potrebna popravila. Podaljšanje urnika gostinskih obratov za praznike Pokrajinska zveza trgovcev obvešča tiste svoje člane lastnike javnih lokalov, ki bi hoteli dobiti dovoljenje za podaljšanje urnika v svojih lokalih za božične praznike, Novo leto in Tri kralje, da naj napravijo prošnjo v tem smislu na goriško kvesturo. Prošnjo je treba spisati v dveh izvodih, od katerih naj bo eden na kolkovanem papirju za 100 lir, drugi pa na navadnem papirju. Lastniki javnih lokalov, ki imajo svoj obrat v goriški občini naj izročijo tako proš-njo direktno na kvesturi. Lastniki javnih lokalov po drugih občinah na Goriškem pa naj vložilo prošnjo pri krajevnih policijskih komisariatih ali pri krajevnem poveljstvu karabinjerjev. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1 Danes bi se morala z razsodbo zaključiti razprava proti Fioravantu Rebeschini-ju iz Tržiča pred porotnim sodiščem. kL >ma že drugi te-iien •■■svtoj« «»sedanje v Gorici. Začetek današnje razprave je napovedan za 10. uro. Najprej bi moral govoriti državni tožilec, ki bo odgovoril na izvajanja branilca odv. Cosse. Ta je v svojem o-brambnem govoru pretekli četrtek popolnoma razbil obtožnico in prikazal njene številne nedostatke. Zato bo zanimivo poslušati, kaj bo na to odgovoril državni tožilec, ki je za obtoženca zahteval celo višjo kazen, kot pa jo je ta dobil pri prvi sodbi v Tr- dneh. Goriški nogomet so preteklo nedeljo imeli precej težko tekmo v Krminu, bodo jutri zopet nastopili na domačem igrišču v Sovodnjah kjer se bodo pomerili z ekipo iz Zagraja. Sovodenjsko moštvo se je pri zadnjih nastopih že toliko vigralo, da zaslužek. Zaradi tega ie ved-1 bi nam lahko sedaj postregli Sovodenjci igrajo doma proti moštvu iz Zagraja Ju ven ti na gre jutri v Mortegliano na lov za točke Sovodenjski nogometaši, ki | ko tudi pokazali svojim na- no manj, takih, ki so ostali zvesti izročilu svojih očetov. Naš znanec Dominik Močnik je eden izmed zelo relkih, ki skrbijo, da se tradicija ohranja. Ko jo bodo moderni časi dokončno pokopali, ne bomo nikoli pozabili Rezijancev, ki so hodili po naših vaseh in si s svojo iznajdljivostjo in pridnostjo, pa tudi šegavostjo, če tudi z bolj pozitivnim rezultatom in obdržali doma obe točki. Seveda pa tudi ta tekma ne bo lahka, ker bodo tudi i-gralci iz Zagraja napeli vse sile, da bi se izkazali pred svojimi navijači, ki jih bodo prav gotovo pospremili v Sovodnje. Sicer pa bodo domačini, če bodo zaigrali tako kot v nedeljo v Krminu, lah- vijačem nekaj pozitivnega, Co bo poleg tega tudi vreme u-godno, obeta biti tekma zanimiva in bo gotovo privabila lepo število domačih športnikov. Standreška Juventina pa se jutri odpravlja zopet onstran Vidma, tokrat v Mortegliano, Po hudem nedeljskem porazu so se ta teden še bolj intenzivno pripravljali na to srečanje, da bi vsaj tokrat popravili slab vtis doma izgubljene tekme. Ce poleg tega upoštevamo, da so sedaj na dnu lestvice, kar vsekakor ni prijetno, potem menda lahko računamo, da se bodo potrudili za dosego vsaj ene točke, mam • Mi? .