4. Številk«. -* Ljubljana, v soboto 5. jaimvarja XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan mve*er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s trij sko - og era ke dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. _ Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., zn jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ae od Četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, n Gledališka stolba". Upravni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. VBe administrativne stvari. v i K statistiki dolenje Štajerske. (Dalje.) Šmarijski sodnijski okraj, obstoječ iz občin: Sv. Hema 1440, Šmarju 646, Šmarijska okolica 3078, NezbiS 279, Sv. Peter v Medvedovem selu 973, Ponikva 1465, Roginska gorica 349, Slivnica 1683, Zibika 808, Sv. Štefan 1262, Sladka gora 1718, Žusem 1371, Tiiisko 470, Šent Vid pri Ponikvi 1032, vkupe v 4357 hišah s 18174 prebivalci, kaže glede občevalnega jezika prav ugodne razmere, ker je Bamo 45 Nemcev bio upisanih. Zida, ne-krščenega ni uiti jed nega, ampak vsi stanovniki so izključno katol Skega veroizpovedanja. Možkih je v tem okiaji 8699, žensk pa 9475. Nekako Čudno se vidi, da so v tem okraji, tako izredno male občine, ki sigurno ue morejo biti kos svojim poslom, svo je m u delokrogu Še ugodnejši odnošaji pa so v sodnijskem okraji Gor nj egradskem. Tu okraj sestavljen je iz občin: Eokarje 1394. Ljubno 2446, Luče 1638, Nova Štifta 918, Gornji Grad 787, Mozirje 566, Mozir8ka okolica 2139, Rečica 2222. Solčava 786, Bočna 2362, vkupe v 2528 hišah 15365 prebivalcev. Osob z nemškim občevalnim jezikom je samo 9, teda; izredno uezoatno število, še od teh jih je 8 v Gornjem Gradu, kjer so uradnije. V Solčavi je mej mo/.vi u žeoekim spolom izredno razmerje, kajti prvih j« i20, že.osk pa samo 366. Ta okraj bil je žo od uekciaj odlučno naroden, odkar pa se je ustanovil čili Mozirski Sokol in drug* narodna društva, smemo ga prištevati mej nade najboljše, uajzaved nejše pokrajine. Svojo posebnost ima soduijski okraj Laski v tem, da ima pri svojej prostranosti in mnogobroj-nem prebivalstvu Bamo 8 občin: Sv. Krištof pri Luškem trgu 4219, Dol 777, Jurijev klošter 2815, Marija Gradec 2502, Loka 3177, St. Rupert 1460, Trbovlje 7530, Laški trg 706. Ves okraj broji 3488 hiš in 23188 prebivalcev, mej katerimi so 1O03 Nemci. Možkih je 12146, žensk pa samo 11042. Trbovlje so brez dvojbe največa kmetska občina ua Štajerskem, pa tudi občina Sv. Krištof je tolika, da jej je malo jednakih. V narodnem oziru pa ta okraj ni najboljši. Ob prometnej žili južne železnice naselilo se je precejšnje število Nemcev, katerim je po godu naš kruh, nikakor pa ne naš jezik, ki z vsemi silami, z vsemi sredstvi delujejo da bi dobili prevago nemščini in so si s svojo loku vostjo vedeli pridobiti tudi nekoliko omahljivih na-Šincev, da so stopili v njih vrste. V obče pa je v okrajnem glavarstvu Celjskem glavni kontingent nemškega občevalnega jezika mej birokracijo, mej iz rajha došlimi inostranci in služ-bovniki južne železnice, ter nekaterimi odpadniki. Kadar dobimo jezikovni zakon, kadar bode naš jezik zadobil faktično ravnopravnost v šoli in v uradu, potem postali bodo tudi naši ljudje zavedneji in od-ločneji, ne bodo omahovali ne sem, ne tja in potem bodo nastali časi, ko bodo iz tujine došli naseljenci čutili potrebo, opustili dosedanjo komoditeto in priučiti se v deželi navadnemu jeziku. Pri okrajnem glavarstvu Celjskem bode prej ali slej prav resoo misliti na to, da se ta ogromeu teritorij razdeli in bolj arondira, kar bode v korist, kakor uradu samemu, tako tu L i davkoplačevalcem, katerih najbolj oddaljeni tipe pri sedanjem nedostatku nerazmerno preveč, kajti kdor hoče iz Solčave n. pr. v (Jelje, treba mu je toliko čusa potratni, kakor bi hotel koga obiskati v Oeskej, ali pa v Galiciji. Najmanjše okrajno glavarstvo ua dolenjem Štajerskem je, kakor smo že rekli, Ljutomer, in prav verjetno je, kar se govori o razlogih da se je napravilo tako malo, ta^o Bhodno glavarstvo. Gla-varptvo Ljutomersko (Ljutomer in Gorenja Radgona) broji v 5801 hiši 25bi5 prebivalcev. Mej temi je 12007 možkih, 13C08 žensk, 764 Nemcev. Po vero-izpoveoanji pa 2551' • katoličanov, 6 protestantov in 14 Židov. Slednja dka kuže, da je tu že vinski kraj in lahek promet. 1Yg J.jutouuer broji sam 468 Nemcev, drugi so večinoma v Gornje-Itadgonskem okraji, tedaj deloma že na meji jezikovej. V obče pa je ta okraj ugoden in od neke^aj že odločno naroden, veliko bolj, nego nekateri, o k*.'erih bode govor v prihodnjem listu. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 5. januvarja Keknr ae „Narodnim Ly>toma iz Bc-ča poroča napravile so Llesib»clierjeve izjave o jezikovnem vprašanji jako bolestno osupnenje v krogih desnice. V četrtek začela se je debata o indemnitetnej predlogi v lirva* v«« m saboru. Narodna strauka Be ne misli dosti udeleževati debate, a hoče prepustiti to večinoma opozicijskim strankom. Vendar bode debata trajala najmanj tri dni V četrtek govorili so starčevičjanec Barčič in mrazovi'junec Crua-dak in Kamenar. Barčič je poudarjal, da za dovoljenje indemnitete je treba večjega zaupanja, kakor za dovoljenje rudnega budgeta, ker tu se ne stavijo nobene mej^. A takej tieustavnej vladi on ne more zaupati. Bm je tujec v tej deželi; on sam je izjavil, da ne pozna razmer in potreb te dežele; on je tukaj, da pospešuje madjarsko državno idejo, in ti je utelešena v pogodbi, ki je obrneoa proti našim pravicam in tradicijam, ki