Stranj 8
Naše-
NOVINE 23. juli 1979

Slovenska stran


f/iP PIŠETA IN UREJUJETA:	^
Lojze Košorok in Pavla Gruden

Novice in zanimivosti

Kar Po Domače...
Kolikor človek v življenje vloži (za splošni blagor) toliko bo tudi žel za sebe. Seveda je ta fenica dandanes že tako zasmehovana, da jo je že skoraj bre/ smisla zagovarjati, saj ljudje z otopelimi možgani ne vidijo dalje od sebe. Če pa dodaš v pogovoru še tisto za "splošni blagor", se lahko zgodi, da boš za dokazano modrost, za resnico, ki je neizpodbitna, kar pri priči proglašen za norega.
Vzemimo za primer narodov blagor. Za narodov blagor je danes v domovini življenje boljše kot |)a za izseljence. Naše domovine je spoštovana. Tistih nekaj, ki se jim ne gre za narodov blagor ampak za nacionalizem so zaslepljena, ki jih more pameten človek samo obžalovali. V ljubezni do domovine tiči blagor ljudstva.
Domovino ljubili ni lahko, ker ta zahteva nesebičnost. Poglejmo samo Avstralijo. Tipičen primer sebičnosti je. _
Že pred 30 leti je bilo mogoče prerokovati to kar se godi danes v tej zemlji. Povprečen Avstralec smatra, da je domovina "mizica pogrni se", ker so pač navajeni živeti brez. velikega truda. Govorimo namreč o poprečnih delavskih slojih, od delavcana cesti do tovarniškega delavca. Dal bi dušo za pse in konje, zdravje za pijačo, ženo za nogomet, otroka za osebno svobodo. Njegovo najvišje kulturno izživljanje je RSL, ki se je pretvoril iz patriotizma v pravo gostilničarsko velepodjetje.
Nič boljši ni srednji, tipično malomeščanski sloj. Počenja vse kar počenjajo fizični delavci. Razlika je le v temu, da se kosajo med seboj, češ kdo bo imel lepši dom, večji plavalni bazen in uglednejši krog poznancev.
Vzemimo bogataše. Ti so svet čisto za sebe. Delavske moči so jim le sredstvo za izkoriščanje. Avstralija jim le tvomica denarja, ki ga vlagajo v tujino oziroma v avstralska podjetja, ki so v glavnem financirana s tujim kapitalom.
Potem imamo politike. Ljudje, ki naj bi bili odgovorni za dobrobit ljudstva to je, Avstralije. Sem spadajo tudi voditelji delavskih sindikatov. Pod pretvezo, da jim je pri srcu napredak Avstralije, izpirajo še tisto malo zamegljena ga razuma volivcev, v partijske namene.
Ostanejo nam še intelektualci, katerih se ni doktaknila sodobna mišljenost. Vedo kam Australija gre, opozarjajo, toda zaman.
Ostanejo nam še agrikulturni delavci. Edini sloj. ki ve kaj pomeni košček svoje zemlje domovina. Tada ludi malemu kmetu je v Avstraliji popolnoma odklenkalo. Omembe vredna agrikultura je v rokah milijonarjev.
Potem imamo skoraj pol miljona brezposelnih, eni se mučijo z revščino, kateri nobena današnjih vodečih strank ne more pomagati več kot toliko, da nimajo dovolj /a življenje a preveč, da bi mogli od revščine umreti. Z upokojena je isto.
C'k)vek bi lahko |x>pisal cele strani o negativnih lastnostih avstralskega ljudstva ponos na stalne stavke za povišanje mezdv škodo države.
Seveda so tukaj tudi miljonski priseljcci. ki so se ali popolnoma vključili v avstralsko podgansko tekmo ali pa se izživljajo v svojih skupnostih, ki pri urejevanju Avstralije nimajo nobene besede.
Imamo še armado javnih uslužbencev, ki jim je do dobrobita Avstralije toliko kot do lanskega snega.
Vsi družbeni sloji Avstralije so podlegli materializmu • od delavstva do profesionalcev. Vsak za sebe. nihče za Avstralijo.
