STEV.—NUMBER lil
2alesniški strojevodje to M pridružili bojkotu importira-Mfft premoga. Vlada pošilja vojaštvo v pristanišča. 6000 rebelnih retervistov odpuščenih la armado. «— Belgijski pristaniški deUvci solidarni s angleškimi rudarji. -y Ravolta t francoskem pešpolku. Vojaki pojejo "Internacionalo" na potu V Ruhr.
j Baftftctf. Oswt — LsaislStaraš shornies je edlošiis protlštrsj-kovno predioKo, preti katsrl je s-stts protest Irslo organislrano delavstva. KtfeMjo ss glasovi. «is ts pf*4logs pride sopet kaosejc na daevai re^J na prteadevaaje delavskih >.««protoikav.
Odborniki delavskih «trakovnih emsatsaeU dolšs Wslter M#rrfts Is 99*w Torks. posnanegs protide tavskegs sdvoksts k» «astopnlks podjetnikov v pravdi podirtni kav proti klohu/sr«kls» delavcem
Ns drugem SMsts »tpamisa^: Irsko IsHvs mlekarski .nwt r <*« aatpt mleko v kanale, ds Mm stare eeno. Ts trust si sam. Is WsshingtecM, D. r.. psrsteje, da v Alaaki gnije 77 srfljart kabtf-a* Aevljrv posskansgs l«*s. is


Poletje je to-
do. Viljče je čfcgl knjige o "sobota*" v tee praksi, Znal je, kako ee tegobe "bornu" v i sili in td je očil druge delavee. Ce delal v
n tfiUr Kapitalisti*«« «udi	orgaaisaell«
Jlmmle Hlgglns.
T. 1	^Nadaljevanje.),
Nihče mu ni mogel odgovoriti, nihče ni videl njegove družine — nihče je ni opozoril na prihajajočo eksplozijo! Jimmie je jokal v silni duševni muki In zdirjal nazaj k cesti. Po dolgem isksnju in kopanju sveže zemlje z rokami je načel ogorel štor, ki mu je povedal, da je hiša «tala ravno na robu sedanjega prepada. Plazil se je okoli jeme in klical ženo in otroke, kakor da bi mu nekaj reklo, da ao le tam, da jih je neka nevidna sils ob-varovala strešns, uničujočs moči rsstreljlvnih plinov. Nato je sevil na drago stran ceste, na bližnji griček in klical faaena svojih dragih, kakor da bi
bili ušli v tisto smer.
Končno je V temi zadel ob Petra Drews, sta-m s vojaka, k! je pred nekej tedni vozU v mesto Wizo Betuaar In njene tri malenčke. To je bilo vse, česar se je naglo spomnil Jimmie, ko je srečo! 'starca. Krčevito ga je prijel za roko in se jokal kot otrok.
Stari farmar ga je povabil, da naj gre z njim na njegov dom, ampak Jimmlc ni hotel nič slišati 6 toni. tkal je na mestu kakor pribit. Cez nekaj časa je zopet taval ca ljudmi, ki so. nosili svetilke in brsksli po razorznih tleh. Oovoril je z njimi, ali njegove beeede so bile brez smisla, zdajpazdaj jc pa bruhhil iz njega srd in preklinjsl je na vse grlo vojno in tiste, ki so jo nspovedslt, zlasti pa titfo, ki delajo streljlvo in gs prevajajo v tovornih \agonih skozi dvorišča drugih ljudi. Zaenkrat so ga ljudje poslušsli, ne ds bi mu grozili z linča-njem . • •
Tako je potekla strašna noč. Jimmie je bil sam, ko se je zdsnilo. Sedel je na gomili sveže zemlje in zri ns okolico opustošenja. Nedaleč od sebe jc opazil gručo ljudi, kfse je pomiksla proti njemu. Ni čakal, temveč se je napotil proti njim Ko se je približal,, se je gruča ustsvils in se rgz-msknils. Vsi ao molčali in gledali Higginss, kakor da bi bili radovedni kaj bo naredil. Kden molkih je držal v rokah nekaj zavitega v konjskem kocu. Jimmie je uprl svoje «roko odprte oči v sveženj, toda rekel ni nič. Mož se je nekaj časa obotavljal, ali končno je položil težko culo na tla in razgrnil koe. Strelen pogled I Jimmie je zagledal --človeško nogo, debelo, belo nogo, ki je
bila do polovice pokrita a črno nogavico, povezano s trakom na vrhu. Bila je noga, kakršno vidite v izložbenih oknih prodajalnic, v katerih prodajajo razne lépe reči ze ženske, samo ta noga je bila iz pravega meea, mehka, razcefrana na vrhu, zamazana s krvjo in deloma opaljena, črna...
