„Obrtnik**
izhaja 16. dan vsacega meseca in velja b pošiljanjem na dom vred za celo leto 1 gld. 80 kr., za pol leta 90 kr.
OBRTNIK
„Der Gevverbsmann** erscheint am 16. jeden Monates und kostot einschliesslich der Zu-sendung fUr das ganze Jahr 1 fl. 80 kr., fUr eln halbes Jahr 90 kr.
Ured niStvo in
oo.podske ulice st. s.	(DER GEWERBSMANN.)
Redaktion und Admlnistration: llerrcngas.se Nr. 3.
StrolsoTrnja.šls: list za, oTortni staoa.
III. sliod avstrijskih obrtnikov.
Dne 6., 7. in 8. septembra 1.1. snidejo se obrtniki iz vseh avstrijanskih kronovin v tretjikrat na Dunaju k posvetovanju svojih teženj in dokažejo s tem, da pred tremi leti pričeto obrtno gibanje ni bilo le miraogre-doče oživljenje, temveč stalni nastop obrtnega stanu mej politično in socijalno važne faktorje v naši državi. Za časom zadnjega zborovanja postala je obrtna postava veljavna, objavile so se naredbe ministerstva o njeni izpeljavi in storili so se prvi poskusi orga-nizovati se po novo vpeljanih zadrugah. Praktični pomen dobila je tudi določba o dokazu zmožnosti.
Da obrtna postava še ni taka, da bi na vsaki način preprečila propad obrtije, vedel je sicer vsakdo — a v obče pa se je pri-poznalo, da je storjen pričetek na bolje in da ne primankuje druzega kakor dobre volje merodajnih krogov in pa požrtovaluosti in vzstrajnosti mej obrtniki, da se doseže to, kar je smoter obrtnemu gibanju — zboljšanje in osiguranje obstanka malega obrta!
III. shod obrtnikov na Dunaju bode silno važen, kajti tukaj gre povedati kako se tč v prid male obrtije sklenjene postavne določbe v posameznih krajih izpeljujejo, tukaj kode staviti vprašanje, je Ji obrtna postava Istina, ali pa je vsakemu prepuščeno ravnati se, kakor mu je drago. Naglašati bode treba, da, akoravno je zaspanost mej obrtniki velika, ki se bilo marsikaj več lahko zgodilo, če bi kile vse oblasti poklicane v izvrševanje te postave delale energičneje in malemu obrtu Prijazneje, nego se je godilo. Mlačno posto-
panje obrtnih uradov ne more navduševati obupane obrtnike, pa tudi ne zatreti njih protivnikov.
Koliko se je govorilo o vsemogočnosti kapitala in naglašalo, daje treba tudi pridnim rokam brez kapitala pripuščati primeren samostojni delokrog, da ne postanejo vsi sužnji kapitala, a kako malo se je v istini zgodilo! Kapitalski podvzetniki in konfektionarji še zmiraj neomejeno gospodujejo, mej tem ko v prid jednega samega ali pa v prid kake kapitalske družbe škodo trpi na stotine davko-plačujočih samostalnih obrtnikov.
Popolnoma pripoznamo, da je poravnanje današnjih obrtniških razmer in odstranjenje navad, ki so se v teku četrt stoletja vsled obrtne prostosti minile ter običajne postale — silno težko delo. A storjeno mora biti, če se hoče država izogniti pretečej ji socijalni nevarnosti, ki se je porodila jedino le po dogmah privatno kapitalistične špekulacije. Zatorej sta pa tudi brata kapitalizem in anarhizem jednako odločna protivnika malej obrtiji, ker imata jednaki interes na temu, da se moči države oslabijo v prid posameznih požrešnih in pa zbeganih glav. Na konečni izid teh homatij nihče ne misli, „da le trava raste, dokler je živ“!
Mnogo se nadejamo od III. obrtniškega shoda, v katerem bodo sigurno zastopani tudi kranjski obrtniki, in v prihodnjem listu bode nam možno natančneje obznaniti vse, kar bode prišlo v razgovor.
Našim obrtnikom pa priporočamo, naj se že zdaj vdeležujejo razprav, ki se bodo vršile v ta namen v kranjskem obrtnem
50
društvu, da storimo zadnji poskus, če nam je | prinašali brezvspešnih materijalnih in du-
moč pomagati — ali če pa sprevidimo, da so vsi napori zastonj — ne bomo vsaj več do-
ševnih žrtev!