Nikoliko desetletij takega življenja - in Avstralija, ena najbogatejših zemlja na svetu je prišla na psa. Stavke so njen življenjski način. •
Temu je krivo ljudstvo, ne politične stranke. Ljudstvo, ki že od svojega početka v Avstraliji ni imalo dostojanstva, ki pripada vsakemu polnovrednemu človeku. Bili so semkaj izgnani in ko so si drug za drugim po odsluženju kazni pridobivali svobodo niso vedeli kaj z njo početi in še danes ne vedo. Zavladala je anarhija. In unionizem.
Niso narod prekaljen v borbi za svojo zemljo, niso politično zrek> ljudstvo. Niso ljudje, ki iščejo prosvetljenstva. Mlad narod so. kateremu je potrebna železna roka. Potrebno jim je veliko trpljenje, da bi avstralski narod našel svojo dušo. Potreben jim je popolnoma nov družbeni red. osnovan na disciplini in humanitarnosti in solidarnosti.
Brezbrižno so uživali dobroto te zemlje in brezbrižno so jo zapravili. Nimajo bili na kaj ponosni. Napredek dolgujejo priseljencem a današnje sramotno stanje nespametni politiki pri kateri so izseljenci brez besede. Njihova krivica.
Pa\fa Gruden
Triglav - Gora in simbol
LJUBLJANA - Kot tretje letošnje delo gorniške literature je Mladinska knjiga izdala knjigo Triglav in simbol. Knjiga je delo treh znanih planinskih piscev Evgena Lovšina, Stanka Hribarja in Mihe Potočnika, ki so zaokrožili obsežno literaturo o jugoslovanski - najvišji -gori.
V obsežnem prvem delu je Evgen Lovšin opisal dobo prvih pristopov in poznejša triglavska obdobja, Stanko Hribar pa v drugem delu nadaljuje s kroniko triglava in prispevkom o gorskih vodnikih, medtem do dr. Miha Potočnik piše o Severni steni Triglava. Knjigi je Evgen Lovšin dodal še bibliografijo Triglava, ki zajema zadnjih trideset let.
440 strani obsegajočo knjigo so tiskali v nekladi 5000 izvodov, stane pa 395 din.
Ameriška pomoč za Črno Goro	Koroški akademski oktet je bfl v Kanadi in zda
Washington - Ameriška vlada in kongres sta odobrila pomoč za prizadete v potresu v Črni gori in za obnovo črnogorskega gospodarstva- Iz pisarne senatorja Kennedyja so sporočili , da bo ameriška izvozno-uvozna banka pod ugodnejšimi pogoji kot sicer odobrila 90 milijonov dolarjev posojila, vlada pa bo iz svojih sredstev prispevala 133 milijona dolarjev.
Senator Edward Kennedy je namreč takoj po katastrofalnem potresu v Črni gori predložil senatu, da bi dodelili pomoč Črnogorskemu Primorju.
Čedalje večji blagovni promet na letališču Ljubljana
LJUBLJANA - Vedno več slovenskih delovnih organizacij pošilja svoje blago v prekomorske in druge dežele z letali. Tako so samo v prvih petih mesecih z brniškega letališča prepeljali na vse strani sveta prek 753 ton blaga, z radno linijo Ljubljana-New York pa so v štirih letih prepeljali kar 12 tisoč kilogramov slovenskih izdelkov na ameriško tržišče.
Domači zračni prevozniki niso edini, ki vozijo tovor za potrebe jugoslovanskega tržišča. V prvih petih mesecih tega leta je zahodnonemška Lufthansa prepeljala prek 475 ton različnega blaga za potrebe jugoslovenskih delovnih organizacij in v istem času odpeljala prek 278 ton njihovih izdelkov v druge države.
Jugoslovanske delovne organizacije izvažajo po zračnih poteh predvsem tekstil, izdelke elektrotehnične in elektronske industrije, zdravila ter izdelke iz usnja.