bode ludi naš pogin. Ta vlada je samo zato, da zatira Hrvate, in ne le oni mHJhni del, ki živi v tej deželi, temveč vse one rodove, ki bivajo od Marice do Bojane, od Drave do Egejskt ga morja in jedin j"zik govore. Vsem tem rodovom je jedna sama ideja m ero daj na, ideja zjedinenja. Zato idejo bore se u a j o d 1 ič u e j š i možje; Ca n kov in Iti st i č, Strosmaver, MiletičinStarČevič; vsi hočejo i-ito, če tu;i, so njih poti različni. To hrepeni po Dušmovem carstvu, oni po jug< lovan-skej federativnoj drŽavi, tretji po velikej Hrvatskej. Vlada, ki nema tega vzvišenega smotra pre,! ne zasluži zaupanja, tedaj tudi indemnitete ne. Govornik ae obrača k Srbom in se čudi, da jih vi.i na desuej strani zbornice, ko vendar vedo, koliko tipe njih bratje od Madjarjev. V Ilrvatskej, kakor v Srbiji more biti jeden sam političen narod, torej upa on, da se bodo vsi Srbi v Ilrvatskej zjodi' H k skupnemu delu. JJarčić potem preide k ogersl im razmeram: Kako hitro je tam državni dolg nara ir nad jedno miljardo, od katerega 77 milijonov pripada Hrvatskej; opomni, kako sezidajo boulevardi, ministers'ie palače v Ogerskej, v Hrvatskej se p° je zidalo le malo železnic in še te proti interesu dežel Kot izgled kako Ogi i delajo s Hrvati, navajal je m m^ravano zgradbo Itothschildove čistilnice za petri lej na hrvatskem ozemlji v Martinščici poleg Rek JeJva so to zvedeli na Ogerskem, so že napeli v? LISTEK Časnikarstvo in naši časniki. (Dalje.) Kar smo doslej naveli o noviuar.ikem uradu ministerstva tostran Litave, velja jednako o onem v Buda peš ti in o novinarskem uradu skupnega državnega ministerstva v Beči. Pri zadnjem naj le omenim, da se pred vsem peča z dopisovanjem v inoatransko liste. Navedeno je gotovo tudi vsakega prepričalo o veliki važnosti novinarskega urada za vsako miai-8terstvo. Ker se ti najeti pisarji in njih voditelji ne menjajo od danes do jutri, ker ne odstopajo z vsakim mioisterstvom, temveč kot uradniki Blužijo vsa kej sistemi, razumel bode vsak precej, da ti najeti pisarji prihajajo po omenjenih spremembah v naj-veče zadrege, v največe navskrižnosti. Danes morajo hval sati in braniti novih ministrom načela in dejanja, katera so včeraj obsojali, grdili tu zavračali. Pisači nižje vrste se pač hitro udaja jo takim političnim načelnim premenibam, težaviiejne je to bolj spretnim in izobraženim pisateljem in njih voditeljem. Vsak pazljivi čitatelj dunajskih novi: je pat zadnja tri leta, zlasti sprva po gostem zasledoval, kako so celo oficijozni časopisi napadali sedanje mi-nisterstvo. Kdo bi se čudi* temu ? Vsemogočno in brezozirno ustavoverskc,ministerstvo je gospodarilo leta in leta (ue f ede na kratko miuister-stvo llohenvva rtov o) v^s čas od leta 1866. V tem čusu se je novinarski pisarni rajemalo le voditelje in pisatelje, ki so bli zagrizeni ustavoverci, strastni Nemci. Leta in ,'Jta so vsi ti najetuiki delali po navodu, po ukazi, ustavoverskih ministrov najhujših sovražnikov slovf>iskegu življa. Kar nastopi Taaffejevo ministrstvo. Kako težko jim je bilo ločiti se od stare sr jee, od košulje, košulje, bi rekel moj prijatelj iz Stdražice, ker oni izraz je nespodoben v olikam družb. Ločiti so se morali od prejšnje njih družbe, od utavoverskih časopisov, ki so jim dajal< poprej najvi i zaslužka. In za zaslužek, pred vsem za zaslužek je i?em jerebi čar jem, ne, reči sem hotel prepeličarjšn! Kaj hodiš po izglede na Dunaj, ugovarja mi bjjgi čitatelj! Res, prav imaš, Ljubljana naša sarja to »pričuje. Kaka je bila prej naša uradna „Jaibacber Z ei tu u g" V Kako je začetkom pogosten klubovala novemu nii-nisterstvu, novej deželnej* vladi, sedanjemu deželnemu predsedniku! Kako v uapadala in grdila narodne poslance, narodno n&šo stranko, ki so vsi podpirali nvovega ministerstva, nove deželne ■ vla< politiko iporazumUenja I Nazadnje se je vender uda 1; se ve da je zato trebov do načelne in popolne pre inembe v nje uredništvu. Po slikanih, pOJOOtaom icsničuih razmerah boc vsak lahko sodil te kiij/.Mene in kupljive pisatelj Svojo dušo. — vesti tako mV ju-majo J—■ bi proda za pur srebrojukov, ko bi jo le' .kdo kupiti hote Zato se s časom popačijo vsi ti pisatelji. Znači ji najveća uezuačajuost. Ker jim pri njih 'opisih manjk one naravne sile, katero jedina resnica, deaik refl niče daje, hlastajo po narejenih pomočkL i.' zvijt ćah, k< majo ono pomanjkanje vsaj nekoliko ti ki it Sitpivui prečudni liap, leskeei namaz, skratka po-uarejeno, umetno moru mu pomoči iz zadrege <\ neprestano živi od neresnice, od laži, mora vrtavkat. iu strugati prazne besede, pačiti \sako stvar, ter jo po ukazu povzdigovati in napihovati. Tako se polagoma privadi za motni in nališpani pisavi. Nazadnje postane pravi jezičuik, ki v uav.iduih novinarskih pisarnah prav po rokodels .o kruha išče kot vsakdanji težak na javnih trgih. Na tuke rbegaue pisatelje je pač mislil kitajski modrijan Koufutse, če prav ne vemo, ali so izobražeoi K.ta.ci že pred tisoč iu tisoč leti iimli novinarske pisarne, v katerih ,)i se bila ta gadja zalega odrejalu. Itečuui vero- kr. Bile, da spravijo to tovarno s Hrvatske v Reko, kar ae jim je posrečilo. Minister je celo dovolil, da se sme petrolej nakladati in razkladati v navadnej Inki, če tudi bi po zakonu morala biti posebna luka. Od tega podjetja se plačuje 800.000 gld. davka na leto, od katerih bi bilo 450.000 pripalo Hrvatskej. Z narodom — nadaljuje govornik, — kateri tako škoduje našim interesom; z narodom, kateri bi nam de slekel kožo, z