.Jimmieju je sadostoval <4i sam pogled — nato si je poloti oči s rokami in se spustil v divji tek ns cesto in potem po cesti dalje in dalje — proč, proč, kamorsibodi iz kraja groznih prijazni !
I	o a e
v'	I
Vea Jlmlmejev svet je bil uničen, končan. Doma ni imel več in ni ss brigal, kaj se zgodi a njim. Bežal je kot brez glave do postaje poulično železnice in skočil na prvi vos, ki je šel mimo. Po naključju je žel voz v mesto. Iligginsu je bilo vseeno, kam gre. Ko se je vos ustavil na drugem koncu črte, je Jimmie mehanično izstopil in potem je taval brez namena in eilja po mestnih ulicah, dokler ni slučajno doapel do gostilne, v kateri se je navadno shajal s Jerry Coiemauom, delilnem de-setdolarskih bsnkovcev. Jimmie stopi v gostilno In pokliče Iganje. Nikomur ni povedal, kaj se je zgodilo, temveč vzel je žgsnje k osamljeni miši Ko je bil prvi kosarček prazen, je nsročil drugega In potem tretjega. Žganje mu je pomagalo, de se je isnebil misli in to je hotel. Teko je sedel pri mizi približno eno uro in pil žgsno tekočino — ali pa je nelel mirt Najetralncjši prizor, ki je zapečatil noč groze, mu ni šel izpred oči, pa naj je le tako vlival Iganje v sebe. Katera Lizlna noga je bila, ki jo je imel mož v konjskem kocu T Ali je bila desna ali leva! Ako je bila Veva, tedaj ni nič, če je ps bila deana, potem je pod nogavico okrog členka privezana cunjiea, v kateri se ttshsjs sedem dvajsetdolsrskih bankovcev I
Ksj ss sdaj zgodi s tem densrjcmt Ali pokop. Ijejo nogo brez preisksveV Potegnejo li nogavico z noge in najdejo denar t In kaj naj stori Jimmie f Htošfirideset dolarjev ni mslcnkost ss revnega delavca — toliko denarje sploh Še nI Imel v svojem življenju In najbrls ga ne »m» imel nikdar. Ampak, more li stopiti prad človeka in ira vprašati: 44Ali sle našli kaj denarja na nogi moje žene T" More reči: "Prosim, dajte mi ženino nogo, da vzamem obvezo z denarjem, ki sem ga dobil, da bom mol-čal o zdravniški operaciji, kater« je bila izvršena na ljsceyu tlrsnltshu v moji hiši prodno jo je raz-Stri Iba rar nesla V prah t"	,
Po kratkem premlšljevsnju. med ksterlm je
zvrnil še nekaj kogarčkov, je .limmie zaključil: "Kh. k vragu z denarjem! Ksj mi ls»t Saj ne bora več živel!"
XIV.
