POMURSKI VESTNIK MURSKA SOBOTA, 13. NOV. 1958 Leto X — Štev. 45 Cena din 10.— GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJ UDSTVA ZA POMURJE NA RAZŠIRJENI SEJI 00 SZDL IN OK ZKS MURSKA SOBOTA PREDLOG O ŠESTIH OBČINAH NE FORMALNOST. MARVEČ UKREP ZA NADALJNJO KREPITEV KOMUNALNEGA SISTEMA — OBČANI ŽELIJO GOSPODARSKO MOČNE KOMUNE - POTREBNA BO VEČJA SAMOSTOJNOST VAŠIKH ____ ODBOROV Preteklo soboto je bila v dvorani hotela »Zvezda« v Murski Soboti razširjena seja Okrajnega odbora SZDL in Okrajnega komiteja Zveze komunistov Slovenije za soboški okraj. Na seji so razpravljali člani obeh forumov o novi teritorialno-upravni razdelitvi občin ter o akciji za spomladansko setev v kooperaciji. Sejo je vodil predsednik Okr. odbora SZDL, Jan ROS. V razpravi o novi teritorialno upravni razdelitvi občin je bilo poudarjeno, da pri tem ne gre za formalnosti, marveč za ukrep, ki bo omogočil nadaljnjo krepitev komunalnega sistema. Občine Grad, Cankova, Martjanci in Videm bi z nadaljnjim obstojem le še ovirale splošni razvoj, 'kar dokazuje med drugim tudi to, da omenjenim občinskim ljudskim odborom doslej ni uspelo uvesti vseh potrebnih upravnih služb in inšpekcij, kar otežkoča pravilno funkcioniranje občinskih svetov, ki zaradi nepopolne upravne službe niso mogli dovolj sistematično razpravljati in ukre- pati o problemih svojega območja. Podobno je bilo glede izvajanja sklepov posameznih svetov. Za zadovoljivo funkcioniranje posameznih služb niso imeli manjši občinski odbori niti dovolj materialnih pogojev glede stanovanj, plač itd. Nekajletna praksa je pokazala, da so se manjši občinski odbori ukvarjali pretežno s socialnimi vprašanji, pri čemer so navadno pričakovali pomoč širše skupnosti. Ob takih razmerah ni bilo mogoče razvijati tem občinam — vzporedno z ostalimi občinami — nerazvitih pod- ročij, saj so zadostovala akumulirana sredstva v glavnem le za' upravne stroške. Glede na sestav občinskih odborov pa ni bilo mogoče izvajati tudi nekaterih glavnih nalog v zvezi z zadružništvom, za kar bi morale te podeželske občine v prvi vrsti skrbeti. Zastopniki občin Grad, Cankova in Martjanci so izjavili, da so prebivalci omenjenih občin že dalj časa izražali mnenje, naj se območje dosedanjih goričkih občin priključi k občni Murska Sobota, oziroma Lendava. To kaže, da ljudem ni toliko za to, da imajo v bližini občinsko upravo, marveč gledajo v občini močno gospodarsko enoto, ki je sposobna razvijati svoje gospodarstvo, zdravstveno službo itd. Vsi ti razlogi govore v prid predlogu, da se navedeni občinski odbori ukinejo. Glede goričkega predela Prekmurja bi bila najbolj idealna rešitev osnovanje enotne občine za celotni predel, kamor bi bilo mogoče vključiti tudi občino Petrovci-Šalovci, toda za tako ob- čino ni primernega upravnega središča. Posamezni člani obeh forumov so ugotavljali, da se bo pokazala s povečanjem območij dosedanjih občin potreba po večji samostojnosti krajevnih odborov. Enako bo potrebno poskrbeti, da bo osrednji del Go- ričkega, glede na komunikacije, bolje povezan z novim upravnim središčem — M. Soboto. V razpravi o novi teritorialno-upravni razdelitvi občin je bilo rečeno, naj se okrepijo z dobrim strokovnim kadrom, ko(Nadaljevanje na 2. strani) NOVA STANOVANJSKA SKUPNOST Sodobna kuhinja — samo delna rešitev Stanovanjska skupnost je nov družbeni mehanizem, ki povezuje državljane v industrijskih centrih in mestih. Stanovanjska skupnost je združba stanovalcev določenega naselja, ki jo narekujejo potrebe za lažje in boljše reševanje življenjskih potreb. Po osnutku zakona o stanovanjskih skupnosti skrbi ta: — za organiziranje in pospeševanje komunalnih, gospodarskih in socialnih dejavnosti in služb, ki služijo neposredno potrebam družinskega gospodinjstva in vsakdanjega življenja delovnega človeka; — za organiziranje in pospeševanje uslužnostnih ustanov, ki pomagajo pri gospodinjenju: — za družbeno materialno varstvo in uspevanje otrok, kakor tudi za družbeno materialno varstvo drugih oseb, ki so pridobitveno nesposobne; — za napredek stanovanjskega gospodarstva in nudenje strokovne in tehnične pomoči hišnim svetom pri upravljanju zgradb in skladov. Stanovanjska skupnost opravlja svojo funkcijo samostojno ali pa v skupnosti z občino. (VEČ O TEM BERITE NA 6. STRANI!) PRED SKUPŠČINAMI ORGANIZACIJ ZB NOV V našem okraju deluje 8 občinskih odborov Zveze borcev s 53 osnovnimi organizacijami. V organizaciji je včlanjenih 1959 bivših partizanskih borcev, aktivistov in internirancev. Kljub določenim uspehom v delu pa je opaziti, da se nekatera vodstva občinskih organizacij vse premalo poglabljajo v problematiko ZB in sloni vse delo večinoma na ramenih posameznikov. Zadnje čase se zlasti uveljavljajo nekatere osnovne organizacije (Gornja Radgona, Ljutomer in drugod), ki po svoji aktivnosti preraščajo okvir občinskih organizacij. Vendar velja za občinske organizacije ZB, da le te še ne nastopajo dovolj samostojno in da imajo odbori premalo stika s članstvom. O Toda navzlic nekaterim pomanjkljivostim se je Zveza borcev tudi v Pomurju uveljavila kot politična organizacija in v dejanjih dokazala svojo življenjsko silo. Velika večina bivših borcev aktivno sodeluje v organih družbenega in delavskega upravljanja, mnogi pa zavzemajo vidna mesta v organih ljudske oblasti. Kakor kaže, bodo morale organizacije ZB v prihodnje zlasti zagotoviti ustrezna finančna sredstva za štipendiranje otrok žrtev fašističnega terorja. Mnogo več skrbi bodo morale posvetiti tudi učnim uspehom teh otrok. V Pomurju imamo namreč nad 200 otrok, ki so v minuli vojni izgubili enega ali oba roditelja. Ti otroci večinoma posečajo razne šole in se na ta način usposabljajo za samostojno življenje. V šol. letu 1956/57 je bilo na območju ljutomerske občine 17 otrok nezadostno ocenjenih od 43, kolikor jih poseča razne šole. Občinski ljudski odbori so na splošno pokazali dokaj dobro razumevanje za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Tu velja omeniti občino Murska Sobota, kije samo v začetku tega leta izdvojila četrt milijona dinarjev in za ta znesek kupila otrokom tekstil in obutev. Zgledu te občine sledijo tudi druge. Tudi letos je bila skupina otrok na 17-dnevnem letovanju v Verudici pri Pulju. Stroške taborenja so krili občinski ljudski odbori. To in drugo so ugotovili na razširjeni seji Okrajnega odbora ZB Murska Sobota ter sprejeli tudi ustrezne sklepe za uspešno nadaljnje delo. J. J. Brigadirji! Mladina! OK LMS MURSKA SOBOTA SPOROČA VSEM BRIGADIRJEM IN OSTALI MLADINI, DA BO OTVORITVENA PROSLAVA NA AVTN1 CESTI LJUBLJANA-ZAGREB 23. NOV. T. L. IZ MURSKE SOBOTE BO PELJAL POSEBEN VLAK NEKAKO MED 24. URO (22. NOV.) IN 2. URO (23. NOV.), KI BO PRISPEL V NOVO MESTO OKROG 9. URE ZJUTRAJ. PRIJAVE SPREJEMAJO VSI OBČ. KOMITEJI LMS. VELIKA PRIČAKOVANJA Vsi obeti za gradnjo tovarne sladkorja v Ormožu — 700 stotov sladkorne pese ali 420.000 dinarjer na hektar — Sladkorna pesa polagoma izpodriva rž, proso in druge nerentabilne krmne rastline O Gospodarski krogi o Ormožu sodijo, da bo naposled le prišlo do gradnje prve slovenske tovarne sladkorja. Republiški činitelji so odobrili investicijski projekt, lokacijo itd., ker je to, kot kaže, projektivno in lokacijsko najugodnejši predlog v zveznem merilu. Zamisel za to tovarno izvira že iz predvojnega obdobja in še od prej. Prvotno sta bili dve varianti za gradnjo sladkorne tovarne v Sloveniji. Po prvi naj bi se gradila sladkorna tovarna v Preserju pri Ljubljani, po drugi pa v Ormožu. Vsi ekonomski in drugi razlogi narekujejo gradnjo sladkorne tovarne v Ormožu, saj je na razpolago delovna sila, surovinska baza, energetski viri, prometne žile itd. Tudi kmetje v Pomurju pozdravljajo to pobudo. Medtem ko so lani pridelali na območju KPPZ Ormož 28 vagonov sladkorne pese na 12 ha, so letos že dosegli 400 vagonov na 105 ha. Za prihodnje leto imajo v programu v nižinskem delu občine pridelek 1200 vagonov na 300 ha. Kakor znano, pošiljajo sedaj pridelek sladkorne pese v tovarno Beli Manastir. Ta intenzivna kultura prodira na račun rži, prosa in drugih krmnih rastlin — torej nerentabilnih kultur. Proizvajalci so zadovoljni, težje se privajajo le na agrotehniko, ki jo zahteva pridelovanje sladkorne pese. Letošnji povprečni hektarski donos je znašal 400 stotov ali v dinarjih 240.000 din. Zabeležili so tudi donose do 700 stotov ali 420.000 din in sicer na Cvetkovskem — Dravskem polju. Ugotavljajo, da donosa izpod 200 stotov ni bilo nikjer. Ta je bit najnižji, čeprav je bila letos sušna letina, ki ni bila najugodnejša za sladkorno peso. Pridelovanje sladkorne pese je teklo na osnovi kontrahažnega pogodbenega odnosa. Proizvajalci na območju ormoške KPPZ so že letos ugotovili, da je pridelovanje sladkorne pese zelo rentabilno, zato lahko pričakujemo v prihodnje še večji odziv za pogodbeno proizvodnjo kot doslej. B. Š. POSVETOVANJE 0 NOVI STANOVANJSKI SKUPNOSTI V MURSKI SOBOTI SMOTRNA SKRB ZA ČLOVEKA V začetku tega tedna je bilo na pobudo Občinskega odbora SZDL v Murski Soboti posvetovanje o vsebini dela nove stanovanjske skupnosti z namenom, da bi skupno s predstavniki oblasti, družbenih organizacij, gospodarskih in strokovnih združenj razmotrili probleme okrog ustanovitve nove stanovanjske skupnosti. Posvetovanja ki ga je vodil predsednik obč. odbora SZDL tov. Jože Vild, so se udeležili tudi zastopniki nekaterih drugih pomurskih občin. Na dnevnem redu je bil referat tov. Side Podleskove, sekretarja OO SZDL o vlogi nove stanovanjske skupnosti, o obliki pomoči družini v novi stanovainjski skupnosti je poročal tov. Miha Veršič predsednik DPM, referat »Občina v skrbi za človeka« pa je imel tov. Karel Lutar, predsednik ObLO. V razpravi je sodelovalo 18 udeležencev posvetovanja, ki so vsestransko osvetlili najbolj pereče probleme, ki so jih izčrpno nakazali referenti. Predsednik obč. odbora SZDL tov. Jože Vild je po končani razpravi poudaril, da je v Murski Soboti nova stanovanjska skupnost nujno potrebna in da bo imela veliko delo. Dejal je, da je osnoven zaključek tega posvetovanja v tem, da je treba njegovo pestro vsebino posredovati občinskemu ljudskemu odboru in zboru proizvajalcev ter nato stopiti pred zbore volivcev na terenih in v podjetjih z že izdelanimi konkretnimi predlogi. Hkrati naj bo to posvetovanje, je poudaril, pobuda vsem društvom DPM, TVD »Partizan« in LT za izdelavo načrtov dela ter analize potreb in stanja v njihovih vrstah kot osnove za programe, ki bodo v okviru stanovanjske skupnosti predvideli na prvem mestu skrb za človeka. Predlagal je iniciativni odbor s podpredsednikom ObLO Murska Sobota tov. Štefanom Šabjanom na čelu, ki ga sestavljajo predstavniki oblasti, družbenih organizacij, gospo- darskih in strokovnih združenj ter delovnih kolektivov. Ta iniciativni odbor bo izdelal podrobne zaključke in konkretne predloge zboru proizvajalcev. Tov. Jože Vild je dalje poudaril, da naj bo nova stanovanjska skupnost predvsem družbeni organ, ki bo pomagala reševati probleme ne samo z denarjem, temveč tudi s prostovoljnim delom itd. — vse ob pomoči ostalih družbenih čini-teljev. B. Š. NIČ DRAŽJE! SVET ZA BLAGOVNI PROMET ObLO MURSKA SOBOTA JE DOLOČIL NAJVIŠJO DOVOLJENO MARŽO IN MALOPRODAJNO CENO NEKATERIM KRITIČNIM ŽIVLJENJSKIM POTREBŠČINAM — INŠPEKCIJSKI SLUŽBI, KI NADZORUJE DOSLEDNO IZVAJANJE NJEGOVE ODREDBE. JE POTREBNA PREDVSEM STVARNA POMOČ POTROŠNIKOV, NE PA V OBLIKI ANONIMNIH PISEM S SPLOŠNO KRITIKO NEKATERIH POJAVOV, KI JIH NI BILO MOČ ODKRITI V KONKRETNI STVARNOSTI O Doslejše prizadevanje občinskih činiteljev v Murski Soboti, da bi z zakonskimi ukrepi zavarovali potrošnike pred neupravičenim navijanjem cen kritičnim življenjskim potrebščinam in storitvam, je imelo ugoden odmev med občani; uveljavljeni ukrepi so predmet vsakodnevnih živahnih pogovorov na cestah, sestankih, zborih volivcev in na drugih javnih mestih. ■ Zdaj je Svet za blagovni promet pri ObLO Murska Sobota predpisal še najvišjo dovoljeno maržo in maloprodajne cene nekaterim najnujnejšim življenjskim potrebščinam, upoštevajoč pri tem zakonito dogovorjene cene posameznemu blagu, njegovo kakovost in sorto. Po njegovi odredbi sme znašati marža (s prevozom vred) pri kg krompirja največ 3 din, pri suhem fižolu 3 din, pri jabolkah 5 din in pri orehih v lupinah 14 din. Stanje na tržišču kaže, da ni moč dobiti domače čebule, za katero je med gospodinjami največje povpraševanje, po dogovorjeni odkupni ceni 33 din (Nadaljevanje na 2. strani) ZASEDANJE ObLO M. SOBOTA Včeraj sta oba zbora ObLO Murska Sobota na rednem zasedanju poslušala poročilo Sveta za družbeni plan in finance o zaključnih računih gospodarskih organizacij za L 1957, dalje poročilo Sveta za varstvo družine, ki je sprožilo živahno razpravo itd. Hkrati so bili imenovani člani šolskih odborov osemletk in vrtcev ter sprejet odlok o stanovanjski izgradnji. Oba zbora sta razpravljala tudi o ukrepih zoper zviševanje cen. IMENOVANJE Namesto dosedanjega direktorja gradb. podj. »Šograd« tov. Š. Šabjana, ki je prevzel novo službeno dolžnost, je ObLO M. Sobota imenoval Viktorja Cera, dosedanjega gradbenega tehnika tega podjetja. Z RAZVITJEM SINDIKALNEGA PRAPORA Slavnosten zaključek dela MINULO NEDELJO JE KOLEKTIV VG KAPELA SVEČANO ZAKLJUČIL GLAVNA LETOŠNJA DELA — TRGATEV OPRAVLJENA, VINO VSKLADIŠCENO, USPEHI ŽE VIDNI Minulo nedeljo so se člani kolektiva VG Kapela zbral! v zadružnem domu na Kapeli, kjer je predsednik delavskega sveta poročal o uspehih podjetja. Ob tej priložnosti je sindikalna podružnica pri podjetju razvila svoj prapor po dvanajstih letih uspešnega dela. Prapor so do razvitja hranili vsi dosedanji predsedniki podružnic, razvil pa ga je tov. Rapl — Savo iz Okrajnega odbora ZSJ Murska Sobota. Praporu so botrovali ZSJ — Republiški odbor za Slovenijo, ZSJ — Okrajni odbor Murska Sobota, Občinski sindikalni svet G. Radgona, sindikalna podružnica Slatina Radenci, sindikalna podružnica podjetja, UO podjetja in tov. Ivan Kreft, zvezni poslanec. Prapor je prevzel v čuvanje sedanji predsednik sind. podružnice podjetja. Ob razvitju prapora je bil izreden kulturni program. Še posebno ganljivo je bilo, ko so nagradili starejše in upokojene delavce, ki še vedno pomagajo kolektivu v borbi za še večje uspehe. Navdušen aplavz prisotnih članov kolektiva je potrdil pravilnost tega dejanja. Škoda, da tovariši iz RTV Ljubljana zaradi prometne nesreče niso pravočasno prispeli, da bi v celoti posneli program in razvitje prapora. Slavnosti so prisostvovali predstavniki okrajnih in občinskih komitejev ZKJ, Okrajnega odbora ZSJ Murska Sobota, občinskega sindikalnega sveta in zastopniki, ki so botro-, vali praporu. Ob koncu je predsednik sindikalne podružnice podjetja pozval tovariše iz občinskih in okrajnih forumov, naj večkrat pridejo v njihovo sredo z zavestjo, da klije v kolektivu VG Kapela dobro seme. Po svečanem delu proslave je kolektiv priredil interno zabavo, ki je prav tako dobro uspela. Takšnih slavnosti si želimo še več! FŠ PREDLOG O ŠESTIH OBČINAH (Nadaljevanje s 1. strani) likor ga je v omenjenih obči-nah, predvsem kmetijske zadruge kjer je glede kadra še vedno čutiti pomanjkljivosti. Vsekakor pa bo mogoče v bodoče zaradi manjših upravnih stroškov vlagat v teh predelih sorazmerno več v splošne gospodarske namene. 