"Potrebujejo našo pomoč"
TITOGRAD • Skupina jugoslovanskih in britanskih slikarjev in kiparjev je v Londonu odprla razstavo svojin del z namenom, da zbere pomoč za prizadeto območje v Črni gori. Pod geslom "Potrebujejo našo pomoč" razstavljajo več kot 200 slik in skulptur. Od vsake prodane umetnine bodo četritino denarja izročili za pomoč Črni gori.
111 K."'
Dvojezično šolstvo v pomurju
LJUBLJANA - V Lendavi so proslavili 20 dvojezičnega slovensko-madžarskega šolstva v Pomurju.
Govornik Mitja Ribičič je med drugim označil dvajsetletni obstoj dvojezične šole na tem narodnostno mešanem območju za pomemben kamen v zgradbi sodobne jugoslovenske zgodovine. Zato je tembolj \ ospredju ugotovitev, da ta šola nima v sodobnem svetu veliko enakih vzorcev.
Tako šola se je narodnostno, družbenopolitično, strokovnopedagoško in kulturno potrdila kot nosilec in primer zglednih novih odnosov in sožitja med narodi. Uspela je, zaživela in prispevala k sožitju dveh narodov, I vendar tako, da je vsak učenec tudi naprej živel in čutil s | svojim narodom ter napredoval skupaj z razvojem materinskega jezika in kulture.
S tritedenske turneje po Kanadi in ZDA se je vrnil Koroški akademski oktet, ki je to pot pod umetniškim vodstvom Cirila Krpača uspešno opravil in dodal na seznam svojih gostovanj skozi skoraj 25-letno delovanje še vrsto novih krajev. V Kanadi se je oktet mudil prvič, v ZDA pa je gostoval že drugič. Turnejo so pevci začeli s koncertom na torontski univerzi v izjemno akustični zbornični dvorani pred publiko, ki je namenila vstopnino za prizadete po potresu v Črni gori. Sledil je celovečerni koncert v Beamsvillu v novi dvorani, ki so jo s svojimi prispevki zgradili Kanadski Slovenci združeni v društvu "Bled", odsek 13 "Planica" v Hamiltonu.
Osrednji nastop okteta pa je bil v modernem poslopju ene torontskih gimnazij v presenetljivo modrni in gledališko opremljeni dvorani. Gostoljubni organizatorji, člani kanadsko slovenske skupine, na čelu s predsednikom Ludvikom Stegujem, so pevce popeljali tudi po raznih krajih, da so lahko spoznali delovanje rojakov. Povsod je oktet priredil krajše nastope, ki so med ljubitelji slovenske narodne in umetne pesmi naleteli na burne ovacije. Tako so obiskali slovensko prosvetno društvo "Simon gregorčič", slovenski narodni dom "Lipa Park" v St. Catherine in slovensko lovsko in ribiško kruštvo v okolici Toronta. Posebne pozornosti so bili člani okteta deležni na dveh radijskih programih v Torontu, kjer je bila dejavnost ega ansambla predstavljena z obširnim razgovorom in komentarjem.
Kiparska kolonija v vidmu
V Vidmu ob Ščavnici so se že osmič zbrali kiparji samouki iz vse Slovenije, da bi pod oboki neba z dletom oživili les na temo "Od Gubca do Lacka".
Med osmimi kiparji, ki so letos zasadili dleta v hrastovino ■ les so prispevali videmski domačini - so ljudje različnih poklicev, čeprav že stari znanci videmske kolonije.
Svinske Zadeve
Lokalni časopis v Fairfieldu ADVANCE je v sredo 18 julija pod naslovom COUNCIL ACTION ON CLUBS. o klubu Triglav., napisal sledeče: "Klub Triglav: Občinski svet Fairfield bo ta klub zaprl v kolikor se bo dokazalo, da klubski hrušč in trušč presegata zakonske meje. Občinski svet je prišel do te odločitve na osnovi dveh pritožb, ki ju je svet prejel še predno je Ombudsman-g. Smithers po pismu naslovljenemu na njega, začel s tozadevno preiskavo.