* *> v • ■ • ■ * r. ■A * A * a aDeiavnlcan rezijanskega obrtnika stu, ki pa je bila razveljavljena. Nato bo govoril drugi branilec, odv. Devetag in po e-ventualnih ponovnih zaključkih tožilce* se bodo morali porotniki izreči predvsem o tem, ali je dejanje, za katero je obtožen Rebeschini, političnega značaja in s tem spada pod amnestijo, ali pa ne. Na tem porotnem zasedanju je nato na vrsti še razprava proti 21-letnemu mizarju Mir^ ku Fakinu iz Moravske gore in njegovemu pajdašu 21-letnemu čevljarju Francu Klemencu s Studenca pri Ljubljani. Ta razprava pride na vrsto v ponedeljek 11. t.m. in bosta zanjo po vsej verjetnosti dovolj dva dni. Ta dva, ki sta prišla skrivoma čez mejo iz Slovenije, sta v torek 11. julija popoldne med opoldanskim odmorom vdrla v zlatarno Cella na Verdijevem korzu v Gorici, fizično napadla zlatarja, ki je bil v lokalu in ga pri tem ranila, ter skušala odnesti večjo količino zlatnine in drugih vrednot. Policija, ki so jo takoj poklicali, je zalotila oba vlomilca še pri delu in ju seveda takoj aretirala. Poleg tega sta oba vlomilca, ki sta že nekaj dni taborila v gozdiču nad vodnim rezervoarjem na goriškem gradu, izvršila še nekaj drugih tatvin. Med drugim sta obiskala tudi gostilno «A1 Marinaio* v Ul. Morelli in odnesla za okrog 100.000 lir raznega blaga. Vlomilca sta svoja dejanja priznala pod težo dokazov in spričo dejstva, da so ju zalotili v zlatarni Cella «pri delu*. Branil ju bo odvetnik Sfiligoj. iiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiimiimttiiMitiitiimitiiiiiin OD VtCRAl C KINO :> CORSO. 16.30: »Topoli iz No. varona* G. Pečk, D. Nlven in D. Scala. Ameriški film V barvah. Cinemascope. VERDI. 17.00: «Svet ponoči št. 2», Italijanski barvni film, cinemascope. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan, V1TTORIA. 17.15: (Razdraženi levi«, C. Cardinale in D. Darrieux. Italijanski črno-beli film. CENTRALE. 17.15: »Gospodar sveta«, V. Brice in C. Bron-son. Ameriški barvni film. «»------ DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI, Raštei št. 26, tel. 33-49. ------- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 8 stopinj ob 1410, najnižjo 3 stopinje pod ničlo ob 7.20. Povprečna dnevna vlaga je dosegi« 55 odstotkov, Šestnajsto kolo italijanskega nogometnega prvenstva A lige ~ " — ■■■■■' — ~ — Za Videmčane zopet trda kost: v nedeljo bo gostoval Juventus Torino - Milan in Sampdoria - Bologna v ospredju zanimanja Pa začnimo tokrat s temi nesrečnimi Videmčani, ki se nikakor ne morejo dvigniti z dna razpredelnice nogometne A lige in so prav zaradi številnih zaporednih neuspehov že skoraj obsojeni na izpad. Med tednom so Videmčani pokazali lepo igro in bi lahko tudi v borbi z Leccom obogateli vsaj za točko. Toda smola in zla usoda sta hoteli druga- če in Udinese se je vrnila domov poražena, utrujena in moralno potrta. V nedeljo čaka Videmčane težka ovira. Preiti jo bo velik uspeh, katerega pa prav zaradi imena gosta skoraj ni mogoče pričakovati. V goste prihaja namreč Juventus, ki iz kola v kolo popravlja v začetku prvenstva zavoženi položaj. Tokrat bodo Turin-čani hoteli izrabiti malodušnost Videmeanov in si spraviti v žep še dve dragoceni točki. To je seveda glavni razlog, medtem ko je drugi čisto osebnega značaja: Sivori je namreč na pragu svojega stotega gola. To seveda odkar igra v Italiji. V prvem letu nastopa na italijanskih igriščih (1957-1958) jih je dosegel 22, v drugem 15, v tretjem 27 in si tudi osvojil naslov najbolj učinkovitega strelca prvenstva, lani pa 26. Vsega skopaj torej 98. Samo dva mu manjkata, da jih doseže 100. In Sivori hoče prav v nedeljo doseči to število. Ce se mu bo posrečilo ali ne, je seveda drugo vprašanje; na katerega danes mi ne moremo in tudi nočemo odgovoriti, še posebno, ker njegova prisotnost na igrišču ni gotova. V glavnem prihodnje 16. kolo ne bi smelo biti tako zanimivo kot prejšnja. Nekaj tekem bo kljub temu v o-spredju zanimanja in med temi spada nastop Rome v Bergamu. Rimljani bodo hoteli zmago,, toda