narodom, ki je tako nizko pal, da so mej njim bili mogoči znani antisemitski izgred', z narodom, v katerega naročji se je razvil Tisza-Eszlarski proces, 8 takim narodom se mi Hrvati ne moremo družiti. Iz vseh teh uzrokov bode on glasoval proti predlogi. Gospodje v Pešti naj si nikar ne mislijo, da se kaže izraz ljudskega mnenja v z dvomljivimi sredstvi pridobljenih večinah, a večkrat je patrimonij samo nekaterih ali celo jednega samega. Crnadak Be pritožuje proti ogerskej komu-nikacijskej politiki nasproti Hrvatskej, kako da se povsod gleda na Ogersko, /a Hrvatsko ae pa nič ne stori. Nadalje poudarja, da se je prikratila deželnemu zboru zakonita svoboda, in izjavi svojo nejevoljo nad tem, kako ss je imenoval novi ban. Hrvatskih zaupnih mož neso nič vprašali in zaslužne ter 8kušene deželne sinove so prezrli. To ga ne nau-daja z zaupanjem, tedaj ne more glasovati za predlogo. Kamenar pa vpraša, čemu bi izrekli zaupanje tujcu, ki je sam izjavil, da ga ne zahteva. Razmer, kakoršne so zdaj v Hrvatskej, neče on z dovoljenjem indemnitete sankcijonirati; on miluje bana, od katerega zahtevajo, da bi ob jednem na treh stolih sedel. On naj bi ustregel kralju, Madjarjem in našemu narodu. Govornik se pritožuje, da se je ponižalo bansko dostojanstvo. Nekdaj strah vsega sveta ne more zdaj še ban kakemu kmetskomu fantu dati dovoljenja za ženitev. Madjarji bi nas radi kar požrli. S prva so segli po Murskem otoku, potem po Reki, zdaj bi pa še radi imeli Slavonijo. On se boji, da zdaj ne gre samo za obstanek Hrvatske, a cele monarhije, in se čudi, da ni nikogar, ki bi odprl oči vladarju. Nazadnje omenja govornik, kako so se povekšali davki in propadlo občno blagostanje pod magjarsko vlado. Dalje v tej seji Btarčevičjanec baron Ruk&vina stavi interpelacijo o iztirjevanji davkov v Zagorji; interpelant se pritožuje čez oger-ske finančne organe. Milic pa interpeluje radi delitve zadrug v Krajini. — V Četrtek zvečer imel je odsek za Vojnovieev predlog sejo. Ban je sicer prišel na povabilo, pa je izjavil, da ne more dati nobenih pojasnil, ker o tej stvari ni informiran. Be-dekovie je izjavil, da je on v hrvatskem saboru samo kakor poslanec, tedaj ne more dati pojasnil o stvareh, ki se tičejo njegovega uradniškega kroga. Grofa Pejačeviča pa ni bilo; on je dal naznaniti odseku, da ne more dati nobenih pojasnil, a onih dogodkih se bo pa samo izrekel, ko bi ga klicali na odgovornost. V teku seje predložil je Vojnović nek protest proti sistiranji ustave. Razen tega prebral je Vojnović neko adreso na vladarja, potem se je pa seja odložila na petek. — V včerajšnjej seji sabora obrnil se je poslanec TuŠkan do predsedstva, da bi se časnikarskim poročevalcem napravila boljša miza, ki bi bila primerna dostojnosti sabora in važnosti časnikarstva. Predsednik misli, da stara miza zadostuje. Potem se preide k dnevnemu redu. Poslanec Zorič pravi, da bo glasoval proti indemuitetnej predlogi, ker ne more zaupati banu, ki je postavljen proti volji naroda, in mora pospeševati samo magjarsko državno idej. Dokler bode Hrvatska in Hrvati, ne bode tu to' ta magjarske ideje. Hrvatski narod je politična individualiteta. Iz t odoviuskega razvoja sledi sicer, da je Hrvatska aveznica Ogerske, a zaradi tega še nema Ogerski. pravice zatirati Hrvatske. Pogodb«, z Ogerbko je dovolj jasen dokaz, da je Hrvatska jednakopravna z Ogersko, kajti le jednakopravni smejo sk -pati pogodbe. Govornik dvomi,,da bi bila O^erska sklenila pogodbo brez kakih zavratn.\L mislij. Vse delovanje centralne vlade jasno svedoči, da je že tedaj mislila Ogerska širiti državno idejo mej Hrvati. Kogovoruik opazi, da v saboru še prosti beseda ni dovoljena, pokara ga predsednik. Karol Pisačić pravi, Madjarji v osebi madjarskega velikega župana ne zaslužijo zaupauja. Madjarji pokazali so s tem, da mej nami neso mogli nikogar najti, ki bi pospeševal njih državno idejo. Ban ne pozna naših razmer, kakor sam pravi, in vender ne pride v sabor, da bi se informiral. Potem se seja sklene. Ogerski ministerski predsednik Tisza prišel je včeraj zjutraj na Dunaj. Kot povod temu potovanju se zaznamuje, da je hotel Tisza, kakor vsako leto ob Novem letu čestitati nadvojvodam in obiskati poslanike tujih držav. Najbrž ga je pa kaj drugega prisilo na Dunaj. Viiauje države. Nek telegram „Tempsau iz Londona javlja iz jako zanesljivega vira, da se je trlpelalijanca v septembru 1882 končno sklenila. Italiji ni treba prijeti za orožje v slučaji vojne mej Nemčijo in Francijo. To se je na željo večiue italijanskega kabineta sprejelo v pogodbo, nasproti temu se pa Italija zaveže v vseh slučajih respektirati Avstrijo. Nek kraljevi ukaz zapoveduje, da se po člauih 75. in 76. ustave skliče sedanja srbska skupčiDa 30. decembra po pravoslavnem koledarji (to je 11. ja-nuvarja) in istočasno razpusti, ter se razpišejo novo volitve na 25. dan januvarja — Oficijozni Belgradski list „ Videlo11 prinesel je članek t napisom: „Rusija, Avstrija in Serbija", v katerem strašno napada Rusijo, in spominja na to, da je do 1851. 