Jimnde Higgin* — potepuh
.limmie Iliggin* so je opoteksl p«» ulicah in se zal. tel v IMvjegn Viljčets. ki mu jo prišel naproti. Viljče se > aafedll, ko je videl svojess stare, ga znanea pijanega. Jimmie je ps tnl vesel, da je d«'M! nekoga, komur lahko poto*i Mvojo nesrečo. Ko je Viljče izvedel virok .limmiejcve pijanosti, je naenkrat odkril mebko stran svojega xnačaja Kdor bi Ml sodil Divjega Vdjčeia |mi njegovih go-Vorannah nm sejah in ah/slih. t.i mulil, (|* ta človek ttopolnoma prelet z irrolHwijo In sovraštvi*« do vaega hi v*akogsr Ali v ist.tn hipu «o mu ušle Milse la oči in polotil j, llurvutmi roko na ra m«.
"It srca mi je lal. dragi moj!"
.1 i Mitnic, ki ni Aotel nfcčmsr toliko kakor so-čutja, jc objel Viljčeta, aolse s., mu polile lica in ponovno je povedal dogodke strašne noči, kako j« aašel veliko jam« u* memo, kjer ja bila njegova
hiša. kako. je iskal okrog in klical «eno In otroke.
dokler iuu niso končno prinesli nogo njegove žene. Divji Viljče je poslušal in ga znova zagotovil,
da čuti z njim.
"Veš kaj, Jimmie, obraiva hrbet umu mestu,"
"Kaj miališf." vpraša Jnmnie bedaato. "LeesviHe je vražje mesto. Cim odprem uma,
je že policaj pri meni. Pojdivs drugam.' "Kam T"
Ntrice kkttMfc. ¡f! """
-Z-	Prepričan
"Kamorkoli — saj je vseeno, kaj. Najin dom bo povsod,"
Jimmie je btt zadovoljen., Bekej net Sla sta v prenočevanje. Iger je Viljče bival Pobral je evoje imetje v žekclj. Bilo je zelo bom» imetje: per cap in dnevnik, v katerem jo imel Viljče zabeležene svoje doživljaje s pešpotnegs potovanja, ko je pred štirimi leti vodil četo brezposelnih delavcev iz Kalifornije v Waehington, D. C. Sedla ste na vez poulične železnice in izstopile na zadnji postaji, neto sts pa hodila ob reki. Higgina* je še vedno aililo na jok, dočim se je Divji Viljče boril s kaši jem, ki ga je silovito napadel od časa do <*sss. Ko sta bila trudna, sts sedla v travo nedaleč od ovinka reke, kjer se je Jimmie nekoč ko-psl s predsedniškim fcetuiidatom socialistično stranke. Jimmie je skušal nasliksti oni dogodek prijatelju, ali predno je dokončal, ga je premagal spanec in kmalu je smrčal na bregu reke. Viljče je medtem obiskal bližnjo farmarsko hišo in iapro-sU asksj kruha; vporabil je sVoj kašelj, da je njegova prošnja lo|je ganila farmarico. Proti, večeru, ko je sotnee že zašlo, sta ae odpravila proti železnici m ekočila na prvi tovorni viak, ki jp vozil proti jugu.
Tako jc 4h*mi* Higgiua copat pogul "ho-bo", potepuh kakor jc bil vdčji del avoje mladosti. Mi zdaj je bilo dmigače. Ni 4>il več slepa, brezmočoa žrtev krivičnega ekonomskega sistema, pač pa revolucionar, popolnoma razredno zeveden m izvež-ban bojevnik aa delavske pravice Ni bil zastonj v kruti loHI Amerika je bila na pragu vojne.in Jimmie je stopal v vpjno proti Ameriki.
V rudniškem mestecu sta skočila z vlaka in dobila sts takoj delo pri rudniku. Jimmie m Viljče sta pa pričela le z drugim delom. Zvečer, ko ao rudarji nzpolnttl ušivo kompanijsko stanovanjsko hišo, sts jim raskledala evangelij revolucije. To je trajalo nekaj dni, dokler ju ni nekdo satožil pri delovodjo, na kar sts skočils na drugi tovorni vlak in ponovila iato v drugem mestecu rudarskega oktbžja.
