KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSKEGA § TJfl| Veleccnjeni gospod Doropoljski! Blla sem v Ljubljani o velikonočnih praznikih. Čital sem v .Zvončku', da ste rcs prijatelj Videla scm PalaJe in g°spodo, kako se je otroški. Zato Vam tudi jaz pišem pisemce. izprehajala po ulicah. Tega vsega ni pri nas Star sem 13 lct tcr hodira v II. raz. 7. šolsko "a dežell. Mama rao Je peliala na vrtilko in leto. Učim se risall, pisati, zemljepisja i. t. d. OašperSka sem tudi "dela. Hočem Vam ga Ko dovršim Ijudsko šolo, grem na uSiteljišče. oplsatl: Na mlzl je blla štmvoglata sknnjica. Zalo se hočem pridno uč.li, da bodo starSl Naenkrat se prlkaže izza mize majhen mož vcseli,.Le pridem z naznanilom domov. 'n tudl a sknnj.ce skoč; moj.celj s kladivom , ',., ' . ,, .... v rokl. Začel jc pobijati onega. Oni pa spet Veliko pozdravov Vam poiilji skočl na raiz0' ^ko'sta še dal|e uganjala Beno Mcjovšek, burkt in se tepla. Eden od teh dveh skofi učenec v Reki. zopet na mizo in zopet prileze izza mize z Odgovor: zvončkom v roki. In takrat sem vedela, da Ljtfbi Beno 1 je konec predstave. Dobro sem se zabavals. Na ueiteljiSee hočeš! Res, lcp je učiieljski V Bohinju sem tudi bila. Kup otrok se je stan. a tudi težaven je, kar Ti najlajše pove zbralo m leteli smo na gnč. Na gnčkn^srao Tvoi dobri oče. No, le priden bodi. da se sc lovili m zabaval. z drugimi rečml. Sedaj tudi Ti navduicno pridružiš vzgojcvalccm !n se Vam še zahvalju]em za Ijubeznivi odgovor učiteljcm slovenske mladine! na raoje p«]Snje pismo. Pozdravljam Vas prav \z srca. Vam vdana * Kristinka Schullerjeva, Cenjeni gospod Doropoljski! Qd ovor učenka Pri Sv- Duhu- Jako rada čitam Vaš .Zvonček". Naš ' Ljuba Kristinka! yospod učiteii je iako dober, ker nam kupi ^,, »,,t . .... .Zvonček", da ga čitamo v Soli. Oospod TaGaspcrček! Tore, ga ni gleda samo učitelj ie rekel, da |e Vas že videl. Pri nas stragar Pjvcl Pavlovi5 kakor smo čital. letos smo dobili novo gospodično učitcljico. Jaz v .Zvončku;, ampak v.deh so ga tudi srcčm sem prav zadovoljna z n]o. Stara sem II let. L|ubljančani in med njimi Ti, ki ako lepo Srčno Vas pozdravlja z mamico potuješ po svetu, kjer gledaš tohko . lepega in se veselis prav od srca. rac blagor , , taMan.kon, Ti! Naj Ti ostane življenje vedno tako ugodno učenka mžje skuplne II. raz. na Rudniku. jn le ', ' ' B Odgovor: v ' * Spoštovanl gospod Doropollski I radimedseboj! Takojeprav! Naj vedno v°7maL^0 mater> oče mi je umrl pred ostane tako. ^ 5 lcU Bi| sem $e majhenj ko me je vzei boter, losotržec A. Pettin, za sojega. VeČkrat Predragi gospod Doropoljski! obiščcm mater, ker smo blizu skupaj doma. Sedaj sem se zopet spomnila na Vas in Ne zatnerite, da Vas nadlegujem z nekim Vam hočem pisati, kako se mi je godilo. vprašanjem! Prosim, kako je to. Nastopil je —.. 168 že tretji mesec, pa Se nisem dobil nc druge ne tretje številke ..Zvončka". Prosim hitrega in dolgega odgovora! VaŠ vdani Janez Ku pg iL. Odgovor: Ljubi Jantz'. Dole;ega in hitrega odgovora si ŽeliS,? Glej, to ]c tako! Jaz odgovarjam na pisma po redu, kakor mi prihajajo pod roko. A dolg ne smeni biti v odgovorih, ker bi potein še manj pisem prišlo vsakokrat na vrsto m šc večja bi bila — zamera! Te pa se bojim, zato se moraš tudi Ti zadovoljiti s kratkim odgovorom. — Kadar ne dobiS .Zvontka', vzemi kos papirja in zapiši na eno stran, da nisi prejel te in te številke. Potem se pod-piši. Na drugo stran pa zapiši zgoraj bcsedo: Reklamacija. Nadalje naslov: Upravništvo ..ZvonČka" v