1. Čcua-gora imela sumo škofa za glavarja. Za posvetuega vladarja je priznavala onega, kdor je vladal v Srbiji, le ruskim intrigam ae ima Oruagora zahvaliti, daje dobila svojega svetnega vladarja. Ta članek se končava s sledečimi besedami: „ V prihodnje morejo Srbi na Balkanskem polotoku imeti samo jednega vladarja, in narejati samo jedno državo ; ta država se more imenovati samo Srbija in njen gospodar more biti samo tedanji vladar srbski.14 Kaj neki poreko Črnogorci na to ! Za srbske vladne kroge bi pa tudi bilo pametnejše, da bi ne delali takih pre-tenzij, ker že imajo tako zadreg dovolj. Obisku ruskega poslanika pri Bisraarku kneza Orlova pripisujejo v Berolinu veliko važnost. Misli se, da bode knezu B'smarcku jasno razložil rusko-francoske zadeve, kakor tudi o ruskih vojskah na Poljskem, in skušal še bolj utrditi dobre razmere mej Nemčijo in Rusijo. — Skoraj istočasno z umorom policijskega častnika Sudejkina izdali so oihi-listi neko politično izjavo. To je članek tororisti nega lista „Občeje Djelo" v katerem se primerja prijetne in mirno življenje, katero je užival car v Fredensborškem gradu pod varstvom danjske ustave z življenjen polno strahu in skrbi, kakersno ima Aleksander III. obdan z mnogimi stražami v Gačini. Pa lahko bi si car, pravi omenjeni list, tudi v Rusiji pripravil mirno življenje, kakeršno je imel v Fredensborgu. To doseči ima Aleksander III zanesljivo sredstvo v rokah, upelje naj pri nas danjske razmere, to je ustavno življenje. — Za naslednika umorjenemu Sudejkinu imenuje se pomočnik državnega pravnika Dobršinskij. Policija je ukazala Potro-gradskim zdravnikom osebe, ki bi prišle k ujim obezati roko, izročiti policiji. Iz tega ae sklepa, da je morilec Sudejkina Vril morda ranjen. Iz Petrograda se poroča, da je več ljudij dejanih v zapor. Prijeta gospa Wolkensteiu, baje sestra mnogo imenovanega FJiegnerja, je neki obstala, da ae je udeležila atentata na gubernatorja kneza Krapotkina. Kardinal Jani; ni poslal je vsem nuncijem nota, v katerej poudarja, da se prizanesljivost, katero je kazal paptž proti protestantskemu carje-I viču, ne bode uporaoljcvala proti katoliškim knezom. Kgrlpto S d podkralj pisal je predsedi&u Štedljivne komi, y#iri državnih stroških pismo, v katerem izjavlja, dav.J&oče biti prvi, pri katerem se l0de štedilo, in je tedaj akienil, ponižati svojo in ciitluo listo prestolonaslednika za 10 odstotkov. Strošk za, dvor se tudi imajo znižati, da se ne bodo a*mo ponižale bremena deželi, temveč se bode tudi iz.g-nilo pomanjšanju plač nižjim državnim uradnikom. Domače stvari. — (Preuzvišeni g. knezoškof dr. P*, ga čar) bil je danes zjutraj ob 7a9. uri previden s sv. zakramenti za umirajoče. Sprevod iz cerkve v knezoskofovsko palačo pomikal se je v slovesni pro cesiji, na čelu kapitelski križ, potem vsi gg. bogo-slovci, mestni župniki in kaplani, duhovniki Alojze-višča, bogoslovski profesorji, vsi kanoniki, vsi z gorečimi svečami in slednjič gosp. prost Zupan v velikem spremstvu sv. zakramente pod nebom nesoč. Ko so se mudili pol ure pri g. knezoškofu vrnila se je procesija v istem redu v stolno cerkev. — (Slovenska gledališčna predstava) je jutri zvečer. Občinstvo opozarjamo še jedenkrat in prosimo, da si k srcu vzame, kar je v denašujem listku rečenega. — (Občni zbor „Sokola") je bil včeraj zvečer v telovadnici realkini; udeležilo se ga je 70 členov. Po nagovoru staroste g. Ig. Valetinčiča poročala sta tajnik g. V. Legal in blagajnik g. Josip Geba prvi v delovanji in drugi v denarnem stanji društva, iz katorih poročil je razvidno jako uspešno delovanje društva. Po odobrovauih poročilih vršila se je volitev novega odbora, v katerega so bili izvoljeni: za Btarosto jednoglasno gosp. Ig. Valen-tinčič in za podstarosto gosp. S. No 11 i, za blagajnika g. Još. Geba; v odbor: gg. M. ArmiČ, J. Kuhar, S. Magolič, F. Mulaček, J. Peč-nik in J. Paternoster. Izvrstni in marljivi tajnik gosp. Vek. Legat se je v obče obžalovanje zaradi bolehnosti odpovedal odborništvu; gosp. starosta je v srčnem nagovoru poudarjal njega zasluge iu občni zbor mu je za njegovo požertvovalno delovanje v prid društva izrekel svojo toplo zahvalo. Za „Sokolovo" maskerado, katera bode tudi letos na starem strelišči, volil se je pomnoženi odbor, kateri bode z odborom „Sokolovim" imel skrbeti, da se bode vršila tako sijajno, kakor druga leta. — Za načelnika pri izletih izvolil se je g. F. Mulaček, za namestnika g. S. Magolič. Pri posamičnih predlogih obravnalo se je več društro zadevajočih stvarij, mej katerimi najem dtuitvene sobe. Gosp. A. Je-ločnik ponudi društvu jedno sobo v svojej hiši brezplačno v porabo, za katero velikodušno ponudbo mu izreka zbor toplo zahvalo. Po na utemeljeni predlog g. A. Jeločnika odhoru jednoglasno votiraui zahvali zaključi g. starosta občni zbor. — (Za „Mirw) odloČil je občni zbor Sokola Ljubljanskega tudi letos 10 gld., da se za to vsoto razpošilja 10 izvodov „Miru" mej koroške Slovence. — (Ivan Gogola) c. kr. notar na Vrhniki preselil se je v Ljubljano in odprl že svojo pisarno na Nemškem trgu. — (Filharmoniču o društvo) ima jutri ob 7. uri zvečer v redutnej dvorani svoj drugi god- r' jlj je pri vsakej priliki poudarjal milosrčnost, ! . ima voditi vse človeško delovanj,*; zaznamoval pa je tudi 5 naglavnih grehom, ki se nikdar ne smejo odpustiti, ki se morajo brez milosti kaznovati. Naglaven greh nakoplje si po njegovih besedah v.sak. ki se hlini, da govori resnico, a mej svet trosi le obrekovanja in VaŽi, ki ljudstvu škodujejo. Dalje se istega n&^iavnega greha zakrivi vsak, ki se za isto stvar sedaj poteguje, sedaj jo pobija, ki isto stvar seda^ slika belo, sedaj pa črno, prav kot se mu do/de va bolj koristno. O blaženi Konfutse, zakaj sedaj ae živiš mej nami Slovenci 1 (Dalje priti.) Slovensko gledališče. Mej mnoge neugodnosti, katere nam je naklo nila osoda s preveč radodarno roko, spada tndi ta, da smo mi Slovenci razmerno ubožni, da nemamo