Drullbe so ostro pazile, da nj bilo med delavci nobenega gifcenja za stavko, ali to ni mo " Divjega Viljčeta. Natihoma je povedal mladij nezadovoljnim delavcem, da on jih lebko nar kako je treba ''stavkati pri delu", ako se ne drugače. Za tako "stsvko" ni treba organizirane maae; nsksj delsvcev in navsccadnie tudi eden sam človek zsdostuje, ds se poplača delodajalcu krivica, medtem pa delavec vseeno prejema
mm
ODBCRÜ. Proti zlorabi vere
P
iszpravo ! Članek ga befc&lo je
ae pa lie mora ¿pe-bods vera in vrati"
Prepričan sem. da bi se tudi Wß najklerikalnejše nianae temu. da H smel
seji na
•že obja
•prej'
priti jk njihovim velikem in jih, poztvajdhae na avoj bajonet, u kazovati, kako morajo glasfr.ati p peklom je pa enako Še ne še močnejše gd šu i ja z bajonetom. (Medklic: se tako bojite pekla*) Jaz sc ne bojim, smpak se gs trsti, ki
bi
mogli res tsm goreti na večne ča ee. — Jaz se ne bojim še agitaci V; jaz imam sam svoje prepri wtÊKHKÊÊftÊKKKÊ "PAn7To#| ffcfri tukai radi po Z ker TeTebil pripravljal že bo* teptgli avobodo tU tih. ki bi mogli g pestÎza poslancem ftimfakom s svojo glavo, če jiut ne tt vi pri se je oglaail aodr. B Kristan; ki hajali s premiaami. da ne je^Zvajsl sledeče?
Zral za klerikalizem, je prišlo do verujejo vanj in ki mialijo^ da
tako burnih prizorov, ds ta Si'Še nI bils videla takih krat je Vi dirindaj »ko velik, da Je möral jprbdsednik4 prekiniti se
"Prav težko mi je govoriti tem trenotku, ker se popolnoma \ ra vedam, da se mi nikakor ne me rc posrečiti, da M nadomestil tiste zanimive scene, ki smo jik pravkar doživeli v tej zborriiei.
MČe jc gospod *imrak s svojim govoipm hotel dokazati da je so-
cialno demokratična stranka absolutno nasprotna temu» da ty .se duhovnikom jemele praviee, %i
pripadajo drmib» aVobodnun d^ iavljanom .tedaj moram izjaviti, da ima 'V tem' oziru popolnoma prav. Socialno demokratična stranka'hoče enake pravice mL ia če hoče dahovnik popiti volilno borbo, nin mora biti 0 #WK>std kal«)r menj. Mislim, da bomo imeli vendar take -vo lilne zakone, ki bodo llitili s?o-ho<k> ^dovoljevali tudi njim sklicevati javna ehode in tam govoriti ter propagirati svofr ideje In prip<|očati kandidate, W žele, da M'biti'izvoljeni.
ToM «e zahtevam enake pravi ae m vte, izvira »ogično iz tega da ne moram nikomur priznavati nrivilegija; enake pravice izklju Čujejo predprlvtcej' Duhovnik I-tea 'jbaolutrio pravico baviti ee s p^itiko, kakor ¿ar ali kakor nk t:rim«i gospod' minktrski prad-sednik; toda, goepodje, nikakor le ne ki moglo trpeti, da bi pri: lel miniater' in dejal: Ljudje,
nilki tovarni, nasujel skrivaj ostrega prnhtf v kolesje In stroj se pokvari; v sadovnjakih se zabijajo bakreni Žrfriji v sadna drevege, ki *e potem posule; ako nsklsdšš jabolka, zasadil noht v sadež, ki prične gniti; pri delu na parili žagi zabije! fetbelj v pod in lege se polomij če delal kot natakar v gostilni, dal gostu dvojno mero v Iko-do gospodarju, pri tem pa pljune! v jed ali pijačo, tako da tudi gost nima dobička od večje mere. Take in ¿nake reči počenjajo sabotiati V goreči mržnji, ki ae jim je zasadila v dno duše do socialnega sistema in kapitalističnega tlačantotva, ako se ne morejo drugače znestl nad svojimi izkoriščevalci.'