Eden občinskih uradnikov je izjavil, da klub nima pravice delovati, dokler ne bo klubska stavba zgrajena. Na dan poročila 12. junija, so bili vliti temelji in klub je deloval v svijih začasnih zgradbah na svojem zemljišču na Bibbvs Rd. v St. Johns Parku."
Tako o klubu TRIGLAV, Madžarom, ki so hoteli gradili svoj klub na Smiihfield roudu. so prošnjo enostavno odbili. Tudi drugim klubom z že obstoječimi prostori, omejujejo njih razširitev.
Zelo pametne odločitve so se poredile v glavah občinskih mož. Vendar pa močno dvomim, če so te odiočitve tudi modre? Kir se tiče kluba Triglav, vemo. da so svoječasno občinski možje drugače mislili, ko smo klub postavljali. Končno kjer stoji TRIGLAV in še sosednje farme, je s strani občine in planske komisije določeno /a ( OMMLiNITY USE! Preden smo to zemljišče kuplili. so občinski možje dobro vedeli, da se bo na tem zemljišču odvijala društvena dejavnost. Res je tudi to. da so bile svinje na sosednji farmi morda preglasni in veseli.
mislim, da ta pametna odločitev občinskih mož. kot Mr Smuhersa še daleč ni utemlejena. Ta kos zemlje je dokičen /a klub in ne za rejo prašičev! Kaj je bolj važno za občino Fairfield. da se ra/vija društvena dejavnost na prostorih, kjer je za to določeno ali da še naprej držijo par umazanih prašičev na dveh smrdečih farmah?
Piše: Nande Žužek
Udobnejše življenje več stane
Po zadnjih ocenah se je industrijska proizvodnja v Jugoslaviji lani povečala za kakih 9%, v Sloveniji pa za približno 8,4%. Slovenska industrija je s tem povečala proizvodnjo znatno bolj, kot jo je v zadnjih nekaj letih. Porast je za 1,4% večji od predvidenega, hkrati pa le za pol odstotka zaostaja za stopnjo rasti, ki jo je v minulem letu dosegla industrija v jugoslovanskem merilu.
Med drugimi kazalci, ki označujejo lanska gospodarska gibanja, velja omeniti produktivnost, ki je narasla za več kot 3%, zaposlenost, ki se je povečala za blizu 4%, naložbe v osnovna sredstva v gospodarstvu, ki so bile lani večje za 11% v primerjavi z letom 1977 in, naposled, realne osebne dohodke, ki so na zaposlenega narasli za kakih 6%.
V Sloveniji se je lani bistveno povečala proizvodnja zlasti v tistih gospodarskih dejavnostih, katerih razvoj" še posebej spodbuja družbenogospodarski načrt. Tako je elektroindustrija lani v primerjavi z letom poprej povečala proizvodnjo za dobrih 10%. kovinskopredelovalna industrija za skoraj 9%, kemična industrija za
več kot 15%, živilska industrija za skoraj 13%, papirna industrija za dobrim 15%, Črna metalurgija za več kot 5%, itd.
Največji porast, za skoraj 30%, je lani dosegla slovenska strojna industrija, kar si lahko razlagamo z izrazitejšim preusmerjanjem slovenske in jugoslovanske industrije kmetijstva ter storitvenih dejavnosti od uvožene na domačo strojno opremo. Med dejavnostmi, ki so bile lani še posebno uspešne, moramo omeniti tudi slovensko elektrogospodarstvo, ki je predvsem zaradi pravočasne dograditve nekaterih novih elektrarn maiodane za desetino povečalo proizvodnjo električne energije.
Medtem ko se je proizvodnja gradbenega materiala, ki ga z izjemo opečnatih izdelkov v glavnem še vedno primanjkuje, lani povečala za dobrih 15%, proizvodnja osnovnih kemičnih surovin pa za več kot 16%, so se slovenske tradicionalne predelovalne dejavnosti, kot so proizvodnja tekstila, usnja in pohištva odrezale precej slabše.