'Po daljši razpravi so se vsi navzoči zednili za predlog, da se omenjene občine razformirajo in priključijo sosednjim občinam, kot je bilo omenjeno v predlogu, ki smo ga objavili prejšnji teden v našem listu. Glede nekaterih krajev na mejah sedanjih občin, ki se bodo priključili k sosednjim pa, da naj se prebivalstvo teh krajev samo odloči, h kateri občini naj bi bili priključeni. Pri tem naj bi se ne delile večje enote, kot je n. pr. bogojinski okoliš med več občin, marveč naj se tako območje v celoti priključi eni sami občimi. Kot druga je bila na dnevnem redu seje razprava o akciji za spomladansko setev v kooperaciji, o čemer poročamo na drugem mestu. Ob zaključku javne ankete u zadružnem sodelovanju Več nagrajencev v Pomurju V nagrada: anketi o zadružnem pridelovalnem sodelovanju, ki ga je razpisalo uredništvo kmečke oddaje Radia Ljubljana skupno z uredništvom Kmečkega glasa in Radia Koper, je sodelovalo tudi več kmetovalcev-zadružnikov iz Pomurja. Pri dokončnem ocenjevanju poslanih odgovorov jim je posebna komisija prisodila tudi nekaj lepih praktičnih nagrad. V anketi je sodelovalo skupno 120 anketirancev. Za nagraditev so prišli v poštev samo anketiranci (35), katerim je bilo za poslane odgovore priznanih 60 ali več točk. Kmetijska zadruga v Veržeju je dobila 5. kolektivno nagrado (20 ur brezplačnih popravil kmetijskih strojev), ker so pobudniki ankete dobili največ odgovorov prav iz njenega okoliša. Prvo kolektivno-skupinsko nagrado (brezplačno strojno rigolanje 1 ha zemlje za sadovnjak s pogojem, da zrigolajo najmanj 5 ha zemlje za ureditev plantažnega sadovnjaka) je dobila skupina sadjarjev-zadružnikov iz Kušta-novec (A. Ovček, E. Temlin in L. Baler), ki je poslala Radiu Ljubljana zelo dober odgovor in dobila skupno 70 točk. Sled dobitniki posameznih nagrad so še: Štefan Kuhar iz Puconec (75 točk) — slamoreznico za odgovor RL, Martin Glavač, Beltinci (66 točk) — sokovnik, Štefan Kuhar, Puconci (65 točk) — 100 kg kostne moke za odgovor KG, Vlado Ferenc, Veržej (63 točk) — eno popelin srajco po meri in Sranc Sagaj, Lukavci (62 točk) — 50 kg krmil za teleta. Nagrado, ki jo je za najboljše anketirance prispevala Glav- na zadružna zveza Slovenije — televizijski sprejemnik — je prejela Kmetijska zadruga Križevci pri Ljutomeru, ker je v anketi sodelovalo največ zadružnih odbornikov in se je zadruga kot celota še posebno dobro odrezala pri letošnji jesenski setvi pšenice italijanskih sort v pridelovalnem sodelovanju s člani. (Nagrade bodo nekaterim anketirancem podelili 16. novembra na javni kmetijski televizijski oddaji v Ljubljani. -sk NIČ DRAŽJE! (Nadaljevanje s 1. strani) za kg, zato je svet izjemoma dovolil, da je mogoče v občinskem okoliša prodajati v maloprodaji to čebulo najdražje po 75 din za kg. Goveje meso I. in II. vrste s priklado je dovoljeno prodajati do 260, telečje meso s priklado do 540, svinjsko meso s priklado do 370 in svinjski hrbet brez priklade do 390 din za kg. Govejim kostem je določena naj- višja cena 30 din, telečjim kostem pa 60 din za kg. V mesnici lahko dajo največ priklade: na govejo stegno in pleča do 50 odst., na goveji bočnik in vrat (če so kosti izločene) do 25 odst., na goveji hrbet in »šimbas« do 15 odst., na telečje zrezke iz stegna do 35 odst., na ostalo telečje meso (če so kosti izločene) do 50 odst., na ledvično pečenko do 30 odst., na svinjski zrezek iz stegna do 20 odst. in na ostalo svinjsko meso (če so kosti izločene) do 15 odst. Priklad ni na goveja rebra, goveji prsni koš in vso svinjsko, goveje in telečje meso, ki ni navedeno v prejšnjem odstavku. Če stranka želi kupiti telečje, svinjsko ali goveje meso brez priklade, mora plačati toliko več — t. j. razliko. O V pristojnih občinških krogih opozarjajo na zaželenost še učinkovitejše pomoči samih potrošnikov pri odkrivanju kršiteljev odredbe in sploh nezdravih pojavov na domačem tržišču. Ta pomoč je potrebna še toliko bolj, ker dva inšpektorja, ki opravljata svoje posle tudi v drugih občinah, ne moreta povsem obvladati položaja na občinskem tržišču. Toda ta pomoč naj bo konkretna — ne zgolj v obliki anonimnih pisem, katerih so v zadnjem času prejeli več in vsebujejo pretežno splošne ugotovitve. Ta pomoč naj bo torej najprej v konkretni ugotovitvi prekrška v samem lokalu, takoj zatem pa v odkritem državljanskem posredovanju po pristojni občinski inšpekciji. Čemu se skrivati za anonimnostjo, ko gre vendar za življenjske koristi vseh nas — potrošnikov? Vinski mošt na begu Pomanjkanje kletnih zmogljivosti narekuje gradnjo nove kleti — Načrti za gradnjo obrata za predelavo grozdja in sadja — Labodji spev „klasičnega“ jabolčnika ? Tudi letošnji odkup mošta v ormoško-ljutomerskih goricah je pokazal, da potrebujeta tako Ormož kot Ljutomer nove in večje kletne zmogljivosti. Vinarska zadruga v Ormožu je morala zaradi pomanjkanja kletnih prostorov na vrat in nos prodati več kot 120 vagonov mošta v mesta itd., kar bo seveda prizadelo občinski proračun. Toda medtem ko prodajajo mošt v Ljubljani po 220—240 din liter, so dobili proizvajalci zanj po 45 dinarjev, nekaj več ali manj. Prav zato in tud: iz drugih razlogov se v Ormožu že pripravljajo na gradnjo nove kleti. Po eni strani potrebujejo večje založne kapacitete, po drugi strani pa jih k temu silijo višji donosi in potreba po predelavi sadnih sokov. O tem. da je Vinarska zadruga Ormož kot prva predelala 41 ton grozdnega koncentrata iz 12 vagonov mošta v TMP Murska Sobota, poročamo na drugem mestu. Ta koncentrat bodo uporabili za pripravo vina za Nemčijo, ki odklanja sladkanje z industrijskim sladkorjem. V Ormožu tudi vedno bolj poudarjajo potrebo po graditvi obrata za predelavo sadnih in grozdnih sokov. Ker so investicije za potrebno opremo visoke, bo moral imeti ta obrat zadostno zmogljivost (okrog 500 vagonov). Stroški bodo nastali tudi zaradi potrebnega strokovnega kadra. Seveda je odprto 'vprašanje lokacije, saj se za take obrate potegujejo tudi že nekatera vinogradniška gospodarstva. Že preprost izračun pa nam pove, da gradnja obratov z majhnimi zmogljivostmi ne pride v poštev. Ugotavljajo, da se n. pr. 80 odst. grozdni koncentrat v kletnih cisternah odlično hrani. Kar zadeva predelavo sadja, kaže. da bi dobili iz 6 1 »klasičnega« jabolčnika približno 1 kg sadnega koncentrata, iz katerega zopet lahko proizvedemo 6 1 odlične naravne brezalkoholne pijače. Danes ni mogoče predvideti, kdaj bodo začeli v Ormoža graditi takšen obrat, za katerega bo potrebno predvideti tudi delo v slabih letinah. Morda slišimo tu ali tam pripombe o drug' skrajnosti — težnji po gradnji teh obratov v večjih krajih. Pozdraviti pa moramo vsako pobudo, k: je v korist našega sadjarstva in borbe proti alkoholizmu. Dejstvo je namreč, da proizvajalci koki in »kokt« tudi ob regresirani ceni sladkorja iz uvoza ne morejo znižati cen svojim brezalkoholnim pijačam in jim na ta način utreti pot mod širše množice potrošnikov. Prvi predračuni kažejo, da bi stala običajna steklenica sadnega soka, pravijo v Ormožu, ob polni ceni sladkorja 15 dinar- jev. Če upoštevamo dobre obete za tovarno sladkorja v Ormožu, lahko upamo, da bodo načrtom v bližnji prihodnosti sledila tudi dejanja. PRED DOKONČNO UREDITVIJO POSESTEV ČRNCI IN LENDAVA Zvedeli smo, da je Zvezna kmetijska zbornica uvrstila v program kompleksne obnove kmetijskih posestev med drugimi tudi posestvi Črnci-Apače in Lendava. Pred tem bo potrebno posestva arondirati, izvesti morebitno komasacijo zemljišč, analizirati zemljo in dokončati vsa melioracijska dela na teh posestvih. Pri Kmetijskem inštitutu v Ljubljani so že imenovali posebne komisije, ki bodo pripravljale potrebne načrte za ureditev obeh posestev. Na posestvu Črnci so pričeli z adaptacijo strojne remize. Prav tako gradijo poseben kur- nik za 4 tisoč kokoši in vzrejališče za 12 tisoč piščancev. Na posestvu predvidevajo, da bodo kurnik kot vzrejališče dokončali še letos. NAŠ ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED TEŽAVE V GOSPODARSTVU ogrožajo Francoza Vaba, s katero je de Gaulle navezal Francoze nase, je preprosta in učinkovita — en sam stavek, ki ga ponavlja vedno in povsod, če ga le kdo hoče poslušati. General širokogrudno in s prepričanjem zagotavlja, da bo naredil Francijo zopet veliko in pomembno. To je tisto, kar Francozi, ki ne morejo pozabiti napoleonskih časov, najraje poslušajo. De Gaulle v resnici poskuša vse, kar je mogoče, da bi dosegel sodelovanje Francije v vseh pomembnih akcijah Zahoda. Njegov namen je ta, da bi Francija odločala o vsem, o čemer odločata Velika Britanija in ZDA. V ta namen si v Franciji prizadevajo izdelati dobro atomsko bombo, katere eksplozija bi lahko razbila ženevske razgovore in torej pomeni ucenjevanje: ali s Francijo v sodelovanju ali brez nje in brez njene poslušnosti. Kakršne koli so že možnosti Francije na političnem področju so izgledi na gospodarskem področju črni. Tokrat Francija ne more mimo ugotovitve, da industrijska proizvodnja neprenehoma pada. V avtomobilski in tekstilni industiriji so že zmanjšali delovni čas in s tem v zvezi tudi zaslužek delavcev. Francija je postala v zadnjih letih eden izmed največjih dolžnikov na svetu. Vrednost denarja so v Franciji znatno zmanjšale vojne v Indokini in Alžiriji, ki so občutno praznile državno blagajno. Francija je bila iz leta v leto manj zmožna konkurirati na svetovnem trgu. Težavo ji je povzročila tudi zmeda v gospodarstvu ZDA, ki je nedavno preživljalo podoben zastoj kot zdaj v Franciji. Da bi se rešila, se je Francija zadolžila pri Zahodni Nemčiji za 655 milijonov dolarjev, kajti dolgoročna posojila in »plafoniranja« proračunov sta zanjo edini izhod. Da bi premagali inflacijo, so v zadnjem času omejili izdatke z zmanjšanjem tudi občinskih proračunov in z omejitvijo na najnujnejše investicije. Omejili so celo vojaške izdatke, toda ne tudi tiste v Alžiriji. Samo stroški za vojno v Alžiriji pa znašajo dve milijardi frankov dnevno. V Franciji so polna skladišča blaga, ki so ga proizvedli po višjih cenah od tistih, ki trenutno veljajo na francoskem trgu. Nastopa zastoj v proizvodnji in nezaposlenost, ki vznemirja sindikate. Zmanjšanje kupne moči delavcev zahteva povečanje plač, meni vodstvo Generalne konfederacije dela in istega mnenja je tudi Komunistična partija Francije. Drugi sicer niso istega mnenja, toda enotni so v tem, da je ta zastoj nevaren za življenjski standard. Vsekakor pa so proti temu, da bi delavec plačeval stroške za vojno v Alžiriji z vsemi izdatki, ki se temu pridružujejo. Kako si bodo razdelili breme sedanjih gospodarskih težav, je — kot kaže - odvisno od bodočega vpliva aktivnosti delavskih organizacij. Ni dvoma, da bodo te razmere močno vplivale tudi na volitve v Franciji. Začeta konferenca o zmanjšanju nevarnosti od nenadnega napada V ponedeljek so se v Ženevi začeli razgovori o ukrepih za zmanjšanje nevarnosti pred nenadnim vojaškim napadom. Na konferenci sodeluje 5 zahodnih in 5 vzhodnih dežel. TRETJA RAKETA NA LENO NI DOSEGLA CILJA Pretekli teden so v Cap Canaveralu tretjič izstrelili raketo na Luno. Pionir II je dosegel hitrost 26.000 km na uro in je letel blizu 45 minut, toda ko je bila raketa že 1600 km daleč, je zopet padla v zemeljsko atmosfero ter zgorela nekje nad Srednjo Afriko. Vzrok je v tem, ker se tretji del rakete ni vžgal. Na volitvah v ZDA zmagali demokrati Na volitvah, ki so bile pretekli teden v ZDA za Predstavniški dom, izpopolnitev Senata in volitve 33 guvernerjev, so z veliko večino zmagali demokrati nad republikanci. Opazovalci so to zmago ocenili za največjo od dobe Franklina Roosevelta. Demokratom so te volitve zagotovile solidno večino v obeh domovih ameriškega parlamenta. Tudi na volitvah guvernerjev so pridobili demokrati 5 mest v odnosu na stanje pred volitvami. Največji uspeh je žel senator John Kennedy. Na tej osnovi nekateri predvidevajo, da bo on nastopil na volitvah za predsednika ZDA za demokrate. Ob tem, za Ameriko nemajhnem dogodku, smo slišali uradne izjave, da se dosedanja ameriška politika ne bo spremeni- la, vendar nekateri krogi, predvsem tisti iz opozicije ne verjamejo tem izjavam. Predpostavljajo, da bo imel zunanji minister Dulles