• as
smejo
misliti tako, ker imate v baV kot duhovniki pravico, da jim v imenu boga prepovedujete talko misliti. Mi smo nasprotni 1-aneel paragrafu v tem smislu, da bi a* ovirala duhovnikovo oravies. To ds4-kakor ne morem priznati pri e nobeni posesti. n<ft>eni ci družbi, tako ¿udi noben! ecr^veni zluŽbi nc mqrem prizna vati prMiegija. Jaz «em za abao letno enakopravnost vseh-ver cerkva in vseh ljudi, in ničesa imel zoper to. če hočete i »vetjih cerkvah vpeljnvati obrede M se bodo drugim ljudem zdeii
—	odpustite — recimo ■ smešni Sij so tudi take reči. Kakor vsak , kdor je prišel malo okrog po svetu, sam tudi jaz videl v tem oziru r$M< ob katerin se človek nemorr jrzdr|ati smeha. V Ame-riki ae na primer pojavljajo ne kakšni renovirani flagelanti i p Adamiti, in kdor hoye, naj vpe ljuje zaradi mene tudi take reči tam» kjer so ljudje med sabo. Toda aloraba zk oviranje svobode drugih se ne more dovoliti. Tn-di ne verjamern. da bi komunisti
—	kakor je dejal gospod ftimrak smatrali cerkev ze nekakšno
fjfavsesadnje so tudi ko i izšli iz nsše ideologije in to vendar nekoliko poznam Kar se ims tiče. nismo nikdar re da je cerkev stranka, toda e smo imeli f naših krajih >lj, da smo se prepričali, da ee se cerkev jn njeni služabniki postavljali na stališče, da laWco v
Iligginsu, ki je livel obskumo in primerom« mirno li vi jen je fgelaUstičnega agitatorja, je bilo vprašanje "sabotaže, oaailja in zločina'1 bolj aka-demično, o katerem so sodrugi respravljali na sejah in ga navadno položili na polico s veliko veČino. Ali zdaj je bil Jimmie sam med "strigalica-mi" in "kočarji- nemučemmi delavci, ki niso imeli nikjer svojega doma nki imetje ramtn svojs delovne* sile, katero so ponujsli na prodaj. Bil js na prvi črti razredne vojne. TI ljudje ao se klatili od dfls do dels, polsti so bili ispoatavlje ni vročini, poaimi pa mrazu. Ker niso imeli stal*, nega hivelilča, niso Imeli volilne pravice niti dr-žavljanakege prava; ravno tako niso imeli prilike za organiziranje in sploh ee izgubili status človeških bitij. Navadno so deUli v rudnikih na Zapadn, na plantslsh, železnicah iu šumah. Dru-Xbe so jih nastanile v umazanih lesenih bsraksh in jim dajale ničvredno hrano, a Če so koHčksj protestirali, so jih šerifi in privstni stražniki pretepel! In zsprli v ječo.
Tako ao jim vcepili v duše neomejeno sovraštvo do drulabnegs reda. in "kočarji" so se bo-jevsli s svojimi tlstfteljl s vsemi sredstvi, ki so jim bila na raapolago.
Jimmie In njegov tovariš sU naposled prišla v šume, « proletaraki "džtmgel." kjer u> as stri-gslice" in "kočarji" zbirali, kadar ao bUi bres dela. Tam ~ bilo je pravo pravcato šotorilče -r-se je Jimmie aeznsnil s najnižjimi elementi «nerednega boja. z guerilel. ki se niso sanssH nič na politični boj, pač pa le na svoje pesti hi sabotalne trike. Ko ao oh večerih aedell In ležali okrog ognja, je Higgins slišal grobe revolucionarne pesmi — parodije na mnoge krščanske himne, ki bi pripravile marsikaterega vernega kristjana v omedlevieo. če bi jih čul.