Je si bodo stežka priborili v nevarnem in prav nič darežljivem igrišču Ata-lante. Nasprotno. Od domačinov pričakujemo ostro borbo, s katero bodo hoteli priti do zmage. Ta bi jim namreč pripomogla, da izpodrinijo nedeljske tekmece niže in se sami preselijo više v lestvici. Tudi Sampdoria - Bologna spada med srečanja, o katerih danes ni mogoče predvidevati rezultata. Edino kar smo prepričani je, da borba ne bo izostala, ker je nagrada za obe enajstoricl previsoka. Ljubitelje nogometa pa bo verjetno najbolj zanimal potek tekme med Torinom in gostujočim Milanom. Milančani ne smejo izgubiti niti točke, če nočejo zaostati in izgubiti stika vsaj s Fiorenti-no. Turinčanom pa tudi ni do tega, da bi zdrknili še niže. Zato bo to srečanje brez dvoma najbolj razburljivo nedeljskega kola. Inter in Fiorentina verjetno ne bosta imela pretežkega dela. Prvi bodo sprejeli v goste Lecco, ki je zaradi med-tedenske tekme z Udinese verjetno preutrujen, da bi se lahko uspešno branil med vi-granimi in učinkovitimi napadalci gostiteljev. Drugi pa bodo imeli tršo kost. V goste prihaja Catania, ki pa ne moti spanja igralcem Interja. Se posebno, ker upajo, da bodo imeli v svoji sredi ponovno Suareza. Ta nogometaš si je po resni poškodbi kolena popolnoma opomogel in vse* kaže, da bo lahko ponovno brez nevarnosti oblekel dres Interja in vnesel v vrste Her-rerovega moštva red kot je vladal pred tedni. Vse ostale tekme pa bodo med revnimi sorodniki in prognoze govore v prid domačinov. Palermu bi v borbi z moštvom iz Vicenze ne smela uiti zmaga kot bi ne smela Spalu, ki bo sprejel v goste sicer borbeno in zato nevarno Mantovo. Kaj čaka Padovo v Benetkah pa je težko reči. Na eni strani imajo naj- Totocalcio Atalanta-Roma X 1 Fiorentina-Lecco 1 Inter-Catania 1 Palermo-LR Vicenza 1 Sampdoris-Bologna 1 X 2 Spal-Mantova 1 Torino-Milan 1 X 2 Udinese-Juventus X 2 Venezia-Padova 1 X Brescia-Genoa X 2 Messina-Bari 1 Marsala-Foggia X Siracusa-Salernitana I Parma-Modena 1 X Taranto-Tevere Roma 1 boljšega strelca, na drugi pa odlično, skoraj hermetično zaprto obrambo. Uspeh bo torej odvisen od beneških napadalcev. Vprašanje je, če se jim bo posrečilo razbiti sistem »bunker* obrambe gostov. TELOVADBA KALKUTA, 8. — V mednarodnem srečanju v orodni telovadbi je Sovjetska zveza premagala indijsko reprezentanco 278:252,7. Med posamezniki je bil najboljši član sovjetske telovadne vrste Azna-vurjan, ki si je od 60 razpoložljivih točk nabral 56,8. ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR sklicuje za petek, 15. t. m. II. redni občni zbor ki bo ob 20.30 na stadionu »Prvi maj», Vrdelska cesta št. 7 v Trstu, z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev in pozdravi 2. Volitve predsedstva in volilne komisije 3. Poročila predsednika, tajnika, blagajnika, gospodarja in načelnikov odsekov 4. Sprememba pravil 5. Diskusija 6. Razrešnica staremu odboru 7. Volitve 8. Razno. Moško košarkarsko prvenstvo A lige Tržaška petorka sili proti srhu lestvice Goriška Saiog ohranila tretje mesto Športne vesti iz Kopra V D skupini je spet prišla v ospredje ekipa tržaške Phil-co, ki je v dveh dneh dosegla dve zmagi: v nedeljo proti moštvu D’Alessandro, v ponedeljek pa proti ekipi iz Camp-li.ia. Glavno vlogo pa je v tej skupini igrala beneška Reyer. ki je še vedno edino nepre- magano moštvo. V nedeljo so se beneški igralci pomerili z videmsko petorko in kljub temu, da sestavljajo Videmčani odlično moštvo, ki se je vigra-lo prav v teh zadnjih kolih, so jih prepričljivo premagali. Tako so