Občna delavska bolnišna blagajna.
Kakor smo iz tukajšnih časnikov poizvedeli zbralo se je dne 28. junija v tukajšni magistratni dvorani nekaj znanih liberalnih (?) gospodov, katere je kar iznenadoma obšenčil duh človekoljubnosti, v posvetovanje, kako pomagati revnemu obolelemu delavcu in pomočniku.
To početje — samo na sebi hvale vredno — ima pa le jedno napako, in ta je, da so si gospodje za veliko časa prepozno izmislili, storiti to, kar so brez njih svčta in podpore delavci davno že sami storili. Mi smo sicer popolnoma prepričani, da „iz tega Žaklja ne bode moke“ — hočemo pa to posiljeno človekoljubje označiti, kakor to, kar je v istini — „humanitarni sport.“
Nočemo posebej naglaševati, da v Ljubljani vže od leta 1870. sem obstoji delavska bolnišna blagajna, katera pa le zato ne napreduje, ker se je po prizadevanju somišljenikov omenjene gospode ločila od delavskega društva, in ker se je vže leta 1872. po jednem delu tačasnih odbornikov, mej katere je spadal tudi pisatelj teh verstic, — nameravana in do podpisa pogodeb vže vrojena zveza z drugimi avstrijskemi in tudi z občno dunajsko bolnišno blagajno, po večini „tudi“ liberalnih odbornikov zavergla!
Takrat imenovala se je taka zveza nevarna in že davno umrli „Laibacher Tagblatt" udrihal je nevsmiljeno po onih „socijalnih demokratihki so bili za zvezo z bolnišnemi blagajnami. A sedaj čez 12 let, spomnili so se ti pospodje, da obstoji neka zveza avstrijskih bolnišnih blagajin, pisali so tja in nemški prvaki, doktorji i drugi, stopili so v razgovor z zloglasno dunajsko delavsko blagajno. Skorej bi stvari ne mogli verjeti, ko bi ne vedeli, da je ona blagajna enako nasprotna zadrugam in zadružnim blagajnam, kakor naši liberalni gospodje, kojim je sedaj, ko obstoji že mnogo izvrstnih blagajin in je tudi vsaka
posamezna zadruga p o postavi zavezana bolnišno blagajno napraviti, — še le v glavo palo storiti tudi nekaj za zboljšanje delavskega stanja.
Dvomimo, da bi bile osnovateljem tega novega društva znane najnovejše odločbe mi-nisterstva v zadevah bolnišnih blagajin, ako-ravno so tolikanj važne, da utegne morebiti še le državno sodišče, na katerega so je vodstvo centralnega društva obrnilo, stvar rešiti — a najbržje ne po nazorih društva.
Vse delavske bolnišneblagajne so namreč I ustanovljene na podlagi društveno postave od ! 15. novembra 1867. 1., a kakor razvidimo iz vladinih odlokov, ki so v teku lanskega in letošnjega leta došli več kot desetim v zvezi avstrijskih blagajin stoječim društvom — in pa tudi t u k a j š n e m u čevljarskemu podpornemu društvu, ne dopušča vlada najmanje premembe pravil glede upla-čevanja in izplačevanja, temveč zahteva, da se te društva preustroje po postavi od 26. novembra 1852.1., in zraven tega pa še posebno opozoruje, da u plačevanje v tako društvo nikogar ne oprosti po obrtni postavi določen ega u p 1 a-čevanja v zadružno bolnišno blagajno.
Ker bode tedaj brezdvomno ustanoviti zadruge, ž njimi pa tudi bolnišne blagajne, ne preostaje prav nobene potrebe več usta-novljati občno blagajno, ker se s tem obrtnike in delavce v novič poskuša bogati in v prepir spraviti. Če pa ta odbor misli, da bode one bolnišne blagajne, ki sedaj vže dobro stojijo in pa zadružne pod svoje krila dobil, se daleč moti. Obrtniki imajo po obrtni postavi tretjino vseh dohodkov v blagajno upla-čevati, zato bodo pa svoje in svojih delavcev premoženje z slednjimi vred prav lahko sami gospodarili in ne potrebujejo za blagajničarja nikogar, najmanj pa ljudi, ki dejansko
51
za take namene svojega žepa še nikdar odprli niso in koji z vslanovljenjem take blagajne ne nameravajo drnzega nogo paralizo-vanje jim neprijetne organizacije obrtnega stanu!
