2 Ferenc Király: Umetnikovih osemdeset let RAD IMAM KAMEn, KAJTI ČIM TRŠI JE MATERIAL, LEPšE SE OBLIKUJE Ferenc Kiráy iz Lendave je bil samemu sebi. Takrat se igra ga, tudi akademska slikarka ki bi imela težo. Ferenc Király od drugod. Zamisel se nam dolgo edini akademsko izo-šele začne, moraš se znajti, Suzanne Király Moss, rojena meni, da: »Resnih likovnih je res posrečila. Na začetku braženi kipar v Prekmurju, kako naprej,« pojasnjuje med v Združenih državah Ameri-kritikov ta čas v Sloveniji ni-je bilo več slikanja in manj kjer sicer živijo in ustvarjajo gnetenjem gline na jubilejni ke, ne bi zapisovala, ne bi na-mamo. To sicer ni od danes, kiparjenja, ki zahteva mateštevilni izobraženi slikarke ker sem to čutil kar 23 let, riale, ki jih je težje priskrbeti. in slikarji. Le v zadnjih letih koliko sem bil galerist v Len-Pomembno novost je pred tri davi. Bil sem razočaran, najstimi leti uvedel vlivanje se je nekaj mladih odločilo za kajti menim, da umetnostni v bron, edina tovrstna tehništudij kiparstva ali celo hkra zgodovinar ne more pisati ka daleč naokoli. Zgledovali ti slikarstva in kiparstva. Ob letošnji osemdesetletnici se o kiparju, če zelo dobro ne smo se na Madžarskem, kjer pozna umetnikovega dela, je ta tehnika uveljavljena že je Ferenc Király z veliko raz materialov, iz katerih dela, dolgo,« nadaljuje svojo zgodbo deli, predstavil v prestižnem stavo, s sedeminpetdesetimi ga ne obišče v njegovem ate-in zgodbo likovnega dogajanja razstavnem prostoru Kraljeve ljeju. Vedeti bi moral, kako v Lendavi sogovornik Ferenc palače v Budimpešti. Razstava se kleše kamen, vliva v bron Király. je zbudila izjemno medijsko in vse ostalo. Pa še nekaj. Po Že od leta 1996 je Ferenc pozornost v najbolj znanih mojem prepričanju mora Király upokojenec. »Zdaj madžarskih strokovnih revi kritika razlagati umetnino, nimam drugih obveznosti, ne pa je ocenjevati.« zato se lahko posvečam vjah, posvečenih tudi likovni umetnosti. Pri organizaciji Feri, kot mu znanci in prijate-celoti kiparskemu delu, kar razstave je zelo aktivno so lji pravimo, je bil tudi daljne-tudi v polni meri počnem. delovala tudi Ksenija Škrilec, 15. mednarodni likovni kolo-tančno vedel, koliko razstav je ga leta 1973 med pobudniki Ta čas sem imel številne slovenska veleposlanica na niji v Monoštru. Svojih del ne imel in kje vse, pove, ko se vr-za ustanovitev likovne kolo-razstave na Madžarskem Madžarskem. oblikuje samo v enem materi-neva k pomenu javnega pred-nije v Lendavi, ki se je obdr-in v Sloveniji, na zadnje Ustvarjalni opus lendavske-alu, ampak z zadovoljstvom stavljanja umetniških del. žala, ohranila, uveljavila vse v Piranu. Tega, kaj je upoga umetnika je impozanten, kleše kamen, obdeluje les, žge »Od nekdaj je znano, da vsi do današnjih dni. V Lendavo kojenski dolgčas, sploh ne število samostojnih, zlasti pa keramiko. »Ostajam pri kla-umetniki, ne samo likovni, so prihajali likovni umetniki, poznam, ker za to nimam skupinskih predstavitev je sičnih materialih, kar več ki ustvarjajo nekaj duhov-najprej iz Slovenije in bližnjih časa,« sproščeno, rahlo zafrskoraj nepregledno, kajti raz-mi jih je pri srcu, vsak ima nega, želijo