Videmčani utrpeli svoj drug; poraz, ki bi znal biti usoden v borbi za prva mesta. Zmaga Trevisa nad Stamuro je bila predvidena, kot je bi- iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiniiiii Danes v Las Vegasu Tenis v A vstraliji FulSmer - Paret Pietrangeli klonil za svetovno krono 0 srednje kategorije i Emersonu v treh setih LAS VEGAS, 8. — Mormon iz West Jordana Gene Full-mer se bo jutri zvečer spoprijel za svetovno krono srednje kategorije s svetovnim prvakom welter kategorije Kubancem Bennyjem Paretom. Fullmer bo tako letos že trikrat branil svoj naslov, ki mu 'ga priznava NBA (komisiji New Yorka in Massachus-settsa ter evropska boksarska zveza priznavajo ta naslov Angležu Terryju Dovvnesu), medtem ko se je zanj v zadnjih dveh letih boril celo sedemkrat. Fullmer se je letos iznebil Raya Robinsona in kasneje je po ostri borbi premagal tudi Kubanca Fiorentina Fer-nandeza. 24 ur po matchu pa se je Fullmer zavedel, da ima zlomljen komolec. Čeprav bo jutri prvič stopil na ring po poškodbi, je po mnenju večine še vedno favorit za zmago. Paret, pa čeprav je svetovni prvak wel-ter kategorije, je moral v zadnjem času vedno podleči nasprotnikom, zaradi česar so izvedenci prepričani, da ne bo mogel, kljub uničujočim udarcem, spraviti močnega G. Fullmerja na kolena. limiiitllimilMiiiMlilliiHiilMititiniiiiilillliimiimiiiilliliililHliiiiiHiiiiltiiiiiiiiiniitiiiiiiimmiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiimiiiiiiHtHiiliil Tako moštva jutri na igriščih Presenetljiv poraz Fraserja in Emersona v doublu MELBOURNE, 8. — Avstralec Roy Emerson je v polfinalnem srečanju teniškega prvenstva države Victoria premagal najboljšega italijanskega igralca Nicolo Pietrangeli-ja. Dvoboj, ki je potekal pred 7.500 gledalci, se je končal 6:4, 6:2, 6:1 v korist domačina. Italijan je odlično začel in potem ko je v prvem setu že FIORENTINA: Sarti; Malatra-si, Robotti; Rimbaldo, Gon-fiantini, Marchesi; Hamrin, DelTAngeio, Milani, Can Bartii, Petris. LECCO: Bruschini; Sacca, Cardarelli: Gotti, Pasinato, Duzioni; Savioni, Di Giaco-mo, Abbadie, Lindskog, Gal- ' biati. • * * TALERMO: Mattrel; Burgnich, Calvani; Prato, Benedetti, Sereni; De Robertis, Mala-vasi, Borjesson, Fernando, Maestri. LANEROSSI: Milan; Bernard, Zoppelletto; De Marchi, Pan-zanato, Stenti; Fortunato, Vernazza, Kostič, Čampama. Savoini. * * * SPAL: Patrignani; Valadč, Ri-va; Mialich, Cervato, Gori; DelPOmodarme, Cappa, Men. cacci, Massei, Novelli. MANTOVA: Francalancia; Morganti, Cancian; Tarab-ibia, Pini, Longhi; Allemamn, Griagnoni, Sormani, Mazzero, Recagni, VENEZIA: Magnanini; De Bel-lis, Ardizzon; Tesconi, Ca-rantini, Frascoli; Rossi, San-tisteban, Siciliano, Raffin, Pochissimo. PADOVA: Pin; Lampredi, Cervato; Scagnellato, Azzi-mi, Piquč; Tortul, Arienti, Dej Vecchio, Koelbl, Crippa. * * * INTER: Bugatti; Picchi, Fac-chetti; Bolchi (Della Giovan-na), Guarneri, Balleri; Bi-cicli, Humberto, Hitchens, Masiero, Morbello. CATANIA: Vavassori; Alberti, Giavara; Corti, Zannier, Be-naglia; Caceffo, Szymaniak, Calvanese, Prenna, Morelli. • • • UDINESE: Romano; Burelli, Segato; Manganotto, Taglia-vini, Moro; Pentrelli, Del Zotto, Rozzomi, Selmosson, Camella. JUVENTUS: Anzolin; Castano, Sarti; Emoli, Garzena, Leon-cini; Mora, Rosa, Nicolč, Mazzia (Žigoni), Rossano, ATALANTA: Cometti; Rota, Roncoli; Nielsen, Gardonj, Colombo; Olivieri, Maschio, Da Costa, Favini, Magistrelli. ROMA: Cudicini; Fontana, Corsini; Schiaffino (Giulia-no), Losi, Pestrin; Orlando, Carpanesi, Manfredini, An-gelillo, Menichelli. * * « TORINO: Panetti; Scesa, Buz-zacchera; Bearzot (Rosato), Lancioni, Cella; Albrighi, Ferrini, Baker, Law, Gual-tieri (Crippa). MILAN: Ghezzi; David, Sal-vadore; Trapattoni, Maldini, Radiče; Danova, Sani, Alta-fini, Pivatelli, Rivera. * * * SAMPDORIA: Battara; Vin. cenzi, Marocchi; Bergama-schi, Bernasconi, Vicini; Del-fino (Toschi), Toschi (Delfi-no), Brighenti, Veselinovič, Cucchiaroni. BOLOGNA: Santarelli; Capra, Pavinato; Tumburus, Janich, Fogli; Renna, Franzini, Vi-nicio, Bulgarelli, Pascutti. vodil s 3:0, se je popolnoma zmedel in je postal lahek plen razigranega člana avstralske reprezentance za Davisov pokal. Po zadoščenju zaradi zmage nad Italijanom je Emerson doživel razočaranje, ki je presenetilo vse. On in Ne-ale Fraser, ki sta bila favorita za končno zmago v igri parov, sta morala prepustiti zmago rojakoma Bobu He-wittu in Fredu Stolleju, ki sta ju premagala prav v finalnem srečanju s 4:6, 6:2, 6:0 in 6:3. Med posameznicami je zmagala domačinka Smithova, ki je v finalu premagala predstavnico Mehike Ramirezovo s 6:0, 6:2. Tudi v igri parov je Smithova zabeležila skupno z rojakinjo Ebbernovo u-speh. Obe teniški igralki sta namreč v finalu tekmovanja ženskih dvojic premagali a-meriško - mehiški par Hard-Ramirez s 6:3, 7:5. Fred Stolle in Bob Hewitt sta na tem turnirju presenetila in sta spravila v resno zagato sestavljavce avstralske reprezentance za nastop z Italijo v finalu za Davisov pokal. Stolle in Hevvitt sta namreč premagala dvojico E-merson - Fraser. ki sta bila že določena, da bosta zastopala Avstralijo v doublu proti Pietrangeliju in Siroli. Ta poraz je selektorje spravil v dvom če bi Emerson in Fraser lahko uspešno nastopila v odločilnem challenge-roundu. Sploh je še posebno Frašer razočaral zaradi slabe forme, kar pomeni, da bo moral v prihodnjih dneh dokazati, da mu mesto v avstralski reprezentanci po pravici pripada. To bo dosegel le, če se mu bo posrečilo priti v formo, ki mu je v preteklosti pripomogla k številnim zmagam. NOGOMET BIRMINGHAM. 8. — Po- vratno srečanje četrtfinala turnirja za pokal velesejem-skih mest med domačim moštvom in Barcelono se je končalo z 1:0 (0:0) za Angleže. Ker se je prva tekma zaključila z zmago 5:2 Barcelone, so se Spanci uvrstili v nadaljnje kolo. Včerajšnja tekma je bila groba, zaradi česar je sodnik izključil po dva igralca vsakega moštva iz igre. Ir. pričakovati uspeh goriške SAFOG nad Fidesom. Pričakovali smo tudi zmago Don Bcsca nad Ravenno. Ker so bili salezijanci do tega kola še neuspešni, je njihova nedeljska zmaga toliko bolj vredna. Don Bosco je končno le zaigral kot lani in seveda je bil tudi rezultat zadovoljiv. Sca-bini in Nardin sta pokazala tako igro kot v svojih najboljših dneh in tudi mlajši igral-c so se vigrali z ostalimi. Večkrat smo že pisali, da ni imel Don Bosco doslej sreče. V nedeljo pa so salezijanci imeli srečno roko. Vse, kar so poizkusili, jim je uspelo. Nasprotniki so bili nedorasli domačinom in so morali dopustiti. da so ti vodili igro kot so sami hoteli. V Gorici je Si fog z nedeljsko zmago obdržalo tretje mesto. Razveseljivo je, da so Goričani pokazali boljšo igro kot v prejšnjih nastopih, kar daje dobro upati za nadaljnji dej prvenstva. V ostalih skupinah je šlo vse po predvidevanjih. Favoriti so odpravili svoje manj kvotira-ne tekmece. Le v A skupini je Bari po prejšnjem porazu spet prišel do zmage, popravil svoj plasma in potrdil svojo željo po končni zmagi. Tudi poraz rimske ekipe je prišel skoraj nepričakovano, vendar izid