za nekaj časa vezane roke, saj se že zdaj izraža nezaupanje v njegovo zunanjepolitično delovanje. Razen tega je znano, da ugled predsednika Eisenhowerja občutno pada, kar je prav tako slab znak za republikansko stranko, katere stališča so doslej povsem prevladovala. MUŠKAT IN OMAN V OGNJU UPORA Spor med sultanom Omana in Muškata in omanskim imamom, ki traja že tri leta, sc je znova razplam-tel. Sultan Said ibn Taimur je zaprosil v Londonu za vojaško in denarno pomoč in oboje tudi dobil. Tudi Oman, kot ostale dežele Perzijskega zaliva, bo postal bogat, zaradi zahodnega izkoriščanja petrolejskih zalog. Ljudje pa postajajo, kot v vseh arabskih deželah, vse bolj nacionalistični. KUVAIT član Arabske lige Te dni je svet zvedel, da je Kuvait pristopil k Arabski ligi. Kuvait meri le 21.000 kv. kilometrov in ima le 200.000 prebivalcev, zato pa ima nad 60 milijonov ton nafte, približno toliko kot Saudska Arabija in več kot Irak. Zaradi tega je ta korak Kuvaita zelo nevšečen za Zahod, ki sicer omenja, da ni slabo, če ima svoje prijatelje v tej Ligi. Pri tem pa je le pomembno to, da Velika Britanija dobiva iz Kuvaita 50 odst. svojega skupnega uvoza surove nafte. Kuvait je puščavska dežela v Perzijkega zaliva, bo postal bogat, sko Arabijo, ki daje 15 odst. svetovne proizvodnje nafte. Korak Kuvaita vsekakor pomeni težnjo po boljših stikih za politično enotnost z ostalimi arabskimi deželami v njihovi borbi za politično, gospodarsko in kulturno enakost in uveljavljanje. Z občinske seje radgonske občine Ukrepa proti zvišanju cen Na nedavni občinski sej' v Radgoni so sprejeli odlok o prepovedi zvišanja cen industrijskih proizvodov, živil, obrtnih storitev in uslug na območju občine. Cene za goveje meso so od 280 do 250 dinarjev, za teletino 500 do 280 in za svinjsko meso od 380 do 360 dinarjev za kg. Z odlokom so določili tudi cene kruhu in to za črni kruh 52 in beli 62 dinarjev za kg. Odborniki so zahtevali tudi kalkulacijo cene za vino, odnosno za mošt, ki ga nekateri proda- jajo predrago, celo po 220 dinarjev, čeprav je bila nabavna cena od 50 do 70 dinarjev. Tržna inšpekcija bo morala tudi v tem pogledu nadzorstvo zaostriti. Na tej seji so tudi ugotovili, da nekateri kmetje,neredno odvajajo skočnino za umetno osemenjevanje. Na tekočem je edino KZ v Radencih, v ostalih pa dolgujejo kmetje na skočnini še za lansko leto. Da bi zaščitili poljske površine in preprečili divje gradnje ter da bi grad- nje v občini čim bolj strnili, je občinski ljudski odbor za čas, dokler ne bo uveljavljen urbanistični načrt, sprejel odlok c zazidalnem načrtu. Ta načrt zavzema 26 zazidalnih okolišev. Sprejeli so še uredbo o odškodnini za uporabo grobov in prostorov na pokopališčih ter odlok o ustanovitvi živinskih sejmov. Na koncu so razpravljali še o raznih premoženjskih zadevah ter o izdajanju garancijskih izjav. Za direktorja trgovskega podjetja »Dom« v Radgoni je imenovan dosedanji vršilec dolžnosti tega podjetjd tov. Marjan Preskar. Ika VELIM POZORNOST POLITIČNIH KROGOV delu sindikatov Jugoslavije Pred letošnjimi občnimi zbori je vodstvo sindikatov v Jugoslaviji zelo resno analiziralo stanje v organizaciji. Razpravljali so zlasti o krepitvi vloge sindikatov v podjetjih, občinah, okrajih in sploh v našem družbenem življenju. O tem je razpravljal tudi Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije in opozoril predvsem na to, da je potrebno zelo skrbeti za krepitev vodstev v sindikatih z urejevanjem kadrovskih vprašanj. Tako nastaja poživljeno delo v sindikatih prav pred napovedanim IV. kongresom Zveze sindikatov Jngoslavije. Sindikalne podružnice so se dolžne ukvarjati zlasti z družbenimi odnosi v kolektivih. Njihova naloga je spremljati in analizirati življenje in delovne pogoje kolektiva, v katerem sindikalna podružnica deluje. Ob tem so podružnice dolžne podpreti prizadevanje organov delavskega upravljanja proti tendencam birokratizma, ki se še pojavljajo. Vse pozornosti je potrebna delitev dohodka v kolektiva in ne samo med kolektivom in družbo. Vsa prizadevanja, ki imajo namen odpraviti napake v sedanjem sistemu nagrajevanja in izpopolniti njegovo vzpodbudno delovanje, je potrebno krepiti. Izboljšanje delovnih pogojev in življenja delavcev je mogoče doseči z ustvarjanjem delavskih menz, servisov v okvira stanovanjskih skupnosti itd. Z združevanjem investicijskih sredstev podjetij z istimi sredstvi občine bodo investicije smotrnejše in bolj učinkovite. To seveda na tehtnih sporazumih! Vpliv sindikalne podružnice ali občinskega foruma in drugih forumov sindikata na zaposlevanje je zelo pomemben. Poudarek je predvsem na tem, da naj zaposlevanje ne škoduje dvigu delovne storilnosti. Prav to pa se je dogajalo v nekaterih podjetjih, ki se niso zavzemala za dolgoročno in premišljeno politiko zaposlevanja. Zato bi morali zahtevati razširitev dela v akordu in odprto, z natečaji urejeno notranjo kadrovsko politiko razmeščanja in napredovanja. Te naloge zahtevajo od delavcev v sindikatih poznavanje problemov našega razvoja, našega družbenoekonomskega sistema in veliko aktivnost. Vsakdo, kdor je v vodstvu sindikata, mora biti neposredno povezan z najširšimi plastmi delavskega razreda, čigar zaupanje si prido,-biva z zgledom. V vodstva sindikatov bo potrebno pritegniti čim več strokovnjakov, gospodarstvenikov, pravnikov in drugih, ki bodo lahko zastopali interese delavcev in družbe s spoznavanjem problemov življenja, ki ga morajo analizirati zato, da bo- do stališča sindikata do določenih pojavov vsestransko utemeljena in tehtna. Na ta način bodo sindikati moč, ki bo pomenila v našem življenju vedno več. Slovestnost v Ohridu V Ohridu je bila v nedeljo proslava 15. obletnice Prve makodonsko-kosovske brigade. Velikega zborovanja se je udeležilo okrog 20.000 prebivalcev, katerim je govoril član Izvršnega komiteja Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Svetozar Vukmanovič. V okviru te proslave je bil pr; vasi Belčište odkrit velik spomenik Bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, v Ohridu pa je bila odprta razstava fotografij iz življenja makedonskih brigad Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Preživelim borcem makedonsko-kosovske brigade, vsem udeležencem te proslave in narodu Makedonije, s katerm je v teh dneh tudi ljudstvo Kosova in Metohije, je poslal maršal Tito pozdrave v pismu. v katerem sporoča, da se žal ne more udeležiti proslave. Ob tej priložnosti je Svetozar Vukmanovič predal Prvi makedonsko-kosovski brigadi tudi orden narodnega heroja. Kdor štedi in vlaga sebi in drugim pomaga! Starši! Hranilnik je veselje vaših otrok, nabavite ga pri ZADRUŽNI HRANILNICI IN POSOJILNICI v Murski Soboti ali najbližji KMETIJSKI Z ADRU GI POMURSKI VESTNIK, 13. nov. 1958 2 VELIKI OBETI OD MNOŽIČNEGA PRIDELOVANJA HIBRIDNE KORUZE POL MILIJARDE TEČ DOHODKOV Na zadnji razširjeni seji okrajnega vodstva SZDL so razpravljali tudi o načrtu za spomladansko setev hibridne koruze — Komentar predsednika OZZ Š. Antaliča o oblikah zadružnega sodelovanja objavljamo na drugem mestu — Izkoristiti je potrebno vse možnosti za uresničenje planskih obveznosti, čeprav smo s pripravami že dokaj zakasnili -— Doslednost v prizadevanju za racionalno izkoriščanje obdelovalne zemlje. Spomladanska setev hibridne koruze je izredno važna gospodarska naloga, ki zahteva zavestno in skupno sodelovanje vseh činiteljev — SZDL, poslovnih zvez, kmetijskih zadrug, kmetovalcev itd. — saj bo korenit pridelovalni poseg z izredno daljnosežnimi posledicami, ki bo prinesel izdatne koristi zadružnim organizacijam, posameznikom in družbi. Po petletnem perspektivnem načrtu za razvoj kmetijstva bomo v Pomurju do leta 1961 zasejali s hibridno koruzo 7940 ha ali 60 odst. vse zemlje, na kateri smo doslej pridelovali koruzo. Na kraju letošnjega leta bo- sta mimo nas že dve planski leti brez večjih uresničenih obveznosti, zato je orientacijska naloga, ki naj bi jo izpolnili že prihodnje leto, dokaj velika: 3000 ha setvene zemlje ali 38% vseh planskih obveznosti. V SETVENEM NAČRTU JE PREDVIDENO, da bo znašal hektarski donos pri hibridni koruzi povprečno 75 q (na 1100 ha 60, na 1100 ha 70, na 750 ha 90 in na 50 ha 100 q na hektar), kar pomeni nad 600 milijonov din skupnega dohodka. Povsem naravno je, da bo po uresničenju tega načrta močno porasel tudi dohodek kmetijskih zadrug in posameznih kooperantov. Pri sestavljanju setvenega načrta so strokovnjaki upoštevali doslednejšo razširjenost pridelovanja koruze v posameznih okoliših iu objektivne pogoje za pridelovanje hibridne koruze v kooperaciji, zato so ni-žinskim občinam z ugodnimi pridelovalnimi tereni (Apaška dolina. Mursko polje, lendavski okoliš itd.) določene znatno večje obveznosti kot na primer njihovim vrstnicam na Goričkem, kjer ima poljedelstvo drugorazredni pomen v primerjavi z očitno bolj aktualnim sadjarstvom in živinorejo kot vzporedno kmetijsko stroko. Setvene načrte bo kajpak potrebno prilagoditi še vsaki zadrugi in vsakemu kraju posebej, pri tem pa se zavzemati za to, da bomo sejali hibridno koruzo pred- vsem na najbolj ustreznih zem- ljiščih, ki nam bodo zanesljivo prinesla pričakovane uspehe ob doslednem uveljavljanju vseh agrotehničnih ukrepov. Na seji so še posebej naglašali, da je potrebno prizadevanje za uresničevanje setvenega načrta povezovati tudi z doslednimi ukrepi za racionalno IZKORIŠČANJE OBDELOVALNE ZEMLJE, saj nam na sedanji stopnji družbenega razvoja, ki zahteva pospešen napredek kmetijske proizvodnje, pač ne more biti vseeno, ali bo naš kmet pridelal 80 ali pa samo 20 stotov koruze na hektar. Ponekod bo treba poseči celo po administrativnih ukrepih, da bi tako zagotovili sodobno obdelavo zemlje in uveljavljanje optimalnih agrotehničnih ukrepov. Pridelovalno sodelovanje pri hibridni koruzi je namreč za kmeta zelo ugodno, zlasti še, če se prostovoljno odloči za združevanje posameznih parcel v pr delovalnem procesu, zato je škodljivo vsako popuščanje pred zaostalostjo in stihijo. Ugotovitev, da je precej kmetovalcev že zoralo zemljo in jo pripravilo za setev, pa kaže, da smo začeli dokaj kasno s pripravami za setev hibridne koruze. Do zapoznelih priprav pa brzda ne bi prišlo, če bi strokovnjaki in organi družbenega upravljanja (sveti za kmetijstvo pri LO, upravni odbori poslovnih zvez itd) sproti in redno zasledovali izpolnjevanje občinskih in okrajnega perspektivnega načrta. VEČJA ODGOVORNOST DO DRUŽBENIH OBVEZNOST je namreč tolikanj aktualnejša, če upoštevamo, da izpolnjevanje setivenih načrtov ni več kampanjska, marveč stalna akcija, ki mora v kri in meso vseh, ki delujejo na področju kmetijstva. Dejstvo je namreč, da to ni prva zakasnitev z negodnimi posledicami, saj smo na take pojave opozarjali že pri jesenski setvi pšenice italijanskih sort. Zato so odgovorni činitelji dolžni sedaj dosledno izpeljati vse priprave in ukrepe v okviru realnih možnosti, ki so pri-sotne v posameznih pridelovalnih okoliših glede na že ali pa še ne opravljeno globoko oranje, čeprav bodo pridelovalni dosežki morda kje pod pričakovanim povprečjem, kajti izpolnjevanje setvenega načrta je v naši izrazito kmetijski pokrajini nedvomno ena izmed najvažnejših družbenih obveznosti. -or Povečana ormoška občina v novih ugodnejših pogojih Občina Ormož šteje sedaj, po priključitvi bivše občine Središča ob Dravi, nad 20.000 prebivalcev. Območje občine sega ob Dravi vse od Središča do Gorišnice pri Ptuju (del tega kraja). Zato pripravlja ObLO sprememlbo statuta. Doslej je imela občina odseke, sedaj pa bodo potrebni oddelki, kakor pri vseh velikih občinah. Ugotavljajo, da ima ObLO v glavnem dovolj kadrov, česar pred letom še ni bilo. Kaže, da je prebivalstvo Središča naposled le uvidelo potrebo po priključitvi k Ormožu. V Središču bo ostal tudi v prihodnje krajevni urad, a tudi dosedanji občinski uslužbenci bodo v glavnem ostali na svojih mestih. Do konca leta bo ostal tudi finančni odsek. Sicer pa je treba poudariti, da sta imeli ormoška in bivša središka občina že prej skupno službo: odsek za gozdarstvo, sanitarno inšpekcijo in sodnika za prekrške. Povečanje ormoške občine narekuje med drugim tudi izboljšanje prometnih zvez. Avtobusna proga Kog—Ormož— Maribor je velikega pomena, avtobusne zveze pa ni s Središčem (prevelik časovni razmak med vlakovnimi zvezami!), medtem ko Tomaž sploh nima z Ormožem prometne povezave. Kaže, da bodo ceste v glavnem urejene, čeprav so bile še pred nedavnim precejšen problem zlasti v vinorodnih krajih, kjer traktorji v jesenskem in pomladanskem času dobesedno razrijejo klance. Ceste popravljajo iz sklada za poškodovane po toči, iz katerega so dobili 40 milijonov dinarjev. Omeniti moramo predvsem popravilo vičan- ske ceste, medtem ko so dela na cesti Pršetinci—Lahonci že v zaključni fazi. Stanovanjsko vprašanje skušajo v Ormožu rešiti z novogradnjami. Kaže, da bo ob koncu letošnjega leta vseljiv 16 stanovanjski blok, v katerem bodo dobili stanovanja predvsem potrebni kadri. Samo za zdravstvo je namenjenih v bloku 5 stanovanj. Prihodnje leto bodo začeli graditi še en 16 stanovanjski blok. ki bo služil za ublažitev splošne stanovanjske krize. S priključitvijo bivše občine Središče, sodijo na občinskem ljudskem odboru v Ormožu, ne bodo nastali v posameznih dejavnostih nobeni problemi. Zdravstvena služba je v Sredi-šču urejena, prav tako prosvetna. Glede te sodijo, da je v občini stanje v manjših krajih občine sicer slabše, kar zadeva število kadrov, v Ormožu pa je prosvetnih delavcev dovolj. Iz bivših trgovin kmetijskih zadrug so v ormoški občini osnovali pred nedavnim novo trgovsko podjetje »Dom«, ki ima 2 poslovalnici. Skupno je sedaj v občini troje trgovskih podjetij, od katerih ima prvo 7, drugo pa 9 