bogatašev, ali VBaj ne takih, ki bi posnemali rimskega Mecenata in kazali dejansko svojo dobrohotnost, svojo ljubezen do narodnih zavodov, do narodne umetnosti, ki bi z besedo in dejanjem pospeševali narodni naprepek na marsikaterem polji. Odkar so se pojavili prvi poskusi na odru, „ki pomenja avet", pa do današnjega dne, ne moremo konstatovati stalnega doslednega napredovanja, temveč vsa prizadevanja bo taka, da ae nain nehote uriva neprijetna nisel, da smo tudi na polji dramatičnem, kako- tudi na polji političnem, do sedaj s prirojmo trdovratnostjo zažigali le slamo, da zbog ttga ne pridemo do prave narodne žrjavice, da a ne moremo popeti do pravega narodnega dramatiiiega zavoda, marveč da smo deloma podobni Th spis-u, ki se je na svojih primi tivtdh garah vozil il sela v selo in tako narod zanimal za gledališčih predstave. Ako rečem deloma, ni treba to čitati adver-bum, kajti nesmo e še toli ohrabrili, da bi imeli gare Thespisovim jodobne, temveč mi smo v tej zadevi še nekoliko a slabejem. In vender je Udi naša dramatika imela lepše čase, ako dovolite, a se tako izrazim, svojo zlato dobo. Jeduo desetdje je tega, ko smo po slovenskih predstavah z bl-godejnim zadovoljstvom in opravičenim ponosom za uščali gledališče, ko so naši igrokazi, uače operee nadkriljevalo nemške, ko je vse, kar je bilo uaodnega, redno prihajalo k bIo venskim predstavan, po predstavah pa k onim tako zabavnim in uatka polnim večerom v Čitalnico. Dan danes pa se je to v dvojnem oziru obrnilo na gorje. Prvič' da naša slovenska dramatika nema take podpore, Jakor jo je imela tedaj. Drugič: da je našo nar^no občinstvo nekako apatično, da je mnogo znanih domoljubov, katerih je veliko gotoveje videti pri nemških, nego pri slovenskih predstavah mnogo pa tudi takih, ki hočejo po vsej sili glede slovenskih predstav biti neizprosni kritiki, dočim jim ugaja vsaka še tako podla in plevka nemška burka. In ti gospodje so na krivem potu. Nepotrebno se mi zdi, poudarjati, kolike važnosti je gledališče za vsak narod — naj se v tej zadevi samo blagovoljno obrne pogled na brate Čehe, na njih prizadevanja, na njih gledališče, — koliko upliva iu učinka ima vsaka na javnem odru izrečena slovenska beseda, kako se s gledališkimi predstavami širi omika iu zavednost mej širše kroge, a to pa moram javno izpovedati, da je sedanje OBobje dramatičnega društva vsega priznanja, vse podpore vredno, tudi tedaj ako se ne ocenja z izključno diletantskega Btališča, katero je večina izmej njih že prekoračila. Tega bo je lahko vsakdo osvedočil pri zadnjej predstavi v 22. dan decembra m. m. Predstavljali Bti Be dve igri, obe s popolnim uspehom „Zakonska sol" res ni igra posebne vreduosti, a gospica Petrinska (Rezika) in gg. Danilo (OblaČič) iu Kocelj (Žlobodrač) dosegli bo prav lep, mnogo odobravan uspeh. Opomniti bi trebalo morda jedino to, da je gosp. Danilo v opravi nekaj preveč kari- (I beni večer. V sporedu nahajamo tri točke: W. H. Veit, F. Mendelssohn — Bartholdv, A. Rubinstein. — (Božićnica) v tukajšnjej otroškej bolnici „Elizabetinumu ne bode ju tri, ker se je v zadnji čas tjakaj vzptejelo več za davico (difteritis) obolel »h otrok. — (V včerajšnjej seji mestnega zbora) odobril se je mestni proračun za 1. 1884 v skupnem znesku pokritja 141 911 gld. 18 kr. in v potrebščini 146.265 gld. 7fll/a kr. tedaj z nedostatkom 4354 gld. 54V, kr. Ta nedostatek pa se ves pokrije z blagajničnim preostankom, ki je konci I. 1883 znašal 8432 gld. 88 Va kr- Finančni odsek po svojem poročevalcu g. II ribar ju opozarja na to, da so se mestne finance vposledojih dveh letih jako izdatno zboljšale. Dasiravno te dve let; me-Btna blagajnica ni imela nikakih izrednih dohodkov iz tako zvanih „preostankov loterijske posojilne zaklade" in je tedaj mogla računiti le z rednimi dohodki vrnilo se je vender loterijskej posojil-nej zakladi vse posojilo za šeststolet-nično slavnost v znesku 10.500 gld, in ne glede na to, da so se pokrili tudi vsi drugi zaradi te slavnosti nastali izredni stroški, ki so bili jako izdatni, ostalo je koncerni. 1883 v blagajnici vender še gotovine H 432 gl, l*r. Ne manj ugoden je tudi proračun z\ 1. 1884. Da si se je numreč zi nove graduje in večje naprave Btavilo v proračun mej izredne potrebščine 21.300 gld., tedaj več, ko kedaj prej, in dasi tem izrednim potebščinam ni protitežja v izrednem pokritji, znaša vender ves proračuujeni ne-dostutek 4354 gld. 54 Va kr. Ako pa se vzorne ozir na blagajnični saldo z dne 1. t. m. z 8432 gld. 88 kc, vidno je, da tudi proračun za 1. 1884 zaključuje z izdatnim preostankom 457S gld. 34 kr. Mej mnogimi predlogi finančnega odseka omenim o predlog: Naj se si. c. kr. deželnemu svetu odpošlje prošnja, da bi se na c. kr. višjej realki v Ljubljani vpeljala počenši s šolskim letom 1884/85 slovenščina kot obligaten učen predmet po vseh razredih in za vse dijake brez razločka in mestnemu magistratu naroča, da ta sklop, kar naj-preje mogoče, izvrši. Proti predlogu se izjavi profesor Šuklje, sklicuje se na §. 19. drž .vnih osnovnih postav, a predlog vzprejme ae vendar z vsemi, proti glasovoma prof. Šukljeja iu dra. vit. Biei weis-a. Vzprejeli Bte se tudi naslednji resoluciji : Slavni mestni zbor naj sklene na podlagi §. 