odgovarja že dolgoletni tradiciji. Rezultati D skupine: Reyer - Udinese 74:55 Philco - D’Alessandro 68:47 Treviso - Stamura 63:38 Don Bosco - Soia 72:52 Safog - Fides 77:63 iiiiMiiitiiiiiiiiiiiuniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Lestvice NBA Najboljši boksarji v preteklem novembru Tekme prihodnjega kola: Philco - Reyer Stamura - D’Alessandro Soia - Treviso Fides - Don Bosco Campl; - Safog Najboljši strelci D skupine: Elasone 107, Maschio 100, Ce-dolini G. 99, Porcelli M. 95, Dei Fabbro 88, Tozo 86, Cavaz-zon 83 Scabbini 80, Di Dona-to 73, Rosa 71, Valentini 70. Lestvica D skupine: Treviso Reyer Udinese Safog Philco Stamura Fides Don Bosco Soja Campli 5 4 1 319 260 9 4 4 0 278 233 8 5 3 2 335 299 8 5 3 2 323 312 8 4 3 1 275 209 7 5 2 3 225 279 7 4 2 2 254 240 6 5 1 4 279 288 6 4 1 3 204 250 5 3 I 2 150 158 4 34 0 4 207 321 4 V enem tednu Tomos osvojil tri pokale 25 kolektivov na delavskih športnih igrah V nedeljo se je zaključil v Kopru pokalni nogometni brzoturnir s sodelovanjem Tomosa, Delamarisa, Sidra in Jadrana. Turnir so organizirali v počastitev dneva republike in dvajsetletnice vstaje. V odločilni finalni tekmi je Tomos premagal Sidro s 3:1. Tako je Tomos osvojil v enem tednu kar tri pokale (prejšnjo nedeljo v Sežani, razen tega pa so dobili pokal tudi kot najbolj disciplinirana enajsto-rica). Finalna tekma je imela precej nenavaden potek. V prvem polčasu so bili Koprčani v po. polni premoči, vendar so dosegli le en zadetek. V drugem polčasu se je Sidro otreslo pritiska in doseglo enakovredno igro na igrišču. Kljub temu so domačini iz naglih prodorov dosegli dva zadetka in si zagotovili zmago. Najboljša sta bila Gombač in Kavalič. V tekmi za tretje in četrto mesto je Delamaris premagat Jadran s 3:0. Jadran je nudil močnejši odpor, kot kaže 1e' zultat, res pa je, da so b«* njegovi napadalci zelo neučinkoviti. #** V Kopru je že nekaj d»> zelo živahno. Začele so se namreč delavske športne igre, Pn katerih sodeluje kar 25 delovnih kolektivov v sedmih športnih panogah. Tekmovanje 38 prvi zaključili šahisti. Zmagat je Tomos pred Elektro K-0" prom. Največ gledalcev ima nova panoga — mali nogo mat. Nastopa 12 ekip, med katerimi so se doslej najbolj uveljavita Mototehna, Kruh in Vojni odsek. P.zio nuiliiilimiiiiliiliiitiiiiiiiiiiiiliniiiliiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiHiBnfiiiiiiiiiiillliliiiiiiiiiiiiliilHllllllHllHI1-—' Žensko košarkarsko prvenstvo fl lige Po zaslugi Tarabocchiove zmaga Philca v Brescii Kljub slabi igri uspeh Videmčank nad tržaško CMM Med rezultati zadnjega kola zablesti zmaga tržaške Phil- Corsini 47; Bucci 46; Albonel co v Brescii. Tržačanke so premagale svojega nasprotnika ti 44; Manzati 42. predvsem po zaslugi Tarabocchiove, ki je bila predvsem izvrstna branilka in neizprosna realizatorka. Tudi mlajše igralke so znatno pripomogle k zmagi. Posebno srečno roko sta imeli Vascotto in Car--------------------- kola: TO TIP 1. prvi 1 X drugi 2 X 2. prvi 2 X 1 drugi 1 2 2 3. prvi 1 drugi 2 4. prvi 1 2 drugi X X 3. prvj 2 1 drugi X 2 6. prvi 1 2 drugi X 1 NEW YORK, 8: — Revija «Ring Magazin« je objavila lestvico boksarjev, ki so se v novembru najbolj izkazali. Razpredelnice posameznih kategoriji so sledeče: TE2KA KATEGORIJA: prvak — FLOYD PATTERSON. 1. Sonny Liston, 2. Eddie Machen, 3. Zora Folley, 4. In-gemar Johansson (Šved.), 5. Robert Cleroux (Kan.), 6. Hen-ry Cooper (VB), 7. Alejandro Lavorante (Arg.), 8. Cleveland Williams, 9. Cassius Clay, 10. George Logan. SREDNJETEŽKA: prvak ARCHIE MOORE. 1. Harold Johnson, 2. Giulio Rinaldi (It ), 3. Doug Jones, 4. Eddie Cotton, 5. Von Clay, 6. Chic Calderwood (V-B ). 7. Erich Schoeppner (Nem.), 8. Gustav Scholz (Nem ), 9. Wiilie Pastrano, 10. Mauro Pina (Peru). SREDNJA: prvak — TERRY DOWNES (VB). 1. Gene Fullmer, 2. Paul Pender, 3. Dic^ Tiger (Nig.), 4. Ray Robinson, 5. Florentino Fernandez (Kuba), 6. Henry Hank. 7. Vama Bahama (Brit. Antilje), 8. Joey Giardello, 9. Denny Moyer, 10. Jesse Smith. WELTERS: prvak — BENNY «KID» PARET (Kuba). 1. Emile Griffith, 2. Ralph Dupas, 3. Jorge Fernandez (Arg.), 4. Luis Rcdriguez (Kuba), 5. Duilio Loi (It.), 6. Brian Curvis (VB), 7. Federico Thompson (Arg.), 8. Ted Wright, 9. Gaspar Ortega (Meh ), 10. Curtis Cokes. LAHKA: prvak — JOE BROWN. 1. Carlos Ortiz, 2. Dave Chamley (VB). 3. Flash Elorde (Filip.), 4. Eddie Perkins. 5. Doug Vaillant (Kuba), 6. Ken-ny Lane, 7. Carlos Hernandez (Ven.). 8. Len Matthevvs, 9. Paolo Rosi, 10. Bert Somodio (Filip.). PERESNA: prvak — DAVEY MOORE. 1. Rafiu King (Nig.), 2. Sugar Ramos (Kuba), 3. Sergio Caprari (It.), 4. Howard Winstone (VB), 5. Kazuo Takaya-ma (Jap.), 6. Gracieux Lamperti (Fr.), 7. Danny Valdes, 8. Jet Bally (Filip.), 9. Lalo Guerrero (Meh.). 10. Jose Luis Cruz (Meh.). PETELINJA: prvak — EDER JOFRE (Braz.). 1. Johnny Caldvvell (Irska), 2. Joe Medel (Meh.), 3. Pier-re Cossemyns (Bel.), 4. Alphonse Halimi (Fr.), 5. Piero Rol-lo (It.), 6. Leo Espinosa (Filip.), 7, Freddie Gilroy (Irska), 8. Ismael Laguna (Pan). 9. Ignacio Pina (Meh.), 10. Cuervo Salinas (Meh.). MUSJA: prvak — PONE KINGPETCH (Tajlandija). 1, Mimorin Ben Ali (Sp.), 2. Ramon Arias (Ven.), 3. Sa-dao Yaoita (Jap ), 4. Salvatore Burruni (It.), 5. Pascual Perez (Arg). 6. Kyo Noguchi (Jap.), 7, Chucho Hernandez (Meh.), 8. Jean Guerrard (Fr.), 9. Chatchai Lamphafa (Tajlandija), 10. Fighting Harada (Jap.). Ion. Domačinke so zaman upale na pozitiven rezultat in so se le v prvem polčasu enakovredno upirale bolj rutiniranim nasprotnicam. V drugem so zaigrale slabše in predvsem nevezano, kar so Phil-cove predstavnice spretno izrabile in zmagale z velikim naskokom, ki pa ni realen odraz moči posameznih ekip. V tem kolu je bila izenačena tudi tekma med Portoricom in Silverjem. Prva petorka je potrdila svojo boljšo vigra-I nost in je premagala goste z I 9 točkami naskoka. Ob za-l ključku so zmagovalke veselo zapustile igrišče, ker je bil to njihov prvi letošnji uspeh. Edina ekipa brez zmage je tako ostala CMM, ki je .v nedeljo igrala v brlogu italijanskih prvakinj. Nizek rezultat ni zasluga tržaških igralk, temveč izraz slabe igre videmskega moštva, ki je zaigralo svojo najslabšo letošnjo tekmo ter tako ostalo daleč pod svojim običajnim števi lom zadetkov. Mirno je nadaljevala svoj i zmagovito pot tudi milanska Standa, ki je z lahkoto odpravila še tako požrtvovalne Benečanke. Tudi v ostalih skupinah so favoriti brez težav odpravili svoje nedeljske protivnike razen Fiata, ki je le v zadnjih trenutkih premagala Ondo. Slednja se je do sedaj učinkovito branila in se zdaj lahko ponaša s 3 zmagami, medtem ko je doživela le dva po- C SKUPINA Philco-Pejo 54:34 Portorico-Silver 33:23 Standa-Benetke 68:30 Udinese-CMM 65:19 Lestvica C skupine Udinese 5 5 0 367 109 10 Standa 5 5 0 334 169 10 Philco 5 3 2 260 232 8 Benetke 5 2 3 223 281 7 Pejo 5 2 3 160 225 7 Silver 5 2 3 186 318 7 Portorico 5 1 4 153 240 6 CMM 5 0 5 172 281 5 Najboljše realizatorke: A skupina: Marchetti 86; Pe- B skupina: Donda in Griso*' to 85; Boliš 81; Gelai 7 J’ Ghirri 62; Vio 