poslovalnic. Pomembna novost je, poleg dejstva, da v Ormožu že zopet deluje okrajno sodišče, tudi to. da bo decembra začel z delom katastrski urad v Ormožu. Kakor znano, so morali doslej prebivalci občine na kataster v Ptuj ali Ljutomer. Če dodamo k vsemu teinu še dejstvo, da so vsi obeti za to, da l)o Ormož dobil tovarno sladkorja, prvo v Sloveniji, ne bo odveč trditev, da se bo ormoška občina v novih pogojili uspešno razvijala tako v korist posameznih krajev občine, občine kot celote in naše skupnosti. B. Š. IZREDNI OBČNI ZBOR GPZ MURSKA SOBOTA KZ-središče operativnega dela DOSEDAJ OBNOVLJENIH 60 HA GOZDOV — 1 MILIJON PRIHRANKA PRI POGOZDITVENIH DELIH — NAMENSKA SREDSTVA NEPOSREDNO ZADRUGAM — VEČJE NALOGE NA PODROČJU GOZDARSTVA NAJ BI IZPOLNJEVALO VEČ ZADRUG SKUPAJ — POMURJE POTREBUJE VEČJE LESNO-INDUSTRIJSKO PODJETJE. Gozdarska poslovna zveza v Murski Soboti je do 1. novembra opravilu 80 odst. vseh gozdno-gojitvenih del, določenih v letošnjem gospodarskem programu, računajo pa, da bodo do konca leta uresničene prav vse obveznosti. Tako so je obnovili 60 ha gozdov, spomladi zasadili 290 tisoč sadik, ki so jih vzgojili v svojih drevesnicah, negovalna dela pa so opravili na 340 ha gozdov. Jesensko pogozdovanje še traja in bo v kratkem zaključeno. Pri obnovi gozdov so si posebno prizadevali, da bi izpopolnili čiste gozdove iglavcev z listavci, v nižinah pa so sadili predvsem hitro rastoča drevesa (jelše, topole in akacije). V prihodnosti se bo potrebno še bolj odločno zavzemati za izboljšanje kakovosti gozdov in s tem za povečanje prirastka, kar bodo laže dosegli tako, da bodo že v prihodnjem gospodarskem letu opravljali vsa gozdno-gojitvena dela in jih tudi obračunavali po kmetijskih zadrugah, seveda pod strokovnim vodstvom gozdarskih tehnikov. Zaradi pomanjkanja gozdarskega kadra je morala zveza ta dela letos še opravljati neposredno po logarjih in revirnih gozdarjih. Pomemben dosežek je tudi v tem, da so z dobro organizacijo in učinkovitim delom dokaj pocenili stroške gozdno-tehničnih del in tako prihranili 1 milijon din, ki jih bodo po sklepu izrednega občnega zbora, ki je bil pretekli ponedeljek v Soboti, uporabili pri popravljanju gozdnih komunikacij. V ta namen bodo torej letos porabili 2 milijona 300 tisoč din. Prihranjena sredstva bodo dodelili neposredno kmetijskim zadrugam, ki imajo v svojih okoliših večje površine gozdov. Tem zadrugam so tudi priporočili, naj čimprej ustanovijo ali pa poživijo delovanje že obstoječih gozdnih odborov, ki naj skrbijo predvsem zato, da bodo gozdno-gojitvena dela uresničevana v njihovih okoliših čimbolj načrtno in tudi smotrno uporabljena namenska sredstva za obnovo gozdov in gozdnih komunikacij. V razpravi je bilo slišati glasove za in proti temu, da bi namenska sredstva za obnovo gozdnih komuni- kacij dodeljevali neposredno kmetijskim zadrugam. Zagovorniki tega predloga so utemeljevali predvsem potrebo po krepitvi kmetijskih zadrug tudi na tem področju, drugi pa Gozd na Goričkem so menili, da bi bilo ta sredstva bolje osredotočiti v občinskih namenskih skladih (kot so že letos 1,3 milijona din iz gozdne takse za obnavljanje gozdnih komunikacij), kajti da posamezne zadruge z manjšimi zneski ne morejo veliko napraviti, to pa bi bilo moč doseči s koncentriranimi sredstvi — zdaj v okolišu ene, drugič v okolišu druge zadruge, kjer bi bila potreba pač največja. Ob medsebojnem zaupanju bi bilo moč to vprašanje ugodno rešiti tudi pod okriljem same poslovne zveze in sicer tako, da bi se po priporočilu strokovnjakov zveze več zadrug odločilo zn skupno gozdno-gojitveno ali obnovitveno akcijo, ki bi bila v širšem okolišu najbolj potrebna in aktualna. Zadruge, ki bi se odločile za takšno skupno akcijo, bi morale v ta namen prispevati tudi vsa svoja namenska sredstva. V razpravi so zastopniki zadrug načenjali tudi vprašanje predelave lesa v domačih obratih, s čimer bi ostalo v pokrajini precej sredstev, ki jih sedaj izvažamo z golimi surovinami. Že samo dejstvo, da imamo v okraju komaj 3 žagarske obrate (od tega dve podružnici mariborskega lesnega podjetja), ki se lahko ukvarjajo s proizvodnjo za blagovni promet, prepričljivo govori za to, da bo treba v Pomurju čimprej nekaj storiti za napredek lesne predelovalne industrije — bodisi z osamosvojitvijo in povečanjem zmogljivosti že obstoječih obratov ali pa z ustanovitvijo osrednjega lesno-industrijskega podjetja, ki bi zmoglo vse naloge na tem področju. Na zboru so se posamezni delegati celo zavzemali za to, da bi tudi predelovanje lesa v polfinalne in finalne izdelke prevzela gozdarska poslovna zveza po svojem specializiranem podjetju. Ob koncu so še ustrezno spremenili nekatere člene pravil zveze in jih prilagodili določbam Zakona o kmetijskih zadrugah in ustanovili obrat gozdarske poslovne zveze. S. K. NEPRIMERNE KOMUNIKACIJE Doslej so v radgonski občini uredili vse potrebno glede določitve okolišev posameznih kmetijskih zadrug, razen pri kmetijski zadrugi Negova in Spodnja Ščavnica. Po daljših razpravah je bilo sklenjeno, da ostaneta omenjeni zadrugi samostojni, vendar bosta izločili trgovsko dejavnost. Trgovino kmetijske zadruge pri Negovi bo prevzelo radgonsko trgovsko podjetje »Dom«, trgovino kmetijske zadruge v Spodnji Ščavnici pa trgovsko podjetje »Sloga«. Pri nameravani združitvi kmetijskih zadrug Negova in Spodnja Ščavnica se je pojavilo kot odločujoče vprašanje povezave med Negovo in Spodnjo Ščavnico. Doslej ni med tema krajema primerne ceste. Izredno slabe so ceste tudi v okoliških krajih kot so Radvenci itd. Pred leti so že pričeli z grad- njo ceste Negova—Spodnja Ščavnica. V ta namen so doslej porabili 700 dinarjev občinskega gozdnega sklada, prav tako je prispeval nekaj sredstev za to cesto občinski ljudski odbor iz svojega rednega proračuna. Primerno bi bilo, če bi pomagalo pri gradnji te ceste tudi Vinogradniško posestvo Radgona, ki ima v teh krajih precej zemlje. SOBOŠKI GIMNAZIJCI V ČAST KONGRESA Dijaki soboške gimnazije, učiteljišča in I. osemletke so pred dvema tednoma udarniško delnli v počastitev I. kongresa telesne vzgoje v Beogradu. Na športnem igrišču so kopali jame za sadike. Po udarniškem delu pa so priredili množični jesenski kros, ki je lepo uspel. V RADGONI SO RAZPRAVLJALI O BLAGOVNEM PROMETU Na nedavni seji ObLO Radgona so odborniki poslušali poročilo o delu sveta za kmetijstvo, še prav posebej pa so razpravljali o nedavnih ukrepih glede cen posameznim življenjskim potrebščinam. UVEDLI SO DELOVNE NORME V mizarski delavnici Apače je zaposlenih vsega 83 ljudi. Pred nekaj meseci jih je bilo zaposlenih le 50. Ob večjem številu zaposlenih so uvedli v strojnem oddelku dve delovni izmeni. Najvažnejše pa je to, da so tudi v tej majhni obrtni delavnici uvedli delovne norme, podobno kot v velikih industrij-skih obratih. Ugotovili so, da se je na ta način močno povečala storilnost, kar je edini izhod za splošni razvoj podjetja. Posamezni delavci presegajo norme tudi do. 20 odstotkov, vendar se giblje povprečno preseganje delovnih norm okrog 8 odstotkov. V Mizarskem podjetju Apače izdelujejo splošna stavbena in ostala mizarska dela. Letos delajo največ za posamezne stanovanjske bloke v Mariboru. Za sobna pohištvena dela pa imajo najboljšega odjemalca v podjetju »Lesnine« Maribor. Ker imajo v podjetju tudi manjšo žago, so izdelovali letos gajbice za sadje. Na splošno imajo dovolj naročil. Težave pa imajo pri transportu izdelkov, ki jih morajo prevažati v osem kilometrov oddaljeno Radgono na železniško postajo. Glede na to predvidevajo, da bi podjetje preselili v doglednem času v Radgono, v Apačah pa bi bil manjši obrat tega podjetja. KLOPOTCI SO UTIHNILI DVA REKORDA: NA PAVLOVSKEM VRHU MOŠT MUŠKATNEGA SILVANCA Z 28 STOPINJAMI SLADKORJA, NA HUMU PRI ORMOŽU 220 HL VINA NA HEKTAR V ormoško-ljutomerskih in haloških goricah so letošnjo trgatev žlahtnega grozdja zaključili šele 10. novembra. Na inartinovo torej še ni bil ves mošt vino, saj je ponekod komaj šele pritekel iz stiskalnice! V začetku trgatve — pred 15. oktobrom — mošt ni imel dosti sladkorja (od 15 do 17 odst.), zato ga ormoška vinarska zadruga sprva ni hotela odkupovati. Pri pozni trgatvi pa je stopnja sladkorja v moštu znatno porasla in je v ljutomersko-ormoškem okolišu dosegla povprečno stopnjo 20 odst., kar je že zelo ugodna stopnja kakovosti. Tako so se močno zmotili tisti, ki so zatrjevali, da bomo letos dobili zelo slab mošt. Rekordno, že petindvajset let neza-beleženo stopnjo sladkorja je imel mošt muškatnega silvanca na Pavlovskem vrhu — 28 odst. Takšno gradacijo dajo samo zelo kakovostne trte v dobro obdelanih vinogradih. Tokrat so jo dosegli v goricah Zadružnega kmetijskega gospodarstva Ivanjkovci. Vse kleti vinogradniških gospodarstev in grosističnih podjetij so napolnjene. Za vkletenje vina je bilo celo premalo prostora. Ponekod imajo namreč še dokajšnje zaloge stare vinske kapljice. VG Ivanjkovci, »Kerenčič-Kog« itd. so si namreč pomagala tudi z urejevanjem kleti in primerne posode. Na pomanjkanje posode je močno vplivala tudi letošnja ugodna sadna letina, saj vseh jabolk niti niso mogli pospraviti. Ponekod so jabolčnico stočili kar v vodne cisterne in vsaj tako rešili pridelek. Največji hektarski pridelek je imel vinogradnik II. na Humu pri Ormožu; prirastlo mu je 220 hl vina na hektar, stopnja sladkorja v moštu pa je bila nekoliko slabša, kar je tudi razumljivo. Odkup mošta je potekal nemoteno. Ormoška vinarska zadruga ga je odkupila od vinogradnikov okrog 160 vagonov. Nekaj sumljivega mošta, ki je bil pomešan s hibridi, je tudi zavrnila. Mošt so takoj pošiljali v Zagreb in druga potrošniška mesta, v kleteh pa je ostal samo kakovosten mošt, ki bo dal še boljše vino. Povprečna odkupna cena srednje kakovostnemu moštu se je gibalu med 45 in 50 dinarji, pri kakovostnejših sortah pa po 3,5 in tudi več din za stopnjo sladkorja. Za dovoz so v zadrugi plačevali po 2 din za liter; delali so takorekoč noč in dan, da so lahko prevzeli, vkletili ali odposlali ves pridelek. Mnogo mošta je zadruga poslala tudi v Soboto, kjer so ga predelali v grozdni sladkor, ki ga bodo uporabljali za brezalkoholne pijače ali pri izdelovanju zdravil. Soboška TMP je letos dnevno predelala več ton grozdnega sladkorja. Kljub zelo nizkim odkupnim cenam je ormoška zadruga zaslužila komaj par dinarjev pri litru mošta; gostilničarji so ji povprečno plače- vali mošt po 70 din za liter, toda naprej so ga nekateri prodajali gostom po 180, 250 in celo po 300 din, kar je gotovo neupravičeno pridobljen zaslužek, saj predstavlja 3 do 4-krat- ni faktor na odkupno ceno. Posamezni gostilničarji so mešali k pristnemu moštu tudi hibridna vina in tako še več zaslužili. Š. H. Iz jagod so curljale v sode sladke solzice... POMURSKI VESTNIK. 13. nov. 1958 3 SVETOVNI REKORD PRI KORUZI V okolišu uprave Besni Fok Kmetijskega kombinata »Beo-grad« so letos zabeležili svetovni rekord pri hektarskem donosu hibridne koruze; pridelali so 19.848 kg zrnja na ha, kar je dosežek, ki vsaj doslej še ni znan nikjer na svetu. Izbrano njivo z dobro zemljo, ki so jo obdelovali pod nadzorstvom strokovnjakov Inštituta za pridelovanje in požlahtnjevanje rastlin Zemun polje in kombinata, so pognojili s 50 tonami gnoja in z 2200 kg umetnih gnojil. Ker niso imeli dovolj dobre sejalnice, so ročno posadili hibridno koruzo dveh ameriških poznih sort (ločeno — kanzas 1895 in ohajo C 92). Odločili so se za gostoto po 66.000 do 70.000 rastlin na ha. Koruzo so med rastjo tudi 4-krot zalivali. Pridelovalni stroški za kg koruze znašajo samo 12.65 dinarjev ali skupaj 250.000 din. medtem ko je ves pridelek vreden nič manj kot 600.000 din — brez koruzinja — če računamo kg zrnja po 30 din. OB ZAKLJUČKU SEZONE V RADENSKEM ZDRAVILIŠČU PRI DEVETIH MILIJONIH SE JE USTAVILO RADENSKO ZDRAVILIŠČE ŠE VEDNO BREZ CENTRALNE KURJAVE-ZA EDINO ZDRAVILIŠČE TE VRSTE V DRŽAVI NI 9 MILIJONOV SREDSTEV — KAJ PRAVIJO O ZDRAVILIŠČU G OSTI. Radensko zdraviliško podjetje razpolaga s 400 ležišči, kar seveda nikakor ne zadovoljuje vseh potreb. Predvsem zaradi tega so se odločili, da bi z ureditvijo centralne kurjave omogočili sezono tudi v zimskih mesecih. Celotna centralna kurjava bi stala okrog 12 milijonov dinarjev. Podjetje samo ima blizu 5 milijonov dinarjev lastnih sredstev. Ostalo pa so nameravali najeti kot posojilo. Toda doslej vse utemeljitve niso zalegle in radensko zdraviliško podjetje ni v stanju rešiti tega problematičnega stanja, ki ne prizadeva toliko Pomurja kot širšo skupnost, saj je radensko zdravilišče razen Vručice Teslič — ki pa ima precej manj ogljika — edino te vrste v državi. V Radencih sodijo, da bodo ugodno rešene indikacije za srčne in nekatere druge bolezni, kar bo še posebej pokazalo, da je zmogljivost sedanjega zdravilišča premajhna. Doslej je zaprosilo radensko zdraviliško podjetje investicijsko posojilo pri investicijski banki itd., vendar brez uspeha. Ob takih malenkostnih zahtevkih se ni mogoče izgovarjati na pomanjkanje sredstev, marveč gre tu bol j za nezainteresiranost merodajnih činiteljev. Da je bilo doslej premalo storjenega za vsa naravna zdravilišča. mod temi tudi za radensko, je bilo ugotovljeno tudi na nedavni seji upravnega odbora Zveze naravnih zdravilišč FLRJ. Na tej seji so med drugim sklenili, da bodo seznanili s stanjem v naravnih zdraviliščih Zvezni izvršni svet. Radensko zdravilišče si je pridobilo doslej sloves ne samo pri vsakdanjih gostih, marveč tudi v znanstvenih krogih. Po vsaki sezoni dobiva uprava zdravilišča pohvalna pisma. V teh pismih se obiskovalci radenskega zdravilišča ne zahvaljujejo samo za gostinsko gostoljubnost, marveč se pohvalno izražajo tudi o ugodnih vplivih radenskega zdravljenja. Poglejmo samo nekoliko takih pisem. Milko Orapež iz Ljubljane piše: »Bil sem v svetovnoznanih Karlovih Varih. Bilo je lepo, vendar sem se počutil v Radencih ugodneje.« Da se po obisku v radenskem zdravilišču počuti mnogo ugodneje, je zapisala tudi prvoborka Katica Posti iz Zagreba. Podobno Jože Zupančič iz Litije: » V Radence sem prišel popolnoma izčrpan. toda kopeli so me čudovito osvežile!« In kaj pravijo zdravniki? Dr. Ivan Turin iz Maribora: »Ko sem obiskal ženo, ki se je zdravila v tukajšnjem zdravilišču, me je žena povabila na kosilo v dietično restavracijo. Povedati moram, da sem bil prijetno presenečen nad okusno prirejenim kosilom, ki je v vseh ozi- rih ustrezalo.« Podobno so zapisali tudi dr. Škrinjar iz Zagreba. dr. Košara in dr. M. Simič iz Sarajeva. Slična pisma so pisali tudi inozemci, ki so prišli iskat zdravja v radensko zdravilišče. Zdraviliška kavarna v Radencih Kolesarska sekcija v Apačah Znani kolesar Martin Krajnc, ki se je pričel ukvarjati s tem športom že leta 1958, in je sodeloval na večih državnih in republiških prvenstvih — tako je bil leta 1959 prvak na olimpijski kolesarski dirki Maribor-Murska Sobota — je ustanovil pred nedavnim v Apačah pri društvu Partizan posebno kolesarsko sekcijo. To je že tretji kolesarski klub, ki ga je ustanovil Martin Krajnc: v Pesnici, Dravogradu in Apačah. Zanimivo je tudi to, da je tovariš Krajnc organiziral prve kolesarske dirke v Sloveniji po osvoboditvi, in sicer meseca oktobra 1945 v Pesnici. Kolesarska sekcija apaškega Partizana, ki ima trenutno okrog 50 čla- nov, je priredila doslej že dve kolesarski dirki. Prve se je udeležilo 22 kolesarjev, ki so dirkali na progi Apače— Kadgona, Radgona—Cmurek, Cmurek —Apače. Proga je bila dolga okrog 32 km. Najboljši vozač na tej dirki je bil Viktor Kovačič iz Radgone, ki je dosegel povprečen čas 32 km na uro. Druga je bila krožna dirka v Apačah. Izmed dvanajstih tekmovalcev je bil najboljši Vlado Lebar iz Apač. V kolesarski sekciji so vključeni med drugimi skoraj vsi mlajši člani delovnega kolektiva Mizarske delavnice Apače. Ž A R G O N Ljudje različnih poklicev se srečujemo vsak dan. V vlaku, na cesti, v gostilni se srečata dva znanca ali neznanca istega »faha« in že pričneta pogovor, ki ga preprost človek navadno ne razume. Samo prisluhnite pogovoru dveh lekarnarjev! Sam vrag se ne zastopi na tak pogovor, kaj šele vi, čeprav ste absolvirali klasično filologijo. V človeški družbi bi bilo brez dvoma pusto in mučno, če ne bi imeli poleg nerazumljive poklicne govorice tudi tako, ki jo v,si prav dobro razumemo. Kako pa bi le izgledal svet, če bi se razumeli med sabo samo ljudje istih poklicev. Pa prisluhnimo pogovoru, recimo, kijučavničarskega pomočnika in vajenca pri vsakdanjem opravilu. — Si ti, orka duš, ena slika. Ampak, udari ga, hudiča, pa ho zletel v . . . — Ker je besednjak takih »strokovnih« izrazov ob današnjem razvoju tehnike, ko poznamo že kaj več kot samo klešče in kladivo, vseeno reven, se izrazi ponavljajo. Enkrat pomeni neki izraz klešče, pa spet kladivo, vijak itd. Kadar jih uporablja pomočnik, je v tem besedišču tudi vajenec. Torej to je žargon, ki ga prav dobro razumemo, čeprav nam zaradi učiteljeve smrti ni bilo sojeno, da bi prilezli dalje kot do drugega razreda osnovne šole. Samo še ta primer: — In srednji napadalec je potisnil usnje v nasprotnikovo svetišče! — No, če smo širokogrudni, zakaj ne bi smel reči boksar, ko hote ali nehote udari nasprotnika v želodec: — In sunil sem ga v svetišče! — Tako je, vidite, s tistim pogovornim jezikom, ki mu na kratko pravimo žargon. JUŠ Jesenske impresije Že tri dni rahlo škropi po pločnikih ... Slana je pobarvala drevje s slikovitimi jesenskimi barvami. Klopi v parku so se pokrile z mučno tišino jesenskega dne, z listjem platan in kostanjev. Jesen. Tako se zdi človeku, če gleda kostanjarja. kako vrti na žerjavici pečen kostanj. Toda, jesensko občutje ga prevzame tudi, če brozga po listju in kostanjevih olupkih mlakužastih pločnikov. * Klopotci so utihnili. Pesmi veselih trgačev ni več. Po gorici se spreletavajo le nadležni vrabci in iščejo zadnje jagode. Toda, jesen lahko dojemamo še drugače: Oni dan sem videl o nekem kraju in v neki gostilni fantička osmih let. kako je pridno pomakal v kozarec vina medenjake in jih slastno oblizoval.. . * Še sedaj ni utihnilo veselo tink — ton-kanje sodarskih kladiv. Sodov je premalo! Ko pa je bilo toliko sadja in celo šmarnica je obrodila kot malokatero leto. Pred hišami leže kupi jabolk, ki bodo segnile, če... Kratka notica o časniku: Mož, oče petih otrok, je o vinjenosti napadel ženo in jo zabodel z nožem. Ali pa: ... in nekaj najbolj razgretih pretepačev so morali odpeljati v bolnišnico. Vzrok: pijača. * Že tri dni rahlo škropi po pločnikih, po cestah ... Da, tudi po cestah! ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT Ob obe točki spričo neučinkovite igre KRIM - SOBOTA 3:1 (1:0) Kaže, da napadalni kvintet Sobote ni imel svojega dneva in tudi ne — sreče. Dokaj dobra, tehnično dovršena. toda neučinkovita igra. to je ocena, ki smo jo brali v vseh slovenskih listih za nedeljsko igro Sobote, ki se je pomerila s Krimom na ljubljanskem igrišču. Prav zaradi neučinkovitosti so domačini pospravili ves izkupiček. Končni rezultat 3:1 (1:0) v korist Krima. Gledalcev je bilo okrog 800. Igro je vodil sodnik Pliberšek iz Maribora. Strelci golov: v 29. Erzar, v 54. Slapničar in v 62. Škraba za Krim, v 73. minuti Maučec za Soboto. Gostje so imeli med vso igro terensko premoč, toda njihovi napadalci niso znali izkoristiti številnih priložnosti. Kot zakleto! Razbornik in Kastelic sta dvakrat komaj rešila moštvo Krima, saj sta odbila žogo s same gol-črte. Naši so imeli več priložnosti za gol kot domačini, imeli so več od igre, toda zmagal je Krim — z goli. Dva gola so domačini zapisali v svojo bilanco po dobro izvedenih kotih, za njihov tretji gol pa ni moč reči, da je bil posledica dobro organiziranega napada. In še nekaj: vodstvo našega kluba se je pritožilo proti registraciji tekme. Razlogi: tretji gol je moštvo Krima doseglo iz offside položaja, sodnik pa tudi ni dosodil enajstmetrovke v korist Sobote, ko je bil v kazenskem prostoru Krima storjen grob prekršek nad Maučecom. Sodnik je namreč dosodil posredni strel. Kljub nedeljskemu porazu je Sobota še vedno izven najbolj vroče cone, saj je na lestvici še vedno tretja od zadaj — s 5 točkami pred zadnjima: Slovanom in »Jesenicami« s po 2 točkama. Če bo pobrala v dveh prihodnjih srečanjih še kako točko, si je že v jesenskem delu tekmovanja v okviru slovenske enotne nogometne cone priborila nadaljnji obstanek v družbi tekmovalcev tega razreda. To zagonetko bodo igralci Sobote bržda razvozljali že v nedeljo, ko se bodo na domačem terenu srečali z enajstorico predzadnjega Slovana. Ob dobri igri in učinkovitem napadu so namreč na obzorju obe tekmovalni točki! Tekma bo v nedeljo ob 14. uri. Tudi naš drugi predstavnik — »Rakičan« že varno »sedi« s 6 točkami na tretjem mestu od spodaj navzgor (pred Korotanom z 2 in Aluminijem z 1 tekmovalno točko) in bo na tem mestu tudi prezimil. Kot kaže, so si tudi rakičanski nogometaši s svojimi doslejšnjimi dosežki zagotovili nadaljnje bivanje v I. razredu mariborske podzvezne lige. S. K. Druga zmaga soboških rokometašev DRAVA (Ptuj) - SOBOTA 13:17 (4:10) Soboško moštvo: V. Tratnik, S. Kovačič, I. Hohšteter, M. Tuš, O. Bizjak, J. Šebek (Hajdinjak), T. Fišer. Ptuj, 9. novembra. Igra, ki je bila zelo težavna, saj je ves čas deževalo kot po naročilu, je privabila okrog 300 gledalcev. V prvem polčasu so imeli gostje očitno premoč, kar je moč razbrati iz rezultata, toda nekaj minut pred koncem polčasa je prišlo do neljubega incidenta. Posledica: sodnik je za ves čas igre izključil S. Kovačiča! V vrsti soboških igralcev je tako nastala velika vrzel, ki jo je najbolj čutil napad. Tudi v drugem polčasu so gostje rahlo prevladovali na igrišču, kljub temu, da so igrali domala ves čas brez enega igralca. Zaradi prekrškov jih je sodnik miril z dvo ali triminutnimi počitki, ki so jih morali prestati izven igrišča. Najbolj kritični trenutek za Sobočane je bil tedaj, ko so morali igrati samo s štirimi igralci, z vratarjem vred. Toda tudi to jih ni vrglo s tira, ki je peljal do zmage. Najpožrtvovalnejši igralec je bil tokrat I. Hohšteter, ki je bil hkrati tudi najboljši strelec (10 gotov!). ŽENSKE Drava (Ptuj) - Sobota 11:4(4:4) Z nedeljsko igro v Ptuju, kjer so gostovale skupaj z moškimi tekmovalci, so soboške rokometašice pokazale viden napredek, ki pa jim zaenkrat še ni prinesel — zmage. Zlasti v I. polčasu so bile enakovredne ptujskim igralkam. V II. polčasu so domačinke zamenjale vratarko in potlej je branila mrežo Toplakova, ena najboljših slovenskih vratark. Temu je tudi v glavnem pripisati, da gostje v tem polčasu niso dosegle niti enega gola. JUDO tud v SOBOTI Pri soboškem Partizanu bodo skušali uveljaviti nov šport: judo. O tem športu smo v nosem listu že pisali obširno. Treningi bodo tedensko dvakrat in jih bo vodil tov. Sapač. Društvo predvideva tudi gostovanje mariborskih judistov v Soboti zaradi populariziranja tega športa med našo mladino. Kljub premoči - le neodločen rezultat HD „ŽelBzničar“ (Maribor) - TVD ,.Partizan" (Sobota) 3:3 (1:2) Na spolzkem igrišču na Poljanah je moštvo soboškega »Partizana« odigralo svojo drugo tekmo za republiško prvenstvo v hokeju na travi proti tamkajšnjemu »Železničarju«. Sobočani so nastopili v naslednji postavi: Camplin (3), Horvat (2.5), Močan (2.5), Kokalj (5), Nemeš (2.5), Tomac (3), Miloševič (2.5), Nemeš (2), Titan (3.5), Kovač (3.5), Kološa (2). Po rezultatih 1:0, 2:0 in 3:2 Sobočanom ni uspelo obdržati vodstva. Kljub očitni premoči so tokrat odnesli z igrišča le eno tekmovalno točko. Nekaj idealnih priložnosti za gol je bilo na obeh straneh, toda neizkoriščenih. Moštvo mariborskega »Železničarja« je bilo kot celota zelo borbeno in požrtvovalno, najbolj pa Fideršek, pobudnik vseh akcij domačinov. Pri gostih sta se odlikovala prof. Titan in Kovač, ki pa brez prizadevanja drugih nista mogla mnogo napraviti. Sodnika sta zatajila, saj je bil dosežen prvi gol Mariborčanov iz čiste offside pozicije, prav tako so domačini dosegli tudi tretji gol iz sumljivega položaja. -nk Slavko Klinar V dveh inštitutih V Makedoniji je več inštitutov (sadjarski, vinogradniški, tobačni itd.), ki se že uveljavljajo kot pobudniki in hkrati tudi kot dirigenti pospešenega pridelovanja kultur, ki so še posebno svojstvene za to našo republiko. Inštitut; niso od življenja na makedonskem podeželju odmaknjene znanstvenoraziskovalne ustanove, saj so njihove nit: razpredene po vsej deželi in segajo celo v njabolj zakolne kraje, kjer imajo največ opravka z zaostalostjo in je potrebno takorekoč pionirsko-delo pri uveljavljanju sodobnih agrotehničnih in drugih ukrepov v kmetijstvu, To pionirsko delo je marsikje izredno težavno, saj se morajo spoprijemati s klasično zaostalostjo šiptarskega in makedonskega kmeta in z njegovo brezperspektivnostjo, ki jo je v preteklosti dedoval iz roda v rod, dokler ni na makedonskem nebu zasijala zvezda resnične svobode in napredka. Najmlajša ustanova v republiki — sadjarski inštitut v Skopju — je zrasel leta 1954 iz resničnih potreb po odločni preusmeritvi makedonskega sadjarstva. Delovanje inštituta je močno vsklajeno s potrebami terena. Pri ogledu smo se na svoje oči prepričali, da ima strokovno zelo skrbno urejene nasade in drevesnice. Da bi videli samo prostran nasad jablan, hrušk in breskev v neposredni okolici upravnega poslopja — s prav tako dolgimi vrstami jagod kot med Suša jim je kajpak tudi letos močno ponagajala, zato so morali poklicati na pomoč »umetni« dež. Kar jim narava ni dala sama. so ji pač morali vzeti! Prav v teh nasadih in drevesnicah se ob skrbnem delu strokovnjakov inštituta oblikujejo novi znanstveno-strokovni dosežki, ki dobivajo potem konkretne oblike množičnega uresničevanja po vsej deželi. Seveda je pri tem potrebno mnogo »apostolskega« prepričevanja — kot se je pošalil v razgovoru direktor inštituta — zato pa strokovnjaki tudi delajo z roko v roki s političnimi organizacijami, ki vztrajno pripravljajo teren za uveljavljanje njihovih dosežkov in priporočil. Inštitut sodeluje s strokovno službo vseh okrajev, zadružnih zvez, sadjarskih postaj in drevesnic v republiki. Najpomembnejši skupni smoter so veliki plantažni nasadi žlahtnih sadnih rastlin: od jabolk, hrušk in breskev do orehov, jagod, malin . . . seveda v sklada v pridelovalnimi razmerami za vsako teh kul- tur posebej. Torej najprej iskanje ustreznih zemljišč z ugodnimi pridelovalnimi razmerami in šele potlej začetek velike pridelovalne akcije! V razmeroma kratkem času so nastali že po vsej Makedoniji trdni pri- delovalni okoliši, ki se vse bolj širijo v makedonske hribe in so marsikje že tudi izpodrinili manj ko- ristne gozdove in grmičevja: Bitolj. Štip, Strumica, Tetovo, Kumanovo, Lazarovo polje . . . Na inštitutu so nam povedali, da imajo ogledne sadovnjake celo na terenih s 1250 m nadmorske višine. Kljub temu pa trdijo, da so njihovi kolegi — vinogradniki vendarle v boljšem položaju, saj imajo ugodnejše možnosti za urejevanje prostranejših plantažnih vinogradov in vskladiščevnje pridelka. Sodobna skladišča zn sadje in hladilnice z večjimi zmogljivostmi — to je tudi v Makedoniji vse bolj aktualna zahteva časa, kajti le tako bo potrošnik lahko ceneje prišel do sadja tudi v zimskem čusu. S sadno trgovino namreč nimajo posebno dobrih izkušenj, saj tudi ondi preveč služi na račun pridelovalcu in potrošnika, pa se zato odločno zavzemajo, da bi sadju poleg odkupne cene trdno določili tudi maloprodajne cene, saj bi tako škarje lahko neprimerno laže zapirali! Na drugi strani Skopja so se na mestu .kjer se sedaj razprostirajo prostrane gorice vinogradniškega inštituta, še pred leti pasle ovce. Vtis na kvadrat: kot po rahlo strmi, do koder seže oko vzpenjajoči se strehi en sam plantažni vinograd v skupnem kompleksu 60 ha! Na mah se ti celo zdi, da se ta zelena »plahta« z neštetimi vrstami vinske trte na žični opori konča tam nekje v sredini precej strmega, a orumenelega hriba, ki zastira očem globlja obzorja. In s svetovljani in trdnimi domačini močno obložene trte da se kar šibijo pod težo svojega bremena! Gorice obdelujejo tod povsem s stroji. V njih uresničujejo strokovnjaki inštituta naloge, ki so ključno pomembne za vinogradništvo vse Makedonije. Seveda iščejo trte. ki bodo najbolje uspevale v njihovih razmerah! Preizkusiti je treba mnogo sort, da lahko iz množice izbero najboljše. Direktor inštituta nam je postregel z nekaterimi zanimivimi podatki. Mnogo grozdja pošiljajo na trg v svežem stanju. Med interesantnimi odjemalci je tudi sosednja Grčija. Iz Lnštitutovih vinogradov ga predelajo v vino okrog 70 odst. Tudi varovanju vinske trte pred škodljivci in bolez- nimi ter šolanju vin posvečajo veliko pozornost. Številne tonamenske poskuse opravljajo v svojem laboratoriju. Sicer pa smo se lahko o kakovosti njihovih vin prepričali že pri kratki poskušnji! Bilo je večkrat »na zdravje«, kajti Slovenci smo tudi v Makedoniji znani kot dobri pivci, pa so to gostitelja tudi na moč upoštevali. Prostranost pa, ki smo ji bili priča v goricah skopjanskega vinogradniškega inštituta, zgovorno priča, da bomo imeli kmalu resnega konkurenta — vsaj glede količine vin — tudi v makedonskem vinogradništvu. PRIHODNJIČ: NA TURISTIČNI TURI Pomurski fantje pozdravljajo Iz V. P. 8147 Niš pošiljata pozdrave desetar Karel Krpič iz Vadarec in vojak Franc Grobnik iz Lešan — svojim staršem, prijateljem in znancem, posebno pa pomurskim dekletom. Mnogo uspeha želita tudi kolektivu »Pomurskega tiska« in bralcem »Pomurskega vestnika«. Vojaki, ki služijo svoj vojaški rok v Beogradu V. P. 5138, pozdravljajo vse svoje domače, brate, sestre in dekleta. Prav tako pozdravljajo vse bralce »Pomurskega vestnika« in čestitajo k prazniku 29. novembru — Dnevu Republike: Ludvik Kuzmič iz Nuskove, Janez Felkar iz Stanjevec, Alojz Črnko iz Čepinec in Ludvik Cmor iz Murske Sobote. Razgovor pred sadjarskim inštitutom Skopje POMURSKI VESTNIK, 13. nov. 1958 4 Kakšna bo letošnja zima? — HUDA ZIMA VISOK SNEG ZNANI METEOROLOG PRAVI: ZIMA OD SREDINE DECEMBRA DO KONCA FEBRUARJA! Svetovnoznani meteorolog Boris Koljčicki pravi, da bo letošnja zima precej huda, pričela se bo sredina decembra im bo trajala do konca februarja. Prva polovica zime bo znatno blažja od druge. V prvi polovici decembra bo po mnenju tega meteorologa precej blago vreme. Prava zima bo nastopila šele po 15. decembru. Pogosto bo snežilo in pritisnil bo mraz. Pred novim letom bo spet nekoliko topleje, vendar bo nekaj dni pred novim letom spet precej mrzlo. Precejšen mraz napoveduje tudi za prve dni prihodnjega leta. Najhujša zima pa bo od sredine januarja do sredine februarja. Že okrog petnajstega januarja bo zapadlo precej snega im mrzlo bo. Živo srebro bo padlo v tem obdobju tudi do —18°C. Najhujši mraz pa moramo pričakovati po mnenju tega vremenoslovca okrog 15. februarja. Takrat bo kazalo živo srebro tudi preko 20 stopinj C pod ničlo. To mrzlo obdobje bo trajalo okrog 10 dni. Zatem, se pravi v prvih dneh marca se bo pričelo lepše pomladno vreme. POROČILA ROJSTEV, POROK IN SMRTI od 28. 10. do 10. H. 1958 Rojstva: Terezija Rožman iz Lendave, deklico; Emilija Lapoši iz Kroga, dečka; Majda Šterman iz Ljutomera, deklico; Marija Meznarič iz Sp. Kamenščaka. deklico; Julijana Vogrinčič iz Bakovec, deklico; Olga Klement iz Rakičana, dečka; Terezija Kos iz Bakovec, dečka; Gizela Veren iz Murske Sobote, dečka; Terezija Bedek iz Gor. Petrovec, dečka; Agata Krapec iz Ižakovec, dečka. Poroke: Raduha Štefan, varilec iz Maribora in Buzeti Marija trg. pomočnica iz Maribora. Ružič Anton, poljedelec iz Bakovec in Ozvatič Kristina, poljedelka iz Bakovec. Smrti: Grabar Nikolaj, star 62 let iz Markišavec. KRVODAJALCI od 3. do 8. novembra 1958. Marija Kološa, Bela Brglez, Štefan Hozjan, Koloman Hiršl, sodnik Danica Hiršl, vsi iz M. Sobote. Zoran Klemenčič iz M. Sobote (petič). Marija Kodila iz M. Sobote (drugič). Verona Činč — Krog (četrtič), Franc Obal, Rankovci (tretjič). Štefan Grabar, Viktor Časar, Štefan Šlankovič, vsi iz Ženavelj. Roman Makovec, Rabodje, Julijana Baranja., Vaneča, Marija Firšt, Bunčani, Amalija Kodba iz Presike. V imenu bolnikov se najlepše zahvaljuje vsem krvodajalcem Transfuzijska postaja Murska Sobota. Dežurni zdravnik v splošni ambulanti dne 16. nov. 1958 dr. Štefan Vučak. Nočni dežurni zdravnik na domu od 17. do 23. novembra 1958 dr. Štefan Vučak. V soboto zvečer: MEDNARODNI PLESNI TURNIR V SOBOTI V soboto se obeta ljubiteljem modernega plesa zanimiva prireditev, ki se bo pričela ob 20.30 v dvorani Doma »Partizan« v organizaciji plesne sekcije KUD Jože Hermanko iz Maribora. MEDNARODNI PLESNI TURNIR srečanje Avstrija—Jugoslavija — bo vodil diplomirani plesni mojster Ludvik Simončič in hkrati pred zbranim občinstvom tudi komentiral posamezne plese, ki jih bodo izvajali priznani mojstri baleta. Igral bo znani plesni orkester. V soboto torej ne bomo zamudili redke priložnosti, da enkrat vidimo v domači dvorani sodoben ples, ki je hkrati tudi šport. V prvem polletju letošnjega leta je dosegla industrija za 10 odst. večji dohodek kot lani. Družbeni skladi so doblli 8,7 %, gospodarske organizacije pa 11,8% več kot lani. V soboto je električni tok ubil kravo na žagi v Boračevi. Vzrok nesreče je bila slaba ozemljitev. Nedavno je na cesti Murska Sobota—Radgona zavozil osebni avto obrtnika Štefana Raščana v električni steber. Voznik, ki je bil lastnik, je bil vinjen in je ogrožal življenja večih prebivalcev, ki so bili na avtobusni postaji, blizu katere se je prometna nesreča pripetila. Škode na avtu je bilo za 150.000 dinarjev. V Strukovcih je na cesti tretjega reda zavozil kolesar Ludvik Vučak v kamion. Kolesar je vozil po levi strani ceste in je utrpel težje telesne poškodbe: pretres možganov, zlom ključnice . . . * Nedavno je zgorelo leseno gospodarsko poslopje Frančiške Horvat v Bokračih št. 8. Zgorel je tudi del stanovanjskega poslopja. Škode je bilo za 520.000 din. Poslopje je bilo zavarovano. Sumijo na požig. * Tudi Ludviku Novaku je zgorela kopica slame. Škodo cenijo na 70.000 dinarjev. Slama ni bila zavarovana. Sodijo, da je vzrok požara požig. Nedavno je nastal ogenj tudi na kopici slame Matije Sramlec v Dankovcih in na kopici slame KG Videm ob Ščavnici. V obeh primerih so gasilci hitro posredovali in požar lokalizirali. Škode je bilo vsega 7.000 din. Povzročitelji požara so bili v obeh primerih otroci. Nedelja, 16. nov. — Jelica Ponedeljek, 17. nov. — Ljuba Torek, 18. nov. — Milko Sreda, 19. nov. — Liza Četrtek, 20. nov. — Srečko Petek, 21. nov. — Marija Sobota, 22. nov. — Cilka VREMENSKA NAPOVED od 14. do 21. novembra Sredi tedna, ali malo kasneje se bo dež spremenil v sneg, proti koncu tedna suho in mrzlo. V prihodnjem tednu okrog 19. nov. in okrog 23. nov. padavine v ostalem suho in hladno. Okrog 21. nov. se obenem pričakuje ponovna ohladitev s snegom do nižin. MURSKA SOBOTA — Od 14. do 16. novembra 1958, ameriški barvni cinemascope film »Vzhodno od raja<. Od 17. do 18. novembra ameriški barvni film »Hitreje Joe«. Od 19. do 20. novembra ameriški film »Dnevnik majorja Tompsona«. LJUTOMER — Od 15. do 16. nov. francoski barvni film »Veliki manevri«. Od 19. do 20. novembra ameriški barvni film »Zemlja faraonove. GORNJA RADGONA — Od. 15. do 16. nov. ameriški film »Beg iz Gvajane«. Od 19. do 20. novembra italijanski film »Umberto D.«. LENDAVA — Od 14. do 16. novembra angleški film »Lepo je biti mlad«. Od 18. do 19. novembra jugoslovanski film »Mali človek«. KRIŽEVCI PRI LJUT. — 17. nov. ameriški film »Ko enkrat odidem«. 20. in 21. nov. češki film »Nekoč je živel kralj«. VIDEM OB ŠČAVNICI — 15. in 16. novembra ameriški film »Na apa-ški meji«. 22. nov. jugoslovanski film »Osumljen«. ČEPINCI — 16. novembra »Imel sem 7 hčera«. GRAD — 16. novembra ameriški film »Alice v pravljični deželi«. VERŽEJ — 19. novembra italijanski film »Pesem mladosti«. VELIKA POLANA — 16. novembra sovjetski film »Veliki poziv«. POMURSKI VESTNIK Izdaja Časopisne in založniško podjetja »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: Murska Sobota, Stefana Kovača 16 — Telefon 138 — Uprava: M. Sokola, Kocljeva ulica 7 — Telefon: 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Štefana Kovača 16 — Telefon 131 — Naročnina četrtletna 100 polletna 200, celoletna 466 dinarjev — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račan pri Komunalni banki, 1-365 M. Sobota, številka 665—76 — Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti Obvestilo bralcem! V tej številki najavljeni komentar predsednika OZZ Štefana Antaliča o oblikah zadružnega sodelovanja pri spomladanski setvi hibridne koruze nismo mogli objaviti iz tehničnih razlogov, pač pa ga bomo objavili v prihodnji številki. Cenjene bralce prosimo, da nam to oprostijo. Uredništvo EMAJLIRAN ŠTEDILNIK, skoraj nov, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. KOVAŠKO NAKOVALO kupim. Koloman Kučan, kovač, Lucova 52. p. Gor. Petrovci. M-1056 ŠTEDILNIK, bel, emajliran, malo rabljen, prodam. Naslov v upravi lista. M-1057 Za glavno pošto v Ljubljani in nekatere druge pošte na Gorenjskem potrebuje Podjetje za PTT promet v Ljubljani večje število MOŠKIH DOSTAVLJAČEV Kandidati morajo izpolnjevati sledeče pogoje: 1. da so vojaščine prosti, 2. da imajo končano vsaj osnovno šolo z dobrim uspehom, 3. da so telesno in duševno zdravi. Samska stanovanja so zasigurana. Reflektanti naj se javijo pri Okrajni pošti v Murski Soboti, kjer dobijo vsa potrebna pojasnila. M-1049 POSESTVO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM, travnikom, vinogradom, sadovnjakom, gozdom in 3 ha njiv, skupno 8 ha, ugodno prodam. Vseljivo takoj. Ferdo Filipič, Gode-marci 38. p. Bučkovci pri Ljutomeru. M-1039 7 MESECEV STAREGA FANTKA dam DOBRI DRUŽINI za svojega. Naslov v oglasnem oddelku. M-1040 MLAD PREKMURSKI IZSELJENEC želi spoznati mlado dekle v svrho ženitve. Samo resne ponudbe z osebnim opisom in sliko poslati na naslov: F. Stany, 9 Rathnelly Ave, Toronto 7, Ont. Canada. M-1042 ŽENSKI PLAŠČ, dvodelno obleko in oblekce za deklico do 7 let prodam. Vprašati: Murska Sobota, Trstenjakova ulica 7/1. od 3. ure dalje. M-1050 Iščemo sposobna zastopnika za področje Gor. Petrovci in Murska Sobota. Za Mursko Soboto mora imeti kandidat najmanj nižjo srednjo šolo. Plača in nastop službe po dogovoru. DOZ Murska Sobota. M-1046 DNE 2. NOVEMBRA sem izgubil od Markišavec do Murske Sobote denarnico z denarjem in dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da vrne dokumente, ostalo pa obdrži, na naslov: Stefan Grabar, Pomurska tiskarna, Murska Sobota. M-I051 IŠČEM OSEBO, ki bi prekopala 1 n vrta. Plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. M-1052 MOŠKO KOLO, znamke »Herkules«, ugodno prodam. Naslov: Kroška št. 49. Murska Sobota. OPREMLJENO HIŠO, gospodarsko poslopje, sadovnjak, brajde, njivo, vinograd in gozd ugodno prodam. Ludvik Vaupotič, Litmerk 20 pri Ormožu. M-1041 ŽIVINOREJCI POZOR! Otvoritev novozgrajenega OSEMENJEVALNEGA CENTRA bo v nedeljo; dne 16. novembra I658 ob 10. uri. Veterinarski zavod Murska Sobota OBVESTILO Naročnike »POMURSKEGA VESTNIKA« ki so v za ostanku z naročnino za leto 1958, prosimo, da to poravnajo najkasneje do konca meseca novembra, ker jim v nasprotnem primeru ne bomo mogli več pošiljati lista UPRAVA ZAHVALA Ob težki izgubi žene, mame in stare mame ROZALIJE GREGOR, roj. REZAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremenili na njeni zadnji poti, poklonili vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Iskrena hvala dr. Perkiču za lajšanje bolečin in družinam Erjavec Štefana, Franca in Alojza, Faniki Rezar in Janezu Lipiču, ki so v času njene težke bolezni sočustvovali z nami. Iskreno se zahvaljujemo okrajnemu odboru SZDL, občinskemu odboru SZDL, osn. organizaciji ZK Dokležovje, Beltinci in Veržej, Ob LO Beltinci, upravnemu odboru in kolektivu KZ, kolektivu »Ravenkc«, PGD Dokležovje in vsem ostalim za častno spremstvo. Iskrena hvala staremu prijatelju Ivanu Šiftarju in godbi »Svobode« iz Murske Sobote. Najlepša hvala govornikoma Štefanu Mlinariču. učitelju, za slovo od doma pokojnice in Alojza Benku, direktorju, za poslovilne besede pri odprtem grobu. Vsem sosedom zn vso pomoč v času bolezni in smrti pokojnice, najlepša hvala! Dokležovje, 11. novembra 1958. Žalujoči: mož Matija, sin Rudi z ženo Francko in vnuki: Marico, Gelco, Slavekom, Zorico in Majdo, sin Franc z ženo Ivanko in vnukom Brankom. RAZPIS Okrajna zadružna zveza Murska Sobota razpisuje natečaj za vpis v TRAKTORSKI TEČAJ ki se bo vršil na Kmetijski šoli v Rakičanu in Podgradju. V poštev pridejo kandidati, ki so dopolnili 18. let starosti. Prošnjo je vložiti najkasneje do 25. t. m. na naslov Okrajna zadružna zveza Murska Sobota, Slomškova 11, Vse podrobne informacije dobijo kandidati na OZZ Murska Sobota. O-1058 Upravni odbor mizarskega podjetja »Jelka« Murska Sobota razpisuje delovno mesto računovodje Pogoji: Srednja ekonomska šola in 5 let prakse v knjigovodstvu. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Pismene ponudbe poslati takoj na upravo podjetja. 0-1047 Bojan Sinko Mrlič v avtu Peter Onič se je z naglimi koraki povzpel po stopnišču in potrkal na vrata Syl Parkerjeve. Na svoje trkanje ni dobili odgovora. Tudi na ponovno trkanje se ni nihče oglasil. Vstopil je in odgrmil zaveso spalnega kotička. Syl ni bilo nikjer. Odhitel je do Marshallove sobe, kjer ga je čakalo isto doživetje. Bil je zelo vznemirjen. Kaj bi se ji lahko zgodilo?Vprašal je sobarico, ki pa ni videla mlade Američanke že več kot pol ure. Stekel je po stopnišču k Menziniju in dr. Kraussu. V veži se je skoraj spotaknil ob preprogo in padel. »Oho!« je dejal dr. Krauss, ko je prisopihal od mize. »Ali gori voda?« »Čudeži se danes dogajajo le v domišljiji tistih, ki si jih želijo,« je rekel komisar, ko je Onič povedal, da sta pokojnikova hči in njegov tajnik izginila iz pensiona. »Gospodično Parkerjevo so s silo odvedli. Toda kako? Ali se je zgodilo kaj nenavadnega?« »Marshall je prispel,« je dejal Onič Da, toda glede njega se strinjam z gospodom odvetnikom. Prav takšen je, kot nam ga je gospodična Parkerjeva opisala.« »In voda v bencinu njenega šoferja?« »Poglejmo, če je njen šofer še tukaj!« Ko so stopili na prosto, je lastnica pensiona ustavila Oniča. »Gospod, tole je za vas. Hotela sem vam izročiti pismo že prej, a nisem vas mogla dohiteti. Hiteli ste, ko da bi vam gorelo za petami.« Onič je brž odprl zalepko in razgrnil papir. Na njem je bilo le pet besed, napisanih v naglici: Bife stadion. FBI. Syl Parker.« In nič več. »Kje je padovanski stadion?« je vprašal Manzini ja, ki pa je še pred njim prebral vsebino sporočila. »Na koncu mesta ob cesti, ki pelje v Milano. Brž za menoj in v avto. Limuzina s tržaško številko se je pravkar ustavila pred pen-sionom. »Kje ste bili?« je vprašal Manzini šoferja. Prihajam naravnost iz garaže, da bom gospodični Parker bolj pri roki,« je odvrnil šofer. »Verjetno vas ne bo več potrebovala, vsaj danes me...« je že hotel spregovoriti Manzini. Toda dejal mu je: »Takoj nas odpeljite na stadion. Mudi se!« Čez hip je že drvela ista limuzina po padovanskih ulicah v smeri proti mestnemu stadionu. V njej so sedeli naši trije znanci, oboroženi s pištolami. Onič in dr. Krauss sta dobila orožje od komisarja. Na zvoniku padovanske stolnice je bila ura osem. V bifeju pri stadionu je Manzini pokazal, da je mož naglih dejanj in ukrepov. Syl in tajnika ni bilo nikjer. Komisar je v nekaj trenutkih zaslišal vse, ki jih je zatekel v lokalu — od lastnika bifeja do zadnjega gosta, neke postarne profesorice z naočniki. Ta je namreč srebala v svojem kotičku obvezni jutranji čaj z mlekom, ko sta pripeljala oba neznanca k mizi v njeni soseščini Syl in tajnika. Tretji neznanec jih je že pričakoval. Profesorica je namah spoznala v obeh Američanih tujca. Zato ju je ves čas pozorno opazovala. Zlasti Syl je bila popolnoma bleda. Večkrat so se ji utrnile iz oči solze. Zaradi njenega črnega kostuma pa je profesorica menila, da gre za družbo, ki čaka na pogreb. Tudi mestno pokopališče je namreč v tem delu mesta. Govorili so potihem, da jih ni mogla razumeti. Pravzaprav je govoril le neznanec, ki je bil v lokalu že od vsega začetka. Ko so odhajali, je dobila profesorica vtis, da sta Syl in tajnik nerada odšla z njimi. Iz lokala je šel omenjeni moški prvi, tujca v sredi, ostala dva neznanca pa za njima. Pred stadionom so vsi sedli v veliko sivo limuzino in se brž odpeljali v smeri proti Milanu. Vse to se je zgodilo pred dobrimi desetimi minutami, je končala profesorica. Od ostalih gostov Manzini ni zvedel mnogo. Izpoved profesorice pa se je popolnoma ujemala z besedami lastnika bifeja. Tudi njemu je družba vzbudila pozornost že zaradi izredne bledice lepe mlade dame v črnem kostumu. čez hip so Manzini, Onič in dr. Krauss spet sedeli v že znani tržaški limuzini. Divja dirka po široki asfaltirani cesti v oblačnem poletnem jutru se je povsem ujemala z ostalimi burnimi doživljaji Petra Oniča zadnjih dni. Sedaj je bila stvar Petru jasna kakor na dlani. Zlikovci so zvabili Syl in Marshalla iz pensiona in ju sredi belega dne ugrabili. Imeli pa so prednost desetih minut in Manzini se je že jezil, zakaj ni poklical na pomoč še hitrejši patrolni policijski avto. Toda tudi tržaški šofer jih ni razočaral. V divjem diru je njegov voz rezal ovinke, se kakor strela vzpenjal navkreber, če se je cesta dvignila, nato pa zletel kakor ptič po gladki asfaltirani ploskvi, ko je bila cesta spet ravna. Vzlic temu pa sive limuzine zlikovcev niso mogli dohiteti. Slednjič je šofer nenadoma zavrl. Pred njimi je bilo križišče. Peter Onič je začel divje preklinjati. Te kletvice je pobral v bivši jugoslovanski vojski med svojim službovanjem na bolgarski meji. Vsa sreča je bila v tem, da jih komisar in odvetnik nista razumela. Kako naj ugane, katero smer je ubral avto, ki ga zasledu- jejo? Položaj je rešil Manzini. Nagonsko je določil smer. Dirka na življenje in smrt se je nadaljevala. Cesta je kmalu zavila nekoliko navkreber v gozd. Sedaj se je nagnila njihova limuzina na levo, sedaj na desno. Šofer pa je bil vešč svojega poklica. Motor je požiral kilometer za kilometrom z nezmanjšano brzino. Nenadoma so zaškripale zavore. Avto je večkrat nevarno zaneslo. Končno je zadel za ovinkom sredi ceste v nekaj velikega in sivega pred seboj. Bila je limuzina, ki so jo zasledovali! Kazno je bilo, da so se morali nič hudega sluteči zlikovci zaradi nenadne okvare ustaviti. Tokrat jim je sreča pokazala hrbet. Toda tudi naši znanci v tržaškem avtu so bili več kot presenečeni. Šoferja je zadelo krmilo v prša in onesvestil se je. Komisar, ki je sedel poleg njega, je pri trčenju odnesel zdravo kožo. Le od padca je bil nekoliko omamljen. Oniča in bernskega odvetnika je vrglo daleč na prosto. Onič je najprej obležal, da bi se zbral, nato pa se je počasi vzravnal. Tudi dr. Krauss je storil isto. Kar je Onič najprej videl, sta bila dva neznanca za sivo limuzino, ki sta se pravkar pobirala s tal. Tudi njiju je pri trčenju vrglo na cesto. Kje je bila Syl s tajnikom? Onič se je ozrl okrog sebe. Na cesti ju ni videl. Zato si je mislil, da sta še v avtomobilu. Hotel je stopiti naprej. Počil je strel in krogla je odžvižgala mimo njegove glave. Eden izmed neznancev za avtomobilom je ustrelil proti njemu in sedaj je že drugič meril vanj. Tu ni bilo časa za oklevanje. Kakor panter se je pognal proti neznancu, ga zgrabil z obema rokama in dvignil kvišku. Pri tem mu je spodrsnilo. Oba sta padla. Onič je obležal na svojem nasprotniku. Pokleknil mu je na prša. Premaganec je v naslednjem hipu že začutil jekleni stisk njegovih prstov na svojem vratu. Ta boj je bil vsekakor dobljen. Občutek zmagoslavja pa ni trajal dolgo. Nenadoma je padlo nanj nekaj težkega in že je ležal kakor vreča na tleh. Drugi neznanec je splezal namreč na streho avtomobila, da se je lahko z večjo močjo vrgel nanj. Nato si je spet poiskal kritje za avtomobilom. Čez nekaj trenutkov je bil Onič ponovno na nogah. Videl je, kako leze neznanec, katerega je prej že skoraj zadavil, po cestnem jarku. Še preden pa se je ganil, da bi mu sledil, ga je drugi neznanec od zadaj že spet napadel. Onič se je najprej sklonil, nato pa vzravnal in v naslednjem hipu sta se že valjala po asfaltu v srditem boju. Med bojem je Onič zadel z glavo ob avto. Bil je na pol omamljen. Vzlic temu se je še bolj zagrizel v nasprotnika. Oba sta bila močna, obenem pa sta se zagrizeno borila. Blizu njiju na tleh je ležala pištola, ki je padla neznancu iz rok. Vse to se je odigralo v nekaj drobcih sekunde. POMURSKI VESTNIK, 13. nov. 1958 5 Delovna stanovanjska skupnost — naša razširjena družina Iz referatov in razprave na posvetovanju o novi stanovanjski skupnosti v Murski Soboti V svojem referatu je o odgovor na vprašanje, kako osnovati stanovanjsko skupnost, da bo njeno delo uspešno, tov. Si-da Podleskova omenila nalogo organizacij SZDL, da propagirajo stanovanjsko skupnost kot organizacijo samopomoči državljanom. Skupno z LO komune, ki je o prvi vrsti dolžan skrbeti za izboljšanje življenjskih pogojev, morajo politične in družbene organizacije proučiti probleme, ki so najvažnejši in jih predočiti prebivalcem na zborih volivcev. Le če se bodo volivci sami odločili za reševanje določenih težav, po potrebi za prispevek o delu, denarju, organiziranju, dajanju pomoči drug drugemu, bo ustanovitev stanovanjske skupnosti uspešna. Samopobuda mora biti osnovno vodilo stanovanjske skupnosti pri njenem delu. Ko je govorila o pomočnikih stanovanjske skupnosti in o povezavi z občino, je tov. Sida Podleskooa dejala, da so DPM, klubi LT in TVD Partizani društva, ki delajo na področju kulturne, tehnične in telesne vzgoje otrok in mladine. Njihova dejavnost je pre- cejšnja, vendar jo bo treba še razširjati, saj je udejstvovanje otrok in mladine o teh društvih najuspešnejše vzgojno sredstvo. Dalje bo morala stanovanjska skupnost tesno sodelovati s pionirskimi starešinskimi sveti in organizacijami LMS. Društvo za napredek gospodinjstva in zavod za napredek gospodinjstva lahko razvijeta razne oblike pomoči gospodinjstvom ter pomagata z organiziranjem, propagiranjem in strokovnim delom pri izboljševanju družbene prehrane, preskrbe otrok, družin in posameznikov. Organizacija RK bo razvijala zlasti zdravstveno varstvo socialno ogroženih in pomoč pri hišni negi bolnika. Nova stanovanjska skupnost bo važen organ o mehanizmu komune, kar pa ne pomeni, da bi občini in njenim svetom prevzemala osnovne dolžnosti v zvezi z razvijanjem komunalne dejavnosti, obrti, stanovanjske izgradnje, vzgoje, zdravstva, soc. varstva in drugih dejavnosti za splošen napredek in dvig življenjske ravni. Delovna stanovanjska skupnost bo dajala občini predloge in pobude za hitrejše reševanje določenih problemov ter pomagala pri izvrševanju planov komune s soudeležbo stanovalcev. Največ pomoči občini bo dajala pri izvajanju komunalnih del, ki jih je v mestu veliko. Za uresničitev večjih nalog, ki si jih bo zadala skupnost, bo potrebna materialna pomoč občine. Občina daje vsako leto sredstva za komunalne in druge namene, ki služijo neposredno dvigu življenjske ravni. Ob zainteresiranosti članov skupnosti bo mogoče ta sredstva boljše izkoristiti oziroma z njimi več narediti. Dodatna sredstva za te namene bo komuna dobila pri gospodarskih organizacijah iz njihovih skladov za družbene namene. Gospodarske organizacije bodo skupnost materialno podpirale, če bo ta razvijala servise, obrate in druge vrste dejavnosti, ki bodo koristili delavcem. Ob tem je tov. Sida Podleskova poudarila pomembno vlogo zbora proizvajalcev ter važno nalogo proučevanja potreb zaposlenih in tolmačenja vloge stanovanjske skupnosti po sindikalnih organizacijah. DRUŽBENA POMOČ DRUŽINI Tov. Miha Veršič je v svojem referatu govoril najprej o pomoči pri vzgoji otrok v novi stanovanjski skupnosti. Tu se je zavzel za družbeno skrb za otroka ob neposrednem sodelovanju staršev. V dokaz, kako je ta pomoč potrebna, je navedel podatke ankete med delavkami tovarne »Mura«. Ko govorimo o zaposleni ženi-materi, je dejal, mislimo navadno le tisto, ki je v rednem delovnem odnosu. Vendar je tudi zaposlena mati s svojim delom, posebno še dopoldne, tako zaposlena, da je potrebna družbene pomoči pri svojem otroku. Kdo naj prevzame skrb za te otroke? Nova stanovajska skupnost kot razširjena družina po besedah tov. Kardelja, bo lahko postopoma ustvarjala tehnično bazo, ki bo v osnovi olajšala ženi v gospodinjstvu skrb za otroka in za celotno družino. Ko je omenil potrebo po prostoru, kjer naj bi se otroci zbirali, je tov. Veršič dejal, da novi sistem stanovanjske izgradnje predvideva večje vmesne prostore med posameznimi bloki, s čimer nastajajo večje proste površine. S tem je že ustvarjena možnost, da se del tega prostora preuredi v otroško igrišče. Žal pa te možnosti premalo koristimo. Dalje je tov. Veršič govoril o opremi igrišč glede nn njihovo starost, o sobah za predšolsko in šolsko deco, njihovi opremi itd. Pri določitvi prostora za šolsko deco je omenil, da je tem otrokom včasih potreben mir za redno opravljanje šolskih obveznosti. Take sobe bi bile v naših pogojih zasedene ves dan z ozirom no pouk v dveh izmenah. Iz zdravstvenih razlogov je priporočljivo, da predšolski in šolski otroci nimajo skupnih prostorov, omogočiti pa je treba skupne igre na prostem, kjer lahko starejši vzgojno koristno vplivajo na mlajše. Zaradi nezadostnega števila pedagoško usposobljenih ljudi za nadzor otrok v okviru stanovanjskih skupnosti se bomo posluževali ljudi, ki so si v raznih organizacijah in društvih pridobili že nekaj izkušenj pri delu z otroki in dokazali, da imajo do njih lep, pravilen odnos in da se zavedajo odgovornosti pri tem delu. V poštev pridejo predvsem nezaposlene žene, nato starejši ljudje, ki nimajo več stalne službene obveznosti, ter tudi mladina. Zaposleni bodo lahko po svoji zmogljivosti in sposobnosti. Potem, ko je poudaril vlogo šole v stanovanjski skupnosti, je tov. Veršič poudaril, da bo treba za uresničenje omenjenih oblik varstva otrok v stanovanjski skupnosti organizirati pri stanovanjski skupnosti komisijo za varstvo otroka in družine. Izvršni odbor stanovanjske skupnosti pa bi moral pripraviti konkretni program za varstvo otrok in družine. Sestavljen naj bo na podlagi potreb in realnih materialnih možnosti. Zato morajo pri tem sodelovati poleg družbenih činiteljev tudi zastopniki staršev — družin stanovanjske skupnosti. O pomoči v gospodinjstvu je tov. Veršič dejal, da nudi naš trg danes že mnogo možnosti za mehanizacijo gospodinjstva. Vendar mehanizacija individualnih gospodinjstev ne bo rešila vprašanja razbremenitve družin, ker bi težko obremenila družinske proračune in člane gospodinstva še bolj vklepala v gospodinjsko delo. S skupnimi napori, s tem. da drug drugemu nudimo svoje znanje in pomoč, lahko v stanovanjski skupnosti organizirano izboljšamo življenje socialistične družine. Pomembno pomoč pa nudijo družinam šolske mlečne kuhinje tako glede sestavin dopolnilne prehrane, dalje delovno in finančno pomoč, imajo pa tudi vzgojni pomen. Iskati in najti bo treba možnosti, da bodo teh malic deležni tudi predšolski otroci na igriščih in v svojih sobah. Ob koncu svojega referata je govoril tov. Veršič tudi o skrbi in oblikah skrbi za stare ljudi in poudaril, da bodo stanovanjske skupnosti vsem tem potrebam najlaže zadostile. V živahni razpravi, ki je sledila referatom, je tov. Razdevškova med drugim dejala, da obstoječi vrtec sprejme le otroke zaposlenih mater, kar pa ni v skladu z načeli vzgoje predšolskih otrok. Omenila je iudi nameravano preselitev tega vrtca v drugo zgradbo, v sedanji pa naj bi pridobili 6 učilnic za rešitev pomanjkanja šolskega prostora, čeprav bo treba po njeni sodbi misliti na gradnjo osemletke v bližini bolnišnice. Sedaj so vse šole na enem koncu Sobote, kar je za otroke zelo odročno. Poudarila je tudi potrebo po dveh vrtcih in petih otroških igriščih v Soboti. Pri stanovanjskih blokih naj bi uredila stanovanjska skupnost tudi otroška igrišča in nabavila kolektivne igrače. Otrok naj bi ob igri ustvarjal in se v svoji domišljiji izživljal (gradbeni material itd.). Tov. Koloman Hiršl je omenil primer stanovanjske skupnosti Ljubljana — Center, kjer je dala SZDL dvorano za otroški vrtec, ker za novogradnjo ni sredstev. Izrazil je mnenje, da bi morali za igrače prispevati sredstva starši, nova stanovanjska skupnost pa naj bi bila organizator. Tov. Velnar je zavzel za ureditev majhnih otroških igrišč in poudaril pomen fizkulture za razvoj in zdravje otrok. V ta namen bi lahko dobila stanovanjska skupnost pomoč vaditeljev TVD »Partizan«. V nadaljevanju svojih izvajanj je omenil, da bi kazalo prodajati na pol gotova živila, kar bi gospodinjam zelo olajšalo delo. Tov. Karel Lutar je pojasnil, da je igrišče v parku mišljeno kot centralno otroško igrišče s športnimi napravami in napravami za igre. Dejal je, da se je gradnja nekoliko zavlekla iz objektivnih in subjektivnih razlogov. Glede naprav za igra- nje na splošno je omenil, da otroke mnogo bolj privlačijo razni predmeti kot opeka, sodi za mlečni prah, leseni predmeti, itd. kot igrače, ki se jih kmalu naveličajo. Izrazil je upanje, da bomo lahko že spomladi uredili manjša igrišča na raznih koncih in krajih mesta. Za povečanje šolskega prostora in večjo zmogljivost otroškega vrtca Ob pomanjkanju šolskega prostora je dejal, da je nadzidava osemletke II najhitrejša in najcenejša rešitev. Z njo bi pridobili sedem učilnic. Če bo do tega prišlo — skupno z ureditvijo sanitarij v tej šoli — bodo prihodnje leto še dve izmeni, sicer pa tri. Kot primer je navedel zgled Bakovčanov, ki so uredili že sedem učilnic z minimalnimi stroški: plačali so le material in kvalificirano delovno silo. Namesto, da bi sc zanašali na proračun, je treba najti sredstva v obliki posojila. Za omenjeno nadzidavo kaže, da se odločimo čimprej, da bi lahko že spomladi začeli z gradnjo in tako pouk ne bi bil moten. V tem primeru bi dobili v Soboti dva vrtca — novega v bivši Hartnerjevi vili, zmogljivost sedanjega pa bi lahko razširili s paviljoni. To bi bila tudi urbanistična rešitev, medtem ko bi bila poleti dovolj odprta lopa. Glede servisnih služb je tov. Lutar izrazil mnenje, da bi kazalo skleniti s kakšnim pleskarskim mojstrom pogodbo za pleskanje kuhinj, itd. v prostem času. Glede šivalno-pralnega servisa je obljubil, da se bo zanj zavzel, vendar je uspeh od- Zavodi za napredek gospodinjstva — važna vloga Pospeševati pobudo državljanov Tako je delo lažje... Predsednik ObLO M. Sobota tov. Karel Lutar je v začetku svojega referata poudaril, daje v občini trenutno Objektivno možno govoriti o ustanovitvi stanovanjske skupnosti samo v Soboti in to o eni stanovanjski skupnosti. Praksa naj pokaže, je dejal, ali bo potrebno v prihodnje še več stanovanjskih skupnosti ali bo zadostovala ena. Po njegovi sodbi za zdaj na naših vaseh takih objektivnih pogojev ni, življenje in praksa pa bosta prav gotovo pokazala, da bo tudi na vaseh potrebno razmišljati o ustanavljanju vaških skupnosti. Ko je omenil stanovanjsko vprašanje kot eno osnovnih vprašanj vsake družine, je dejal, da po perspektivnem planu občine tega vprašanja v doglednem času ne bo mogoče rešiti, da bi lahko zadovoljili najnujnejše potrebe vseh prosilcev, posebno ne ob takem načinu izgradnje stanovanj in s sredstvi, s katerimi razpolaga ustrezni sklad. To je povezano tudi z vlogo in namenom nove stanovanjske skupnosti. Če upoštevamo stališče, da organizirajo stanovanjsko skupnost državljani sami, da so vse družbene organizacije dolžne, da vplivajo in pospešujejo razvoj stanovanjskih skupnosti, če so torej stvari samih prizadetih državljanov, potem nam bo lahko kaj kmalu jasno, da so podane možnosti, tudi materialne, da najdemo rešitev za' njih ustanovitev in tudi nadaljnje uspevanje. Tu velja omeniti po besedah tov. Lutarja, da mnogo od znanih perečih problemov še dolgo ne bomo mogli rešiti, če bomo samo čakali, kdaj bomo imeli na razpolago zadostna finančna sredstva, ki so sicer bila nekje ustvarjena za skupne družbene potrebe, ker je teh problemov toliko in na vseh področjih, da nam ta sredstva še zdaleka ne zadostujejo. Zato je potrebno iskati dodatne vire, pospeševati pobudo vseh prizadetih državljanov, da s skupnimi močmi hitreje in uspešneje rešimo tisto, kar se rešiti da. Mnogokrat je dovolj že dobra volja in majhna pripravljenost za sodelovanje. Tu se bodo morale predvsem naše gospodarske organizacije mnogo bolj zavzeti za ta vprašanja kot so se doslej. Vedeti morajo, da njihova skrb ne more in ne sme biti samo to, da izpolnijo svoje plane in svoje obveznosti, temveč morajo težiti k čim večji in hitrejši stanovanjski izgradnji in pospeševanju komunalne dejavnosti. Že samo urejanje zemljišč za nove stanovanjske bloke posta- ja poseben problem zaradi neuvidevnosti lastnikov zemljišč, ne moremo pa odstopiti od takega načina izgrajevanja naselij, ker bi vsak drugi način še povečal komunalne potrebe. Vedno večja je upravičena težnja, da naj bi se pri takih blokih zagotovili prostori za skupne potrebe družin, kot so prostori za otroke ob slabem vremenu, otroška igrišča itd. Za to pa v investicijskih programih ni predvidenih sredstev, niti investitorjev za ta dela. Ves čas od začetka omejevanja individualne gradnje zasebnih hišic zaradi skrčenja gradbenega rajona se postavlja problem gradnje vrstnih hišic na zadružni osnovi, ki pa še ni rešen (lokacija, kako pridobiti potrebna zemljišča itd.). Po sodbi tov. predsednika Lutarja kaže to čimprej rešiti, ker prav taka gradnja lahko mobilizira največ dodatnih sredstev tako v denarju kot v materialu iti delovni sili. Skrb delovnih kolektivov za rešitev stanovanjske krize je odločno premajhna. Ob težnji, razdelit' vsa sredstva kot višek plačnega sklada, je treba našim delovnim ljudem povedati, da sodi tudi stanovanje k družbenemu standardu. Treba je razpravljati o tem, da bi našli način, kako čim hitreje in čim ceneje smotrno zgraditi toliko stanovanj, da bi lahko zadostili vsem potrebam tistih ljudi, ki so s svojo prisotnostjo v Soboti nujno potrebni. visen od v referata omenjenih podjetij, ki imajo devize za svobodno razpolaganje. Glede družbene prehrane je dejal, da bo moral storiti svoje tudi Zavod za napredek gospodinjstva. Večji kolektivi (Tovarna perila, TMI in TMP) so uredili vprašanje malic, delavci »Sograda«, ki se vozijo od doma, pa prinašajo malice s seboj. Tov. Rudi Rapl je dejal, da je izposojanje pralnih strojev za večinogospodinj predrago. Poudaril je, da je v Soboti več možnosti za dostavo malice v kolektive kot pn za ustanovitev menze. Opozoril je na kurirje, ki izgubljajo čas z nakupom malic v trgovinah za člane manjših kolektivov, v kolikor ti sami ne zapuščajo zaradi tega svojih delovnih mest. Dalje je dejal, da so sredstva gospodarskih organizacij za družbeno prehrano najmanj izvržena in da je treba tudi za manjše kolektive organizirati sistem družbene prehrane. Za to se bodo morale zavzeti sindikalne podružnice preko zborov proizvajalcev v komunah. Tov. Marija Prizmičeva je zbrane opozorila, da veliko sredstev komuna ne bo mogla dati stanovanjski skupnosti. Gre torej za to, kje dobiti sredstva in katere dejavnosti kaže razvijati. Dejala je dalje, da je pozimi problem otroških igrišč še večji, vendar bo z dobro voljo moč premagati ovire in najti rešitev za varstvo otrok v novih blokih in naseljih ob razumevanju investitorjev in projektantov, ki bodo morali predvideti prostor v ta namen. Omenila je tudi skrb za stare, vendar ne v domovih onemoglih, temveč v novih blokih in naseljih z ustreznimi prostori. Tov. Štefan Šabjan se je zavzel za akcije prostovoljnega dela za ureditev kanalizacije in vodovoda, o čemer bodo morali razpravljati zbori volivcev, kakor tudi o najemanju potrebnih posojil. Znano je. da zahteva ureditev kanalizacije ogromno nekvalificiranega dela. Glede posameznih servisov je dejal, da je v Soboti skoraj nemogoče najti mojstra ali človeka za manjša popravila, ker se obrt zavzema za rentabilnejša dela. S servisnimi delavnicami, oproščenimi družbenih dajatev, je dejal, bi bilo mogoče marsikaj narediti. Ob vprašanju družbene prehrane je dejal. ko je poudaril pomanjkanje delovne sile iz izkušenj »Sograda«. da bi 80% delavcev z navdušenjem pozdravilo uvedbo malice, če bi bila cena iste dostopna. Zato bi bilo treba stvar organizirati in proučiti, kako povsem poceniti malico. Podjetja se bodo nedvomno ob pomanjkanju delovne sile zavzela za uvedbo malice. Tov. Marta Kikčeva je opozorila na problem dijakov, ki se vozijo v šolo in dejala, da so mlečne in šolske kuhinje dosegle svoj namen. Glede obrata družbene prehrane je menila, da sodi v pristojnost stanovanjske skupnosti. Predstavniki ostalih občin so ugotovili, da imajo v njihovih občinah podobne probleme kot v Soboti. Tako je tov. Levarjeva iz Radgone dejala, da niso ustanovili biroja za posojanje malih gospodinjskih strojev, ker je to predrago. Opozorila je na to, da bi bilo treba nadaljevati s prostovoljnim delom za ureditev perečih komunalnih in drugih problemov. Povedala je tudi, da so se v radgonski občini odločili za smotrno gradnjo stanovanjskih hišic v okviru stanovanjske zadruge. Ob koncu so prisotni soglasno izvolili iniciativni odbor nove stanovanjske skupnosti v Murski Soboti. B. Šinko Rešitev ni samo v družbenih skladih Rešitev nekaterih komunalnih vprašanj v Soboti postaja problem številka ena — predvsem vprašanje vodovoda in kanalizacije. Načrti za vodovod in kanalizacijo so urejeni, uspešno je rešeno vprašanje tako zajetja vode kot odvod odpadnih voda ne glede na lego Sobote. Potrebna sredstva bi bila okrog pol milijarde din. Seveda v družbenih skladih teh sredstev še dolgo ne bo in bo treba najti pomoč v samoprispevku, prostovoljnem delu za kopanje kanalov, iskanju možnosti za posojilo (tudi ljudsko), prispevku gospodarskih organizacij, ki bi jim rešitev teh problemov pomagala tudi pri njihovi proizvodnji (Tovarna mesnih izdelkov, TMP itd.). Prav tu bo lahko odigrala stanovanjska skupnost veliko, hvaležno in koristno vlogo. V nadaljevanju svojega referata je tov. Lutar govoril o skrbi za izboljšanje trgovske mre- že in omenil tudi samopostrežno trgovino, kjer bi si potrošnik sam izbral to, kar potrebuje, ne da bi mu trgovec blago vsiljeval. Tu je omenil že znane težave v preskrbi z mesom (premalo mesnic), manjkajočo sodobno prodajalno mleka in mlečnih izdelkov itd. O gostinskih obratih je tov. predsednik Lutar dejal med drugim, da do neke mere zadovoljujejo preskrbo samskih abonentov in ti-stih, ki si doma ne morejo pripraviti hrane. Vendar so tu težnje širše, da bi tudi tistim družinam, ki danes s težavo vzdržujejo gospodinjstvo, bilo omogočeno, da si lahko odnesejo domov gotovo ali pa delno pripravljeno hrano. Ker prostori ne predstavljajo problema, bo treba narediti temeljite kalkulacije in pa proučiti potrebno zmogljivost. Če se bo pokazalo, da so pogoji za ustanovitev menze, jo je treba ustanoviti. Ob nezadovoljivem stanju obrtnih uslug je tov. Lutar dejal, da bo tu morala prav nova stanovanjska skupnost prispevati znaten delež, da se tako stanje popravi. Zato je treba misliti na ustanavljanje raznih servisov v Okviru skupnosti, ki bi bili oproščeni družbenih dajatev, poleg tega pa bi lahko zaposlovali kvalificirano delovno silo, za katero ne bi bilo treba plačevati raznih prispevkov, ker so isti že plačani v rednem delovnem odnosu. Tu je po njegovi sodbi mogoče zajeti pravzaprav vso dejavnost, 'ki je družini potrebna v vsakdanjem življenju od pralnic, likalnic, šivalno-krpalnih servisov, raznih uslug za popravilo gospodinjskih potrebščin in popravil v stanovanjih. Za večino teh obratov niso potrebni kaki posebni prostori ali materialna Sredstva, zato bi jih kazalo osnovati čimprej. Kompleten ši- valno-pralni servis, razstavljen na letošnjem jesenskem zagrebškem velesejmu, stane, na primer, nekaj več kot 3 milijone deviznih dinarjev. Imamo pa nekaj podjetij, ki pri svojem poslovanju ustvarjajo devize, s katerimi svobodno razpolagajo (obrat poslovne zveze >Agro-merkur«, »Perutnina«, Tovarna perila) in če bi ta podjetja dala del teh deviz na razpolago po rednem tečaju, kajpak ne bi bilo težko najti dinarskega pokritja za nabavo potrebnih strojev, ki bi v celoti zadovoljevali vse potrebe Sobote. Ko je govoril o otrocih brez nadzorstva in za nadzorstvo teh otrok potrebnih prostorih, je tov. Lutar dejal, da se bo treba tudi tu poslužiti prostovoljnega delaj. Skrb za otroka je stvar skupnosti, vendar bodo morali za vzgojo predšolskega otroka nekaj prispevati tudi starši. POMURSKI VESTNIK. 13. nov. 1958 6