Australija i useljavanje
-Naše
23. juli 1979NOVINE
Stan
1967 Ugovori sa Turskom Britanijom i Italijom
Australija je zapocela kraja 1975 bilo ih je skoro pregovore sa turskom \400.
vladom u oktobru 1967 godine za useljavanje specijalno odabranih radnika i njihovih porodica po šemi asistancije za putne troškove.
Sa Velikom Britanijom obnovljen je ugovor i produžan za sledeče pet godine, a sa Italijom zaključen novi ugovor.
U aprilu ove godine ministri za useljavanje, rad i nacionalni servis, zajedno su izjavili da je vlada obezbedila posebne stanove sa osnovinim uslovima za smeštaj koji su namenjeni novim useljenicima i sa pravom da se u tim stanovima zadrže najdalje za šest meseci. Prvi moderni stanovi su bili završeni početkom 1968 godine, a do
U zadnjih Australija je podizanje i stanbenog namenjenog
15 godina utrošila na popravku fonda useljenicima
preko devet miliona dolara. U to vreme planirano je i podizanje potpuno novih i modernih hostela u Melburnu i Sidneju, gde je proračunska cena iznosila 8 miliona dolara.
U to vreme je započeo i prvi australijski eksperimenat u učenju engleskog jezika preko televizije sa pravom na BBC program "Volter i Koni".
Ovaj program engleskog jezika prikazivan je na australijskoj državnoj televiziji ABC u periodu od pet godina.
Vodoinstalater
Licenced, Plumber, Drainer, and Gas Fitter
Ako pravite novu kuču, iti popravljate staru, iti morate
postaviti (VODOMETAR). Ako imate problema, sa kanalizarijom i sa gasom, obratite se na tel.
587 4920, pitajte za Mileta
NOVO...NOVO...NOVO!!!
ŠUMADIJA
U NOVOM VLASNIŠTVU VLASNIK
Branko Milutinovic
Vaš veoma popularni restoran - mesto gde se najugodinje zabavljate i hranite kao pravi gurmani, ponovo je preuzeo vaš raniji domačin
iostuje MACA MARTINO VIČ
Svira Žica Micic sa orkestrom
ŠUMADI J A 2 O'CONNELL ST. NEWTOWN 5162191
J
1968. Krize u Siciliji i Čekoslovačkoj
Posle zemljotresa koji je zadrmao Siciliju 1968 Australija je bila suočena sa neočekivanom rekom izbeglica koji su došli u zemlju. Odmah posle toga, na redu je došao veliki priliv izbeglica iz Čekoslovačke posle intervencije zemalja varsavskog pakta. U decembru ove godine u Australiju je prispelo 1778 Čeha, a posle toga preko 4 hiljade je čekalo na prevoz.
Do juna meseca ove godine Australija je primila preko 300 hiljada izbeglica koji su prispeli u zemlju posle završetka drugog svetskog rata. U to vreme se započelo sa intenzivnim kursevima engleskog jezika koji su bili velika pomoč svim doseljenicima, specijalno visoko kvalifikovanim izbeglicma da se što lakše integriraju u australijsku komunu.
U ovoj godini je takode formirana tripartijska misija, koja je uključivala
predstavnike	vlade,
poslodavaca i sindikata koji su posečivali doseljeničke zemlje da ispituju tehniku procedure i standard za dobijanje kvalifikacija, kako bi se olakšalo njihovo priznavanje u Australiji.
Do juna je australijsko ministarstvo za useljavanje otvorilo	regionalne
kancelarije u Volongongu i Taunsvilu, zatim u Velikoj Britaniji u mestima Birmingamu, Mančesteru, Edinburgu, Glazgovu, Bristolu, pa i u Belfastu i Dablinu. U to vreme je čak i na Fidžiju otvoreno jedno predstavništvo.
U ministarstvu je formirana i sekcija za integraciju koja je bila stavljena u službu useljenicima da im pomogne da se uspešno nastane. U tu svrhu je bilo odredeno nešto finansijske	pomoči
agencijama koje su radile na pomoč i dobrobit doseljenika.