(Dalje prihodnji!.)
Via se
Np dinigip Povsem enaka je pa reč, če pi župnik ali kaplan in pravi ljtt. dem, Aa morajo glasovati za nje-govega kandidati, k^f jih bo si-eer bog obsodil da bodo morali goreti v peklenske in ognju. (Burno odobravanje na vseh straneh.) Bnske pravice zahtevamo; nikomur ne manjših pravic in nlko mur ne večjih' pravic, torej tu di nikomur ne izjemnih pravie (Odobravanje.)7 ^ 1
Ooapodje. z Hkmafckora Ht njegorvimi patrsgrafi nimam jaz opravka, kajfi mi nismo nikdar imeli Bismarekovlh ciljev kt nI-
1 Utonite glasovsti zsme, ker sem . . .. ... " • ' ' ' ker vam bom naložil cerkvi m kot duhovniki postopa-t bome zvijali; čegle- jo kot priatali in zastopniki ne-ke, stranke. To je peč mogoče eno je treba ločiti od -droge Kadar si duhovnik» si duhov nfk, kadar si > 4 st rankar, si pa stranka r. •Tudi komunisti se go tevn ne bodo strinjali s. tem, da ae. ptavi eerkvi: Ti M stranka, In satn lahko delal, kar hočeš. >> Saj ao tudi druge reči/ katerih «otovo ne boste hoteli dovoliti v cerkvi Jaz - absolutno ne verui jem'tlme neumne, bajke, ki so se včisUt razna šale o Udih. čel da kostjo krščanske device in otro ke. Tods prosim vaa, . na i pride kaldbn noaec in ustanovi cerkev ki M bnela kaj podobnega v svo [jam ritualu — najbrže tedaj ne boate dejali, da je to verska reč, ki se tiče le eerkve, ampak boate prepovedali , ,,	\ f v
ČJe so gospodje res teko vznemirjeni, kolikor so se delali, bi jaz napravil koncesijo, ki bi- bila lahka ht bi ae tudi v jemal f mojim mriMjenjem t namesto ds ne smejpi "vabiti" svoje dejsl, ds jd ne smejo "zlorabiU'. Mislim, da hi bilo a tem tudi bo-Ije izraženo to, kar je potrebno.
v obzir, da
odvede vest lahko Človeka od
M^MA fw\A ASM MA .»n . - ^jA -«
vere, poum pa govoriti o usvojeni^ cerkvah", priznanih verpb. Gospodje, Če ho-čete, da se bo res moglo govoriti o enakopravnosti, tedaj ne mo« remo delati takih razlik. (Medklic : Sami sts navajali razloge za to.)'Ne, ampak mislim'ravno nasprotno.	• > vV. ft' ijtei-^i Toda v tem paragrafu je neka točka, ki prav ,zelo ovira vso ree, in steer v z*dnjefn stavku pravi: "Kolikor so v državnem proračunu predvideni fcddtki ts verozakonske svrhe, ae moraju deliti med usvojena veroispove-danja". Gospodje, mislim, da no more biti v državnem preračunu nič predvideno za verske svrhe. Priznal bi cerkvi toliko svobode, da bi se sama lahko pobrigala za vse, kar ji ^ .potrebno za njen obstanek. €e hočejo njeni člani, njeni verniki imeti svojo eerkev, naj jo vzdržujejo po svoji voli naj jo imaoj siromeftno, kakor jp bil Jezus, ali. pa naj jo in^jo bogato. kakor je rimski papež. To. da to je atvfr. ^nkjl bs morala draava vzdrževati oetj» kev ali dop^inašati za njene svi^> he, to ne grč, če ste enkrat sprejeli načele, o katerih sem govori!, posebno pn ne gre to, ^če 4elat$ povrh še razlike med prknanimi in nepriznanimi verami. Človek i-ma lahko tudi pOvscm avoio. vero, in če ste priznali svobodo vo-sti, mu tpo**te tudi priznati, d* lahko po njej Hvi, da jo — l^kor
WlTW«*fWai P.
