Podiistok. Kmečki kralj Matija Gubee. Iz hrvatskega Harko Krajne. (D-lj«.) Mw)žice so se zbirale krog Matija Gubca, ali crn jih je miril, naj se ne prenaglijo, ker bi lahko konfrilo vse nesrečno, naj počakajo, da poskusi Se on. Ce tudi to ne pomaga, tedaj pa se naj vzdigne kramp in pa motika za ataro pravdo, za človeške pravice! Gubec se napoti z Ilijo Gregori&em k župniku Babi^n. Duhovni naS oče, tako je začel, ljudstvo ne more v&0 v tej beidi daljo živeti. gaini vidite, kake muke i2mišlja za nas ta antikrist na Susjfcdu. Is^ kali smo pomoči že pri kralju, apomoči ni. Gospoda pravijo, da rai kmetje nismo ljudjet. Dokažemo jim, da ima tudi to teptano kmečko ljudstvo v sobi srce In da Se mu ni zmanjkalo junaške krvi. <Mera Tahovih hudobij je polna. Pride dan, ko se dvigne ves okraj proti Susjeldu, ko se dvigne kmet, da reši svoJb poSteno življenje! Sdnovi moji, odvrne jima stari zupnik, vidim vaSo bedo in va5o nadlogo in vsaka vaSa bolečina io globoka rarja za moje srce, a bodite le Sa potrpeMJivi! A kako dolgo še, Castiti oCe?, vzkipi IBja. Taftova žltnice in ehrambe so polne, ljadstvo pa umira <Jd Jakote, reditl moramo njegove pse, mi pa glodar mo skorjo. Ce ima kdo izmed naa Se kaj sena, mora 2 njira krmiti gosposko živino \n če Tahu crkne kako živinče, ga mora kmet plačati! In da še jaz povem, začne Gubec, ¦ kaj se je pri nas zgodilo! iT.aliu se je pokvarilo tisoč veder vina. Po vsej okolici jc dal razglasiti, da ho6e razdeliti vino med kmete, vsakdo naj pride s posodo nn Stubico. Vino se res razdeli, a zdaj zapove Tuh, da mora plačati vsakdo za vedro toga skvarjenega vina tri tolarje, ko pri nas navadno dobiš uttjboljšo vino za eden tolar. Pri^li so Tahovi razbojniki in za vino odgnali živino, konje in drobnico, ' pri živem Bogu vse; kdor pa se je upiral, s tem pa marš nn vislice! In mi naj služimo ' takemu rablju ? Ne in stokrat ne! Tudi mi smo Ijudje kakor gospoda, potomci Adamovi; Adam ^pa je bil kmet, torej je naS stan starejši od gosposkega. Trpeli smo, molili smo, obupovali, ali molitve niso koristile! Pritožili smo so pri kralju, jpri banu, a Tah nas vseeno še v enoraer muCi in obeša! Vzdignili se bomo vsi naenkrat kakor grom in z žalezno roko iztrgamo temu krvosesu zversko src« iz i prsi! Vse smo dobro premislili. Strašno bo, ali strašneje no more biti ko je zdaj. Mi nismo razbojniki, poštenjaki smo, a Tahu nočemo služifi! Pa naj se zruši nebo na nas!, doda Gregorift. Vse ljudstvo od Sotle do Krapine, pa tudi naši brati Slovanoi, ki jefiijo pod nemSko gospodo, ue mislijo drugaCe! 'Župnik jima zafine pravitl, kaJco jo bil pri bann in pri Skoru DraSkoviftu ter ju prosil, naj se zavzameta za ubogo ljudstvo. Oba sta obljubila, da bosta pisala kralju, pa tudi kmetje naj iiberejo iz svoje srede dvojioo, ki naj bi Sla h .fcralju. MogpC« pa so 5o le poravna broz^krvt1! Zaničljivo reče Gubec: Daj dobri Bog, da bi se vse poravnalo brez krvi! Kako tudi jaz to želim! A srce mi pravi, da bo tekla kri in še mnogo, mnogo krvi! Naj bo po vaše, častiti ofte! Izberemo si dva moža, po&ljeroo ju pred našega kralja, morebiti odtegne božja roka strašno nesrečo od našega tako znpuščenega, hrvaSkega ljudstva. Midva sama, Inim Tlija, ne greva. 'Midva morava ostati doma in paziti na ljudstvo, da nc zbesni in si ne oskrune rok z nedolžno krvjo! Pozno se poslovita moža od župnika, ki ju 6e pred odhodu blagoslovi, in odide poln skrbi v svojo sobo. da napiSe pismo za kralja. ?xvni. Jnrkova Janlca .e znorela!' Jura Mogaiča še zmirom ni bilo iz tur§ke sužnosti. Med tem časom pa se je zgodilo,z njegovo nevesto Janico nokaj straSnega! Laziti je začel za njo Peter Bošnjak. Že parkrat ji jo ponudil darila; a poštena deklica ga vsakokrat ostro in odločno odbijte, 6eS, da srca nima na prodaj. Prisegla je zakon Juro "Mogaiču. njegova bo ali pa nobenega, pa naj pridejo vsi angeli z nebes, jo no ,podkupijo. Ptefor Bošnjak ji zagrozi za to grozno maSčevanjo. Ko njen ujec Matija GubeCsto zve, povabi njenega oCeta Jurka, naj se najdalje v enem tednu preselita z Janico k njemu v Stubico, da bi bila dfck-lica varna pred hudobnežem. Preteklo je par dni. Janica }e ravno stala na pragu domaie hifiice, ko pride mimo oskrbnik s Sus- jeda in zapove, naj pridejo jutri