1969.Komitet za inostrane profesionalne kvalifikacije
Marta meseca 1969 godine formiran je komitet za inostrane profesionalne kvalifikacije koje je imao za zadatak da traži rešavanje problema u Australiji.
Kao prvo, komitet se skoncentrisao na ispitivanja načina dobijanja kvalifikacija u prekomorskim zemljama, a kasnije formirao sistem ispitivanja kako bi se ocenile individualne profesionalne sposobnosti. Rad ove komisije izazvao je veliko interesovanje u inostranstvu.
U 1969 godini započeli su sa radom kursevi engleskog jezika	namenjeni
visokokvalifikovanim useljenicima da na najbrži način savladaju radno znanje engleskog jezika, kako bi što pre mogli da se uključe u svoje zanimanje.
Ova godina je poznata i po tome što je pri ministarstvu za useljavanje
Doseljenici, Belorusi sa doseljenicima iz Indokine na brodu.
TAXATION
Taksa... Taksa...
Naš najpoznatiji stručnjak za TAXATION Koji je ranije radio u Wollongongu
Boško Tešanovič
otvorio je novu kancelariju na adresi:
45 Arthur St. Cabramatta
Za sve vrste problema oko takse obratite se kod nas. Mi smo Vaša največa agencija za taksu u Australiji. Radimo sve vrste takse za radnike, zanatlije, biznise, kompanije, investitore, rentijere i druge. Stručno i zakonsko vodenje poreskih knjiga. Gospodin Teasnovič je svakog dana u kancelariji u Kabramati, i to radnim danom od 9 do 17 čas. Subotom od 9 do 12 čas., posle toga po dogovoru.
Boško Tešanovič 45 Arthur Street, Cabramatta 2166 Tel. 726 5707; posle rada 042-96 5880
formirano odeljenje pod nazivom nacionale grupe, koje je imalo za zadatak ispitivanje etničkih grupacija u komuni, rad sa njima kao i pomoč u integraciji.
Marta 1969 anketna komisija pri ministarstvu za useljavanje ispitivala je prispele porodice iz Turške, kao i njihov način prilagodavanja Australiji u prvim mesecima posle prispeča. Medutim, u maju i junu ove godine izvršena je još jedna anketa medu useljenicima iz Sjedinjenih Američkih Država.
U junu 1969 državna konferencija Laburističke partije Viktorije odlučila je A da se izbrišu i zadnji tragovi ma kakve rasne diskriminacije iz programa useljeničke	politike
laburističke partije Australije. Konferencija je odlučila da useljenici moraju da budu primljeni bez obzira na rasu, boju kože ili nacionalnost.
U novembru, gospodin Filip Linč je nasledio gospodina Snedena kao ministar za useljavanje.
InteresantnO pojava za ovaj period 60-tih godina bilo je povečan; useljavanja iz Velike Britanije.' Polovina ukupnog broja naseljenika u 60-tim, prispela je iz Britanije,Kanade i Novog Zelanda. Doseljenici iz severno-evropskih zemalja smanjili su dolaske sa 25.500 u 1960-61, na 9800 u 1962, i ostali na tom broju sve do 1966-67. Dok je na jednoj strani broj naseljenika iz Italije opao, na drugoj je porastao iz Grčke, tako da je 1961 taj broj iznosio 7500 a 1964-65 17.000, pre nego što je opao 1969-70 na 10.000.
Pošto je 1969-70 godišnji priliv doseljenika dostigao rekordnu cifru od 185 hiljada, australijska javnost je počela da poklanja više brige mogučnostima zemlje za uspešno integrisanje ovolikog broja ljudi.
Ovaj period je bio poznat po povečanoj kritic useljeničke politike mogučnosti nacije da obezbedi posao i usluge za godišnji preliv od 170 hiljade doseljenika.
Medu argumentima pojavila su se i pitanja potreba za nacionalnim prirastom, urbanizacijom, zagadivanjem, kvalitetom života i životnim standardima u delovima iseljeničkih komuna.

Ifatue '1 HOBHHE
mr