Ljubljani, Rimskacesta Št. 7. — Ta list daj na pošto brez znamke, ker ni treba za reklamacije plačevati poštnine. Blagorodni gospod Doropoljski! Tudi jaz Vam hočem nekaj pisati. Doma sem v Ijubi Litiji, v šolo pa hodim na Sta-jcrskem v Dobovi, ker sem pri sestrici Ivi ter obiskujem 4. razred. Jeseni pa grem v vo-jaško realko. Z veseljem Čitam vsak ,,ZvonČek", komaj pričakujem nove številke. Zadnja šte-vilka tne je pa posebno razveselila, prečital sem jo od prve do zadnje strani. Mudii sem se tudi nckaj časa p-i besedni uganki stran 94. Niscm se dolgo mučil, zakaj prece) sem prišel na besedi: jedla in ladje. Mislim, da sem prav uganil. Prejmite srčne pozdrave in Vas prosim, blagovolite mi od-govorili, ali sem prav uganil ali ne. Na zdar! Viktor Preželj, ufenec 4. razreda v Dobovi. Odgovor: Ljubi Viktor! Kakor sam razvidiš iz reŠitve zadevne agankc, ni Tvoja rešitev popolnoma pravilna, no, pa naj tudi velja! — Ljtiba Litija! Kako lepo imenuješ svoj rojstni kraj! Pa je tudi res ljuba! Tako je lepo vsenaokrog, poscbno lep je izprehod od Litije do Šmartnega. Ali ne? Velecenjeni g. Doropoljski! Mnogokrat mi je že predobrotljivi g. nad-ufiitclj posodil .Zvončck*. ki ga prav rad čitam. Najbolj pa mi ugajajo pisma, ki Vam jih pošiljajo otroci. V njcrn sem našel, da je dovoljeno vsakemu učencu, Vam, predragi g. Doropoljski, pisati. Tud! jaz sem se na- menil danes poslati kratko pisemce. Jaz setn učenec IV. razr. II. odd. \n prav rad obisknjem zibiško Šoto. UČenje me jako veseli, najbolj pa veronauk, zakaj ko preteče jesen, tntslim iti študirat v latinsko šolo. Ako mi bo Ijubi Bog podelil zdravje, mislim biti še kdaj mašnik. Velecenjeni g- Doropoljski! Mnogokrat prebiram v .Zvončku' otroška pisemca. Tudi jaz sem se namenil napisati kratko pismo. Star sera 12 let. V šolo tiodim redno. Sedaj sctn v IV. razr. II. odd. Najrajši se učim veronauka, zgodovine in zemljepisja. Eno leto hodim ministrirat. V cerkvi nosim telko knjigo, \7, katete mašnik bcre mašo. V jeseni se mislim iti učit v latinsko šolo v Celje. SrČno Vas pozdravljata Vam vdana Jancz Smole in Franc Jazbec v Zibiki. Odgovor: Ljuba Janez in Franc! Kakor vidim iz Vajinega skttpnega pisma, Vaju vcže toplo prijateljstvo. Oba sta tudi namenjena prihodnje Šolsko leto v latinske šole v Celje. Bodita prijatelja tndi tamkaj, podpirajta drug drugcga, pa bosta lahko do-spela do tega, česar si Želita. Pravo prijatelj-stvo je dragoceno! Blagorodni gospod Doropoljski! Ker vidini v .Zvončku", ki mi ga posoja Rudoli Ozim, da ste jako ponižni z mladino, si Želim tudi jaz stopiti v Vaše prijateljstvo ter se razgovarjati z Vami. Zato Vam na-znanjam, da hodim v šolo v RuŠah v V. razr. II. oddelek, uLi me gospod Davorin Lesjak, ki ga vsi radi imamo in spoŠtujemo. Prosil bom tudi očeta, da ini dovoli na-ročiti Vaš list .Zvoneek", ki ga najrajši čitam. PriporoČam se Vam tudi, da mi svetujete, ali bi 5el v Maribor ali v Ljubljano v učiteijišče, ker bi se rad izšolal za ufitelja. Pisal Vam bom še večkrat in blagovolite me sprejeti v svoj kotiček! Vam vdani Ivan Veselko, učenec v Rufiah pri Mariboru. Odgovor: Ljubi Ivan! Tvojega učitelja gospoda Davorina Lesjaka poznam. Vrl mož je, in ni čnda, da ga imate vsi radi. Tako je prav, da učcnci spoštujejo svojega učitelja. Ker imaš toliko zaupanja do svojega učitelja, je pač najbolje, da njega vpraŠaš za svet, ali naj greŠ v Ljubljano ali v Maribor. On Ti gotovo svetuje tako, kakor bo dobro in prav! Svojega dobrega očcta pa le prosi, da Ti naroči .Zvonček".