'delate režimo med njim, ki mu tega veroizpovedanja niste priz nali, in med tistimi, katerim ste ga prizaistt. To je neenakost, Vi se ne jnooe v jemati iz demokratično ustavo.
<Qk>spod}e, če vam je na tem ležeče, da kaj popravite, je to točka, za katerč zahtevamo, da ie popravi. Xe govorite o državnem proračunu in o verskih svrhah v eni sapi. Naša država*bo v svojem proračunu potw4»evaln: toliko za avoje civilne »vrite da ne bo absolutno nič preoetelo za darila cerkvam, če ndčemo zanemariti 7jl kar mora država res skr-Wy^r^f-fi'ji' i .
»
DINARJBt V GOTOVEM DINARJU V JUGOSLAVIJI.
Pišite nam po pai cenik za pošiljanje disnarja. |
Parobrodne listke ca vse črte. „ " , ii,^
EMIL KIS9# bankir, 133 Second Avn., N«w York.
smo hodili po njegovih tirih; bilo je torej delpas<rano> če nas ^e Si mrak hotel dovajati v zvezo s pokojnim gospodom Bk-m a rekom.
i»
Proti «lorahi vm. "
' ml • ¿t . I' • ft, T	.
Gospodje, meni ne bi bilo hudo. če bi duhovnik bodisi tudi« v Itetoliški cerkve deja). da je pri-steš klerikalne franke in tam priporočal svojčg* kandidata Prav malo bi me ;o bolelo. Toda v praksi se gode vse drugače, reči; če je gospod ftisMak Že govo ril o Istri, se tudi jas spominjam slučaja, ko se duhovnik ni sado Voljll s tem. de HI v cerkvi pripo-r«»čsl svojega kandidata, ampak jc po primernih pripravah dejsl >ernlkom: Sedaj, bratje v Jezusu. počakajte, da se pomenim i gospodom Bogom, pa je šel sa ol-ae tam nekaj po mudil, in ko ntit je dejal: Gospod Bog da volite tega In tega. 8 toni primeri bi še lahko po v največji »n številu.
/Knbo njegove pravice dovolju jem vaškemu duhovniku, zlorab
ta ločitev eerkve od driave. — Za svobodo prepričanja.
Toda, gospodje, ksr se tiče tega paragrafa, imam jaz še nekatere druge skrbi. Bes bi bil šefel. da bi prišla v našo ustavo jasno in določim beseda, da je državi povsem ločena od vsake cerkve. In Če to že ni predano izrečeno/ bi želel,.de bi se iz te ideje vzej potegnile' konsekvenre. To se pa nikskor ne more reči o tem paragrafu. dokler govori o nekih sprejetih veroizpovedanjih. Oo-»podje, tega ne morem razumeti: Ne eni «treni m pravi, da je avo-
■
1
H
i
¡Si551
\ NEW YORK-HAMBURG J
I, LIBAV-GDANSKO |
Nn Poljako 26. anaja« I Oslssit» ss v našem amda I
AMERICAN LINE
Lnriatiia ena
NEW YORK-HAMBURG
VsllW moderni parniki aa d ve. vi jaza T
Minnekahda (novi) samo tretji razred ?r, 21« maja.
Manchuria, 2. junija.
Mongolia, 16. junija.
Na Pol jako 26. maja.
Oglasite ss v našem urada
14. No. Doarborn St,
Chioofo» m.
lokalnem aa-
PešlIJieo denar v staro domovino.
NA VH UMUtL
te anbom do atao.
K A 8 pi£L	N K*