vsa deklejta iz Brdovoa okapat koruzo pri reki Krapini. Tab. da ukazuje, da morajo priti vsa dekleta, kor so pioški nemarni, potem pa njena hiša itak ne bi mogla poslati nobenega moškega delavca. Janica odpelje takoj sl^ega očfeta k Iliji v goste, sama pa pojde jutri v grad na delo. Napočilo je jutro, da si ne moreš želeti l^pšega. Deklice so že na njivi in okapajo koruzo. Kakor da gre za stavo, delajo marljifvo ves dopoldan, Nagibalo se je že blizu k poldnevu, ko prijaha proti njivi s Susjeda sam grajščak Taji, Iza njim pa Peter Bošnjak. Gospod jaha krog delavk i(n pride ttfdi do Janice; tu Peter, zameži proti njemu z oCesonj in pokaže s prstom na njo. Tahu se divje zabliska oko. (Ogleduje Že nekaj fiasa krog po njivi, potem pa refie: Dfelale ste dobro! Vero, da doma nimate kruha, aato boste danes obedovale v gradu! V tem zazvoni v Brdovcu poldne. Deklice pomečejo motikiB na tla in se pobožno prekrižajo. Tah zapove, naj gredo zdaj vse* na Susjed. Veaelo vržejo delavke motike na rame, pa hajti v imenu božjem! Naobedovalo so se, ^opet je treba na delo. Po vrstl so Sle skozi grajska vrata. Ko pride tudi Janioa do vrat, stopi pred njo grajski sluga, rekoč, naj malo poftaka, kter je milostljivV gospod vprašal ea njo. Janlca se protivi, kaj neki 6e gospod z njo. Krepko zamahne z motiko nad njim, 6e bi se ji približal, a v istem hipu ji izvije drug hlapeo motiko iz rok. Peter Bognjak pa zapre pred njo s satanrikim grohotom grajska vratAr Kakor blisk ji vržejo črez glavo plahto, eiden hlapec jo pograbi krog pasa in jo nese v gornji del grada, kjer je stanoval Tah. —¦ — — — — — — Iz sobe se je čul samo grozen krič na -pomaganje. __;_____ Na veder. je sedel Ilija za mizo^. slepi Jurko pa se je stiskaval v kot in čakal na svojo Janifco. Naenkrat se zafiuje zunaj grozten, nenaraven smeh. Proti Ilijevi hiši leti Janica; lasje ji vijbraio v ^tru, roke dviga in v enomer se grohofte — — Jurkova Janica je znorela! — — — Kata in Ilija pri,skočita k njej, slepi Jurko pa bolestno zastokta: Janica! Moja Janica! Kaj ti je? ixrx. ,,ZakllnJaino se prl krvi Krlstusovi, Oa se maMn' Jemo nad Tahom!M Drugega dne Binkošti leta 1572. po >poči ]e bilo. Tik Save blizu Zaprešifia v gostem vrbovju s*toji zapuSčen mlin. Vse naokrog je mirno, samo v rolinu se nokaj premika in moški glasovi se iujejo iz njega. Kjo »bi šel pogtedat, kdo je, bi videl, kako sedi v sredi na mlinskem kamnu nag stari znanec — Matija Guboc. Bfed je, obraz mu je mraCen, a fiisto mJren. Poleg njega bi videl Ilijo GregoriSa, Gušetlfia, TVana SvraCa, Matija Bislriča, Ivana TurkoviCa in Pasanca — sami vrli kmetje iz raznlh krajev lepega Zagorja, ki so se zbrali nocoj v tem samotnem Lu zapuSftenem mlinat  Bratje!, spregovori Matija Gubec, vi veste, s»a-  kaj smo se v tej tihi noči zbrali na razgovor, vi ve- ste, kaj nas boli in pefie. Osem let je že, kar na-  pajamo z lastno krvjo našo domačo zemljo. MuCili smo se in potili, a sad naše muka in našega znoja nam ugrablja Tali! Ta krvolok nam je vz»l žito, vino, živino, z eno besedo vse, k&r smo imeli, in nas spravil na beraško palico. Koval nam je težke verige, stavil vislice, sekail našim bratom glavB — samo sebi v zabavo! Zatekli smo se k sodniji, & za kmeta tudl tam ni pravice. Bili smo pri banu, a ban ne drži obljube. V poslednjem zborovanju so gospoda sklenili, da nas mora sodnija preganjati in obešati kakor razbojniko in da nas morajo izobčiti iz kršftanstva. In zdaj nas priganjajo, naj gremo zidat trdnjavo Ivanič, zdaj, ko je zeinlji treba delavnih rok po dolgili letih lakote. — Pa vse to bi še 61ovek prenesel; a da zasega v naSe poštenje im kakor divja evei* oskrunja naSe žene in "dekleta — to krifii v nebo za m&gčevanje! Pri teh besedah skofei Gubeo na noge, stlsne orjaSkie pesli in oči mu zažare v pravifini jezi. •; Po vaseh, nadaljuje, jokajo osramofiene drtlioe irf edina podpora slepca Jurka je znorela! In nebesa, kakor da so se za nas zaprla! Za nas ni nikjer več pravice! Zato se vzdignimo kakor ena daSa, eno srce,' izvojskujmo m ^priborimo si sami, flesar nam svet ne mara datl! Vzdignimo se!, tzaorijo Vst: navzofti kmetje ©noglasno. .' 2J»kolnite s©, da hoftete statl drug poleg flrngega, da se hoCef« maSčevati nad samim zloflincem!