19. drž. tem. zakonov izrecno zahtevati od c. kr. deželne vlade, da se slovenske uloge Ljubljanskega mestnega zastopa rešujejo v slovenskem jeziku, in: Mestni zbor naj sklene resolucijo do deželnega zbora, v kat ere j se deželni zbor vojvodino Kranjske pozivlje, kakor hitro mogoče nadomestiti deželno postavo z dne 9. marca 1879 s pravičnejšim, idejam samouprave ugodnejšim zakonom. Podrobneje poročamo v prihodnjih številkah. — (Prememba posestva). Naš somešeio hišni posestuik gosp France Bahovec, kupil je hišo dedičev unrrlega upokojenega polkovnika Boi-chetta, na sv. Jaki i trgu št. 9, za 18.500 gld. — (Obesil) se je danes zjutraj mlad, nepoznat a dobro oblečen čljvek pod Tivoli. Našli so ga inrtv« ,:a z zanj ko okolu vratu, a na tleh klečečega. — (Vsem poštnim uradom) poslal se je v dan 1. januarja popravljen zapisnik onih inozemskih listov, kateri so v Avstriji prepovedani in ne-maio poštnega debit Vseh teh časopisov je 163. Mej temi je 47 laških, 28 nemških, 15 čeških kateri izhajajo v Chicagu jeden pa v Berolinu, 15 rumun-sk-h, 14 srbskih, 2 hrvatska, 10 francozkih, 11 poljskih, 1 in' 'o: uski, 1 turški in 2 ruska. Iz tega mislimo, da naši čitatelji lahko razvidijo, zakaj inozemski listi večinoma hvalijo n.. o vlado, k<b"iren je prepis strokovnjaškega mnenja, da bi se vt; či in tudi bi se ne dosegel s či njem zaželjeni uspeh, ker je treba k popolnem razumljenju natančneje znarie po g. inženirju Pod-havskem napravljenega načrta, razen tega bi z obilnimi štev 'kami le utegnil napraviti kako zmoto. Za tega delj bodem le v kratkih potezah pojasnil jedro kiral iu da je prep;r mej zakonsk:ma bi! nekoliko pretiran. Še boljša bila pa je druga igra: „Trnje in lavor ali neznani umotvor". Drama v 2 dejanjih, po Lefontu poslovenil F. Končan. Ta igra napravila je najboljši utis in se sme z istimi osobarai vsako leto staviti v reportoir. Če pričnem oceno po posamič-nikih, omenjati mi je pred vsem gospie, ki so toli požrtovalne in trudoljubive, da svoje sile posvečujejo slovenskej Taliji. Gospico Vrtnikovo (Leonovo) pogrešal sem že dlje časa na odru. Na moje posebno veselje nastop"la je ta večer in kakor vsek-dar dokazala poleg lepe simpatične vnanjosti, posebno nadarjenost in spretnost. Le nekaj mi ni po godu, da namreč, nema, kako bi rekel? pravega diaroatičnega izraza v obrazu, da je pri največjem afektu njen obraz videti smehljajoč. Sicer pa prav srčuo želimo, videti jo še čestokrat. — Gospića Ni gr i nova bila je v u logi Rollovega brata Štefana tako ljubka, njena igra tako srečno premišljena in izvedena, da jej ne vem ničesar oporekati. Mej gospodi imel je glavno ulogo gospod Gorazd (Rolla). Nomen oraen! Kakor je pesnik Gorazd zavzel že jako odličen prostor na našem Parnasu, tako tudi gledališki igralec Gorazd mej našimi diletanti. Gorazd ima na razpolaganje sim- patično post .vo, lep sonoren glas, vrhu tega, kar je neobhodno, veselje in merlivost, ki sta jednako-iii«'i iii* z njegovim talentom. Njegov Rolla bil je izboren, igra dobro premišljena, nikjer pretirana, napredek pri jako redkih nastopih pa tolik, da moramo dramatičnemu društvu le čestitati na tej iz-rednej moči. Kocelj je kot Michel Angelo splošno jako dopada!, isto velja o g. Danilu (Appiani). i Tudi podr. djene uloge pr< istavljale so se povoljno. Žalilo pa nas je, da je bilo gledališče le slabo obiskovano. In kljubu slabo obiskovanej hiši, ki slabo, neugodno upliva na igralce, bila je predstava izinej boljših, t 'en, da se sme v spored staviti z nemškimi. Ker je bila ta predstava zares dobra, ker je dramatično društvo ravno tako nujno potrebno, kakor njega podpora, zato se obračam do vseh rodoljubov s prošnjo, da se redno udeležujejo slovenskih predstav in tako pomnožujejo veselje našim trudoljubivim igralcem in tako ob jednem tudi denarno podpirajo to prepotrebno podjetje. In baš v to svrho opozorujemo na jutršnjo predstavo „Marijane" (slika h ljudskega življanja v 5 dejanjih), katera bode imela sigurno dober učiuek, ker nastopijo vse najboljše moči. tega strokovnjaškega mnenja in čestitim odbornikom označil Podhag-.kijev načrt. Mnenje o posusenji Ljubljanskega barja, ali bolje rečeno, podlaga, da se osnuje nov načrt, da se razdeliti: 1. V kratek popis Podhagskijevega načrta, s pridejano vsoto stroškov za izpeljavo po tem načrtu in 2. v nasvet kako in po katerih pravilih bi se napravil nov po mnenji si. ministerstva za vse razmere bolj ugoden in po navedenem proračunu cenej i načrt. ad 1. Iz prvega posnamem v kratkem sledeče: a) Stroški za izpeljavo po načrtu in sicer: Za Ljubljanico....... 703.000 gld. odškodnine........ 7 000 m ?i jez......... 14 000 - Skupaj . . . 724.000 gld. b) Za Gruberjev kanal . . 301.000 „ odškodnine........ 7.000 » veliki jez......... 60.600 , poslopje za stražnika..... 4.800 „ provizoričen lesen most .... 3.100 „ nov zidan most......._35.500 , Skupoj . . . 1,136.000 gi«'* c) Jarek (cunette) v Ljubljanici pod Gruberjevim kanalom . 292.O0O „ Skupaj . . . 