Mi popolnoma pripoznamo vrednost zveze bolnišnik blagajin in smo to že 12 let prod temi gospodi izpeljati skušali — a sedaj nismo več za tako zvezo, ker nam ne daje dovelj sigurnosti*) in ker oslabi veljavo zadrug. Zadrugam pa je zveza dopuščena in tako bode lahko vsak strok posebej stopil v zvezo z jednacemi obrti po drugih mestah.
To bode ne le mojstrom temveč tudi delavcem bolj ugajalo, ker se vsi nikakor še ne strinjajo z onimi načeli, ki so pripeljali delavske stanove mej gospodovanjem naj-liberalnejših načel — na beraško palico.
Dobrohotni in ljudomili novi odbor za vstanovljenje občne delavske boluišne blagajne na Kranjskem sme svoje delo pač ustaviti, kajti mej obrtnim in delavskim stanom ne bode našel simpatij, najbržje pa tudi ne pri vladi, katera bode na vsaki način pospeševala ustanovljenje postavnih zadružnih bolnišnih blagajnic.
V povzdigo strokovnega pouka.
Večkrat čujejo se pritožbe, da so v sedanjem času vajenci preslabo izučijo in da vsled tega tudi pomočniki v strokovnem napredku zaostajajo. Bodi si stvar že istinita ali pa ne, resnica je, da se za strokovni obrtni pouk tudi dandanes malo skrbi, in se le tisti vajenec povoljno izuri, kateri ima sam posebno veselje do izvoljene si obrti. Pospeševanja marljivosti vajencev na jedni ali drugi način popolnoma primankuje, odkar so prenehale stare zadruge. Povsem utemeljeno je tedaj, da je obrtna postava zadrugam naložila skrb za duševno in strokovno izgojo vajencev, in jim dala silno važno pravico, v gotovem slučaju, zanikernemu mojstru odvzeti celo pravico držati si vajence. Ki nam danes namen opisavati delokrog zadrug o tej važni zadevi, marveč hočemo le opozorjati na jeden pripomoček, kateri bi veliko pripomogel v zboljšanje navedenih
razmer in kojega že samo kranjsko obrtno društvo lahko upelje. Ta pripomoček pa je:
Perijodične razstave izdelkov od vajencev, združeno s primernimi premijami za najboljše dela.
Take razstave napotile bi naše vajence pečati se bolj intenzivno se svojim strokam, napravile bi jim veselje in dajale spodbudo k vedno večjem napredovanju. Upliv imele bi celo na pomočnike, ker bi se pozneje lahko razširile, in pot pripravljala bi se v novič k temu, da bi po delalnicah več mislili na strokovno vednost in na delo, nego na prazne sanjarije, ki brezdvomno še nikomur niso hasnile, marveč že marsikoga oškodovale. Gotovo pa je tudi, da bi kranjsko obrtno društvo dobilo s to upeljavo polagamo vsestransko podporo in da bi stvar dobro podložena, čeravno prav v malem pričeta, — s časoma napredovala!
Iz kranjskega obrtnega društva.
Pretekli mesec zborovalo je kranjsko obrtno društvo vsaki četertek. Udeležba udov sicer ni bila posebno velika — a došlim gotovo ni bilo žal, da so se snidili k važnemu razgovarjanju.
Vsled posebnega sklepa odborovega odposlala se je k visokorodnemu g. deželnemu predsedniku dne 22. junija posebna deputacija, obstoječa iz društvenega predsednika g. Kleina, zapisnikarja g. Kunca in odbornikov g. Foderla
*) Bericht der Control-Commission des Ver-bandes der allg. Arbeiter-Kranken-Unterstutzungs-Vereine Oesterreichs, Zeitperiode 1883—1884, pravi »dass es fraglich ist, ob der Verband, welcher j
ebonfalls auf Grund des Vereinsgesetz.es vom Jabre 1867 genehmiget ist, auch nach dem Gesetze vom Jahre 1852 moglich ist?