61; Bonfam® 57; Zaniboni 53; Bramati 1 Šesto 48. C skupina: Tarabocchia Ronchetti L. 114; Torriser Vendrame F. 77; Geroni 121; 81 i in Pausich 76; Gelmetti 71; volato 70; Persi 61; Vase«' to 52. ^ KOŠARKA _________- LIZBONA, 8. — Prva te* ma izločilnega kola košar*3 skega tumira za pokal skih prvakov med domačo P fico in gostujočim Ignis° f iz Vareseja se je končala,,, zmago italijanske ^'"'Lji 73:49 (37:17). Italijani so »L skozi vso tekmo boljši, borbenih nasprotnikov, ki petorij® _111X1 IlttSpiUUBAU*, ~ retto 83; Regazzoni 61; Resta , nj50 d0 zadnje sekunde P1 58; Manzi 50; Masetti 48; | dali. Tuberkuloza pri živalih (Nadaljevanje s 3. strani) Da bo premunicija učinkovala, moramo Calmette-Guerri-nov preparat vbrizgati v telo živeli, ki ni jetična. V okuženem hlevu bomo cepili le teleta takoj po rojstvu. Da bodo odraščajoča teleta ostala zdrava jih bomo cepili vsako leto in to tudi tedaj, ko bodo že dorasla. Polagoma bomo izločili iz hleva vse bolne krave Z mladimi premunirami bomo napolnili hlev na novo z zdravimi živalmi. Na ta način se bomo rešili goveje jetike zelo poceni. Jetične živali pa prodajmo le mesarju. Za sedaj se raza proti ekipi Autonomi in meso jetičnih živali prodaja Zanimivo bo prihodnje kolo' bo meso jetičnih živali pro- novno okužbo ravno 3e. jjli, mačka, o kateri smo 1,11 da je zdrava. v V živalski medicini remo še misliti na zdrav J jetičnih živali in to mu, da so že iznašli zat ^,. ki učinkujejo proti jetiK1^J.eč ko zdravljenje bi bilo o8 predrago in zaradi tega tabilno. .* Dr. DANILO HUSTJA <©ooooocx}Oooooooooooooooooooocxdoooooo}Oooooocx)Oooooooooooocx>ooooooooooooo<>oocxx^c^ ItlO- pustijo drevo rasti, da ga po- ] »oličijo«, da se kmalu posu- I je izven ježic); ko V ieel° tem posekajo ter prodajo za I šijo, ali tudi »obhčijo«. GU- ški končajo klatiti, za „fi' Fiatu V A skupini vodi še vedno Fontana. V nedeljo bo ta petorka počivala in lestvica bo končno dobila realno sliko. Omsa bo po tem kolu skoraj gotovo zasedla prvi prestol. po isti ceni in skupno z ostalim. Veterinarji ob pregledu mesa ubitih živali izločijo iz prehrane le bolne dele. Tako pač predpisuje zakon. Kaže pa, da se bo zadevna zakonodaja spremenila tako, da se ■f0 jejo za odprto tuberkulozo- f bi bilo mogoče izvesti le državno podporo. Preden b* v hlev pripeljali novo zdr8 ^ živino, bi ga bilo treba 18 ljito razkužiti pod n8 pI-i stvom veterinarja, ki tem uporabljal vsa razP0 ljiva sredstva, da prepreči^ novno okuženje živali v ^ vu. Vnovič okužijo hlev. s0 samo eventualni bacili, ostali v hlevu tudi še P° jj, kuženju. ampak tudi bolne ^ vali, kakor na pr. mač^8 . celo bolni ljudje. Zato P821^ da ne bomo imeli doma tu ^ kuloznih mačk ali psov ,n ..j-ne bodo hodili v hleve ni ljudje! Marsikje so ze ^ krat ugotovili, da je v ^0 -» esla p znosijo na določeni ki je vsako leto na -*’• mestu. «Griče», ki 90 čene, potolčejo z grabljami in ga lZ ^uP' Zaprte ježice znesejo n kjer »burje« »zazdreji8 «okuhajo». Prazne 3e ; P8' listje, ki je pod drevesc grabijo na kup in S8 ujrsr je zažgejo. Kostanj v cajne, pletenice, P te i nik in ga sipajo v v .j, o8” nahrbtne koše, v katc si jo pridelek domo • «zadenejo» za hrbe!.i(U v Arbeču in ZaPa . 5p(* nosijo na glavi. Kosta javijo doma na *)a.lk(’ to ?h do«), da se osuši, jt»fl. spravijo na «kašt». flgnJ časih, ko so še trne ^id* šča in nad njimi 'n0\o' nanje P°‘ i> («čerien»), so **=■•' _..ni, lese in raztresli k<’; . P1' se je posušil. Včasih 9 i$ obesili lese pod strop* je kostanj sušil- *j) (Nadaljevanje 5