1,428.000 g' i. / Po tem načrtu bi se poglobila Ljubljanica v mestu samo za 1*37 m., kar je ta strokovnjak v svojej tehuičuej izpovedbi s tem pristavkom izrekel, da ae ima to delo juko previdno vršiti. Pri tej globini ne prišla bi struga pod temelj Radeckv jevega moatu. Kar se tiče frančiškanskega mostu, je tega mnenja, da so njegovi temelji globokeje ležeči in mu navedeno giobenje ne bode škodilo; drugače pa bi temu nič ne bilo na potu. V svojem tehničnem /poročilu dokazuje Pod-hagskv, da bode po njegovem načrtu od Udmata do Fužinskega jeza profil Ljubljanice za veliko vodo skozi trideset let zadostoval. Mej iztokom Gruberjevega kanala v Ljubljanico in jezom v Udmatu pa bi se imela napraviti „cunette", ker je po načrtih struga Gruberjevega kanala za O 40mm pod strugo Ljubljanice. Tem troškom bi se sicer s početka lehko ognilo, vender pa bode vsekako pozneje to potrebno delo, posebno ker se namerava radi obdnih stroškov pred vsem Gruberjev kanal poglobiti, Ljubljanico pa še le brez kakih 8 ali 10 let. Kar se tiče poglobenja Gruberjevega kanala, moral bi se slednji uglobiti za 3.0 metre. Zidani most na Dolenjskej cesti moral bi se podreti obrežno zidovje pa bi pri varnem gradenji lehko še ojialo. Po tem načrtu ?nižale bi ae visoke vode na barji za 2 O metrov, in najmanj dve tretjini njego vega površja pridobili bi se poljedeljstvu Ko bi se poglobil samo Gruberjev kanal, bi že to toliko uplivalo, da bi se visoke vode na barji znižale najmanj za 0.65mm. To bi bil v kratkem obris Podhagskijevega načrta. Temu nasproti utemeljuje slavno rainister-stvo svoj načrt, da bi se v protislovji s prvim odtavale, velike V.ode skozi mesto, tiko: 1. Iz uzroka štedljivosti navaja na podla n. da bi stroški za uglb&enje jednaki bili in bi ae prihranili stroški: \ a) za veliki jez in strdke koče . 65.000 gl. b) bi troški reguliranja Ljubljanice namesto cunette računjeii^-tfo 292.00u gld. stali Bamo kacih 25.000 g»d. toraj .... . 267.000 „ skupaj ! 332 OOO gl. ne oziraje se pa, da je po tem načrtu nemožno ohraniti tako stalno z>dana mosta, akoprara dobro ovidi težave tega uglobenja mej profili 56—76 (Hradezkvjev, — f-aučiakansl I most) in za potrebno spozna takoj napravo 427 metrov obrežnega zidovja, kateri stroški pa niti v poštev neso vzeti. (Dalje prih.) Javna zahvala. Velecenjeni gospod profesor Fran Lcvec, urednik „Ljubljanskega Zvona", je blagovolil „ Tiskarskemu dru Itvtt" za novo leto dvajset goldinarjev podariti v po rabo za društvene namene. Za ta blagodušni dar izreka tem potom javno in najtoplejšo zahvalo. Ljubljana, v 4. dan januvarja 1884. V ime društva tiskarjev L. Broakvar. Meteorologično poročilo. a <* Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Mo-Nebo kri na v mm. d ca 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 742-10im. 740'6f> mm. 741*29 aa. —15*4 C brezv. — 6'UJ G brezv. — 68 C si. vzh. 1 megla o-OOui. obl. ■ obi. I Bnega. 1 1 Srednja temperatura — y-6°, za 6-7° pod norinakv.u. dne 5. januvarja t. I. (Izvirno telegrariftno porodilo i Papirna renta.........79 gld. 30 k,-. Srebrna renta .... .....80 „ 10 „ Zlat« reuta..........99 , 70 l b*/e lutrcna renta.........93 , 90 Akcijo narodne banke.......84! , - I 298 gld. 10 kr. 121 * - ■ 59 f» - 72 9 199 n 30 • i -— 168 _ • 99 75 1-20 • 80 88 ►0 86 a 3J • 104 n — 114 75 119 ( 75 104 30 104 75 II 169 50 Kreditne akcije...... . . London ..... Napol....... ... C. kr. cekini. ...... Nemške marke ..... 4% državna srećke iz 1. 1854 250 gld. Državne srećke iz 1. 1964. KM) gld. 4' , avstr. zlata renta. da\ ka prosta . . Ogrska zlata renta 69/f...... t a i n * * - .. .... „ papirna renta 58/rt..... 5° „ štajerske zemljišč, od.ez. ob lig. . . Dunava reg\ srećke 5* „ UM) gld. Zemlj. obć. avstr. 4»/i0/0 zl»a.ti zast. listi . Prior. »nlig. Klizabetiue zapad, želtv.niM Prior. oblig Ferdinandove sov. železnice Kreditne srećke......100 gld. Zahvala- Vsem, ki bo me) boleznijo, ob smrti in pri pogrebu naše prerano umrle nepozabljive IVANKE KOŠENINE v tako obilni meri i/raževali svoje sočutje, posebno pa za darovane vence in trakove, izrekamo svojo najsrčnejšo zahvalo. V Spodnji Hiški, v 4. dan januvarja 1884. (9) Žalujoči ostali. Domač kruh. Pravi saksonski ržco K *- ■■ 11 in kruh vsake vrste pravega dunajskega dela, ki je pećen brez vsacih drož in se ohrani tri dni svež (frišen), dobi se pri Janezu Žagarji, (10—1) na Dunajskej cesti Št. 3. strune za citre, kitare in gosli iz renomirane tovarno (753—3) Bratov Kirchner-jevih na Dunaj i dobe se v Ljubljani jedino pri Podpisani naznanja, da je svojo notarsko pisarno S odprl f" v Kotnikovi hiši na Nemškem tr^n št. 7 \ nasproti nemški cerkvi. Ivan Oog-ala, £ P (8-1) c. kr. notar. Q 3 OOO jrt jMttprog -m 'lliKpi) postnem povzetji — gld. »O kr. ovarnik v Brnu. jlago ne dopadalo, se more za meniti. OskrbniŠtvo mase falirane „velike uiiglo-britiJSke m ebrnlnske tovarne66 prodaje vso čiheruo robo pod piavo ceno. Če ae pošlje ali poštno povzame 8 gld. 50 kr., d >bi se lična mizna oprava iz čistega najfinejšega auglo-• rlllAkega srebra (katera je veljala prej več kot 40 gld.) iu dobi vsak naročnik pismeno garancijo, da ostane jedilno orodje 10 let lepo belo. 6 namiznih nožev z izvrstim jeklenim rezilom, 6 pristnih anglo-britiško srebrnih vilic iz jekla, 6 masivnih anglo-britiško srebrnih Žlic, 6 finih anglo-britiško srebrnih žličic, 1 teška anglo britiška srebrna zajemalnica za juho, 1 masivna anglo-britiška srebrna zajemalnica za mleko, ■'> izvrstnih anglo britiško srebrnih voznih podstavkov, namiznih anglo-britiško srebrnih žličic za pojužnik, 6 pristnih anglo-britiško srebrnih vilic /.a pojužnik, 1 izvrstna posodica za poper ali sladkor, 6 lepih masivnih čašic za jajca, 6 najfinejših anglo-britiško srebrnih žličic za jajca, 1 krasen anglo-britiško srebru podstavnik 30 ena. dolg. 1 edilo za čaj, najboljše vrste, 2 zborna namizna salonska svečnika, 4 najfinejše sladorne čašice na visokih nogah. 