52
in Fischerja s prošnjo, da blagovoli sl. vlada pospeševati zaostalo osnovanje obrtnih zadrug, s tem da pozivlje dotične organe v živahneje delovanje. G. deželni predsednik je deputacijo prijazno sprejel, in po razgovoru z vsemi člani deputacije odgovoril, da bode stvar preiskal in potrebno ukrenil, da se kolikor moč hitro izpolnijo navedene želje, kajti postave je treba tudi dejansko izpeljati.
Glede občnega shoda avstrijanskih obrtnikov na Dunaju odpisalo je društvo, da se
strinja z nazori sklicevalcev, in da se bode zborovanja gotovo udeležilo.
Pri dveh zborovanjih predaval je g. Geba ml. koji se je tudi izvolil zapisnikarjevim namestnikom, ©telefonu, in sicer prvikrat o teorijah te nove iznajdbe, drugikrat pa s prav zanimivimi praktičnem! poskusi. G. Štrukelj pripustil je društvu v ta namen še jedno sobo, kjer so se poskusi vršili.
Zborovanje je vsaki četertek zvečer ob 8. uri v društvenem prostoru.
Razne
i Umrl je g. Lorene Zelenec, klju-čarski mojster in odbornik kranjskega obrtnega društva. Njegovi sodrugi skazali so ranjkemu z obilim spremstvom k večnemu počitku zadnjo čast. Naj v miru počiva!
V zadevi ustanovljenja zadrug. V preteklem mesecu zborovali so v magistralni dvorani kovači, ključavničarji in izdelovalci druzih kovin, da si napravijo zadrugo. Načelnikom bil je izvoljen ključarski mojster g. Albin Ahčin.
Krojažki pomočniki posvetovali in sklenili so pravila za pomočniški zbor, mojstri pa, ki so imeli preteklo nedeljo v isti namen zborovanje, niso kaj opravili, ker je bila vde-ležba (10 mojstrov) premajhna. Zategadelj sklicalo se je novo zborovanje, ki bode v četertek dne 17. julija zvečer ob 7. uri v magistratni dvorani.
Želeti bi bilo obilneje vdeležbe, da se tudi ta začetkoma tako zavožena zadruga ustanovi in s tem konec naredi umetno napravljenemu raejusobnemu hujskanju, ki slehernemu več ali manj škoduje.
Nov spis. Pod naslovom: „Die nachsten Aufgaben der Gewerbegenossenschaften von Prof. Franz Dawidowsky“ izšel je ravnokar in se dobi pri zgornje avstrijskemu obrtnemu društvu v Linču po 50 kr. Obrtnikom ga prav toplo priporočamo.
Skupni izlet nameravajo napraviti letošnje poletje udje kranjskega obrtnega društva
stvari.
v do zdaj še nedoločen kraj, kjer bi imeli priliko ogledati si kako večje obrtniško ali pa fabriško poduzetje. Natančneje o tem raz-govarjalo se bode v prihodnji odborovej seji.
Javno vprašanje. Anarhisti pošiljajo svoje duševne proizvede še vedno „Ljudskemu glasu. “ Dokaz temu je „listnica uredništva11 v zadnji št. „Lj. Gl.“, v koji urednik nekemu K. M. v L. kar javno piše, da je zoper boga in vero, ter da mu je doposlal „bogokletni spis“!!!
Ker nikomur ni ljubo v jedno vrečo pometan biti z zločinci in je v L. marsikedo, čigar priimek se začenja s črkami „K. M.“, bi gotovo vsakemu ustrezalo, če bi c. kr. deržavno pra v d ništv o p o i s k a 1 o pravega „K. M. v L." Urednik tega lista ima z dvema prav bližnjima sosedama vred nesrečo, da se njih imena začenjajo z enacemi črkami, misli torej, da je k opozorenju zategadelj tudi postavno opravičen. Zraven tega stavi se pa tudi vže precej ventilirano vprašanje: Je li c. kr. penzionirani davkar Suhadobnik privilegiran, da sme — mesto da bi mirno in hvaležno užival pokojnino, brezobzirno napadati nasprotnike, anarhističnega njegovega dopisima, in škodovati obrtijam davkoplačujočih poštenih obrtnikov, kateri ga redijo? Justitia regnorum fundaraeutum!
Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik Matija Kunc. — Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani.