^^^^^^^            sa 175 rs
¦       Tomaža Kempčana sanje.
fomaž je kazal žc v svoji mladosli veliko pobož-nost, posebno do Matere božje. Ali v nevarnih lclih mladeniške dobe je omrzelo njemu boljinbolj srce v ljubezni do Boga. Ko nekega večera zopet bolj zbrano opravlja svojo molitev kakor po navadi in pre-mišljuje svojo notranjost, je spoznal, da je zaostal na polu čednosti. Ustraši se samega sebe. Žalosti ves po-trt zatne tožiti Bogu, zakaj mu vcč ne deli tolikih milosii, kakor nekdaj, in zakaj ga je zapustila njegova prejšnja očetovska Ijubezen. Skralka, godrnjati začne lahko-mišljeni mladenič, češ, da je Bog premenil svojo Iju-beznivo vedenje do njega. Tako premišljujč zaspi. Kmalu pa se mu sanjajo čudne reCi: Bil je v veliki šoli, kjer je bilo zbranih mnogo ufiencev, ki so pazno poslušali svojega učenika. Tudi on je bil med učenci. Kar se prikaže Marija v bcli obleki in v velikem blesku ter stopi med učence. Gre od učenca do učenca, po-stane pri vsakem ter se Ijubko pogovarja z njim kažoč mu svojo materinsko Ijubezen. Nepokojen čaka Tomaž, da pride k njemu svcta Devica. Vedno upira vanjo oCi hoteč ji pokazali, kako želi, da se pnbliža še skoraj tudi njemu. Naposled pride vendar (udi k njemu, ali njene oči so resne, njemu ni tako prijazna, kakor je bila drugim lovarišem; celo pokara ga, kako da je po-slal lako mlačen v božji službi; še bolj mu očita, zakaj se je priložcval, da ga je Bog zapustil in da se ne kaže do njega vet tako Ijubeznivega in dobrega, ko je vendar le on zapustil Boga in premenil svojo nekdanjo olroško vdanost do svojega nebeškega Očela. Po tem tcsnem matcrinem opominu zapusti božja Devica mla-deniča tcr izgine. — Tomaž se zbudi premišljujoč skrivnostni sen, v katerem je videl svojo zmoto. Z novim dnevom je prišel v novo življenje.