65 kosov, ki veljajo le 8 gld. BO kr. V dokaz, da moje oznanilo B nl«'part*ho, WM se tu javno obvežem, da vzamem blago, ako ne ugaja, brez ugovora nazaj; torej je v-Bako naročilo brez risice. Po dru^ej firmi anonsirano namizno orodje z marko itno zboljšana Britania" je navadna šušmarija, in jo po-.i un na zahtevanje v jednakom številu za 1 gld. ceneje. Kdor hoče tedaj dobiti dobro in solidno blago, ta naj se, dokler je še kaj v zalogi, zaupljivo obrne do J. H. Rabinowicz-a, Dunaj, .al-Depot der Anglo-Britischen Silberiabrik, II., Sohiff-amtsgasse 20. (743—6) vtilui prašek za našteto orodje dobiva se tudi pri meni, po 15 kr. škateljica. ITlliJ) ■ le : -v I^ui-izi, Londonu. Izc' d eJj iA odgovorni urednik Makao A r n i Č. Odvetniški koncipijent z legalno prakso, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožen, se takoj vzprejme v pisarni dra. Ivana Omnlec-a v Ormoži. (3-2) Prevažanje ljudij in blaga v AMERIKO ARNOLD-u RElF-u, najbolj« in najceneje pri (238—al) Wien, I., Kolovvratri ng, I'jHtaloz-.igjisse 1. \ Pivovarna bratov Kosler-jev. { Izv rntno a v zabojih ]>o 25 in 50 steklenic se dobiva iz (83—48) ALOJZU MAVER-jeve ' zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. Važno za otroke. Statistični izkazi potrjujo, da mnogo naših lju-beznjivih malih pobero nalezljive bolezni, kakor da-viea, osepnice, škrlatica itd. Kaj hoćemo storiti proti temtl? ,Naše male varovati pred nalezl jivostjo je jedino sredstvo proti temu." Da je pa to mogoče, treba jc končati škodljive mijazme v zraku, kar se pa doseže samo z Bittner jevim „< Joni furnira-Spritom". Ta prenese iu razširi balzamični d Hi po smreki v sobo in očisti zrak oconovanega kislika. Razen tega je Blttner-jev „Coniferni-Spritu izvrstno zdravilno sredstvo proti težkemu dihanju. Steklenica ttittner-jevega „t'oniternega-Sprita" velja 80 kr., 6 steklenic stane 4 glđ., in k temu pripadajoi patentirani raz-pršilni aparat 1 gld. 80 kr. Dobiva so pri Jul. Bitt-iier-jii, lekarju v Reiehenuu, Spodnja Avstriju, iu pa pri lekarji Jul. pl. I rnko< /y -ji v Ljubljani. (792) ••••••••••••••a ] Čudež industrije. Samo 4 gld. 50 kr. m cen. kralj, patentom previđena 5 us a mm nihal©, ki bije in kaže datum, v prt fino pobranem okviru iz orehovega lesa z nibuloiu in hrouaNtiiui utežuml. Kazen teh prednostij ima ta ura neprecenljivo lastnost, da se v temnej noči c. kr. patentirano kazališče sveti v jako čudovitem, vijoličastem, čarobno krasnem svitu ter se za izdatno svetlobo jamči i O let. Ta s svojimi prednostmi že itak prikupljiva ura postaja pa še posebno nepogrešljiva in za vsakega prepotrebna s tem, da kuže tudi clic vMuki S stletna garancl a! nk lin'/|il;iriiii. \n nii'Sfćnf obroke po l do'»gl. A Takoj delujoče. Uspeh zajamčen. Vci&Ofjih I § ivo t Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTITJM (brado ustvarjajoče sredstvo) brez uspeha. Ravno tako sigurno pri plešah« lupalih iu osivelih laNeh. Uspeli po Večkratnem močnem utreiij. zajamčen. Pošilja v stoklenicah po 1 gldi 50 Ur. in v steklenicah za poskus po 1 gld. •J. kr. Dr. Beringuier-jev dišeči kroninl duh, krasna voda za d u banje in umivanje, ki krepča in hudi živel); v izvirnih steklenicah po 1 gld. 25 kr. in 75 kr. Prof, dr. Lindova rastlinska pomada v štanjscah, poviša svit iu voljnost las in je pripravna posebno za to, da obdrži proge las na glavi; v izvirnih kosovih po 50 kr. Balzamiono milo iz oljke so odlikuje po oživljajo£ej in ohranjujoče! mori za voljnost in mebkost kože; v zavitkih po 35 kr. Dr. Beringuler-jev rastlinski pripomoček za barvanje las, barva prav črno, rujavo in rumenkasto; s krtačami in lončki vred po 5 gld. Dr. Hartung-ova zeljlščna pomada za oživljenje in zbu-jenje rasti tas; v zapečatenih in v steklu štempljanih posodicah po 85 kr. Dr. Beringuier-JBVO olje iz zemljiških korenin za okrepčan jo in ohranjen je las in brade; steklenica 1 gld. Dr. Koch-OVi bonboni iz zelišš, znan in skušen domač pripomoček za prehlad, hripavost, zahasanost, hripavo grlo itd.; v izvirnih skatljicah po 70 in 35 kr. Bratov Ledar-JBVO balzamlčno miio iz olja zemeljskih orehov, prijeten pripomoček pri umivanji nežne in občutljive kože, posebno damam in otrokom; po 25 kr.; pakot (4 kosovi) 80 kr. l*r«vl ti po pripoznanej solidnoati in pripravnosti tudi v naših krajih že priljubljeni pripomočki se do-bivajo: V I.juliljuni pri bratih Krisper m pri Edvard H u lim: v Zugrebu pri J. J. Cejbeku Karol Ara/.imu iu Flor. Kiraloviču; v Celji pri Kr. Krisp >rju; v Keki pri droglijeru Nikolu 1'avačiču; v Gorici pri lekarjih G. li. Pontiniju in G. Cristofbluttiju; v Celovoi pri lekarjih II. Konunetterju iu Vilj. pl. Dietrichu: v Trstu pri lekarjih J. Serravallo, K. Zaucttiju in P. Prendiniju; v Beljaku pri Kumpf-ovih dedičih; v Varaždinu pri lekarjih Fran Riedtu in Anton Kusyju; v Kadru pri lekarju N. Androvieu. Svarilo. Svarimo pred pouurejaujeiu, osobito pred dr. Suina do iloute-ni.iid ovo dišečo zobno pasto in pred dr. I >ii r ii a nI i d v i m aromatičnim zeliščnim milom. Mnogi puuarejulci in prodaj«!«* ponarejenih našili priv. stvarij bili so že na »auaji iu v Pra«;! sodnijsko obsojeni, da so morali plačati precej&uje globe v denarji. RAYMOND & Co., c. k. pr. lastnik tovaru hygali8tičnih cosm. stvarij v Berlinu. (4—1) 'narodna tiskarna" v Ljubljani priporoča po nizkej ceni vozne liste slovensko - nemške in nemške. ezilne stroje za skopo in klajo, rezajoče v VBaki poljubni dolgosti, v 24 raznih velikostih, izdelujejo kot posebnost izvrstue kakovosti in rabnosti ter razpošiljajo točno z Dunaja P H. MAYFARTH & Co., izdelovalci strojev, "^7"IE3ST, II-, Praterstresse '7S- Išcejo se izvedeni, zanesljivi agenti. — Prekupcem se_ dovoljuje visok rabat. Ilasti-orani ceniki yratis in franko (771—6 7 Laatniuu in Uk -Narodne Tiskarnei".