to predstaviti, držav, za tem pa domala iz kljivo odgovarja. Zato v tem stave je imel v številnih galeri-svoje lastnosti, svoj čar, da v pokazati javnosti. Velja za vsega sveta. Zaradi ugleda so duhu tudi vprašanje, kako je jah v Sloveniji, še več na Mad-njem uresničiš svoje sanje,« književnost, glasbo in naše se kolonije udeleževali tudi v zakonu, kjer sta oba likovna žarskem, kjer ga uvrščajo v odgovori na vprašanje in pri-kipe in slike. Posebno doži-slikarji, ki sicer nad tovrstni-umetnika, eden kipar, drugi sam vrh sodobnega kiparstva. stavi: »Rad imam kamen, vetje so bile prve razstave mi druženji niso navdušeni. slikar, soproga celo iz oddalje-Postavljenih je tudi večje števi-kajti pravijo, da čim trši je in pričakovanja, kako bodo Spomnim se pred nedavnim ne Amerike. »Suzanne je polo skulptur na javnih krajih v material, lepše se oblikuje. dela sprejeli, če bo všeč obis-umrlega slikarja in profe-stala slovenska državljan-Sloveniji, še največ v domači Čudovito je ustvariti neko kovalcem. Tudi zato so raz-sorja na Akademiji likovnih ka, kar ji veliko pomeni. Lendavi in, recimo, v Laškem, obliko v trdem materialu, v stave za mladega umetnika umetnosti Lojzeta Logarja, ki Zaradi ustvarjalnosti nimakjer je vodil kiparsko delav-kamnu, recimo.« zelo pomermbne, kajti na ta je dejal, da kolonij ne mara, va umetniškega konflikta. nico, pa v Radencih, kjer je Ferenc Király se je vpisal na način si ustvarja ime. Ni pa toda lendavska je nekaj po-Drug drugemu odkrito reoblikoval skulpturo Tri srca. šolo za umetno obrt - oddelek dobro imeti razstavo zaradi sebnega, tako po udeležbi kot čeva, kaj misliva v ustvar-Njegovo delo je tudi kip svete-kiparstva, čeprav je spočet-razstave, zato menim, da odlični strokovni izpeljavi, pri jenem delu. Pomagava si ga Štefana v Lendavi, kjer so ka nameraval postati slikar. mladi umetnik po končani kateri je imel največji delež tudi v tehničnem smislu, če slovesnosti prekmurskih Ma-Profesor Božo Pengov, ki je akademiji vsaj pet let ne bi prav Ferenc Király. je potrebno. Pripravila je džarov ob 20. avgustu, držav-poučeval kiparstvo, kamno-imel samostojne razstave, Sicer pa so se pobudniki lenda-briljantno dokumentacijo nem prazniku v spomin na seštvo in rezbarstvo, mu je po ampak bi sodeloval na sku-vske kolonije zgledovali po or-mojih del in razstav. Njena prvega madžarskega kralja. prvem, pripravljalnem letni-pinskih. Zagrebški in ljub-ganizaciji in izkušnjah v Bački skrivnostna ideja do otvorit-Med pomembne sodi pregled-ku svetoval, naj se odloči za ljanski profesorji menijo, Topoli, kjer je bila prva likovna ve je bila predstavitev izbona razstava v Cankarjevem kiparstvo, kar je tudi storil, in da s samostojno razstavo kolonija v nekdanji Jugosla-ra iz mojih 800 risb in skic, domu pred desetimi leti, ko se kar mu ni bilo in ni žal. Štu-ne gre hiteti zato, ker mora viji. »Naša zamisel je bila ki sem jih naredil, preden je predstavil s kar 79 deli, ob dirati je začel v Ljubljani, na-umetnik predstaviti dela, ki ustanovitev mednarodne sem se lotil izpeljave v skulp70-letnici pa mu je izšla obsež-daljeval in diplomiral pa v Za-bodo izpričala njegov dozo-likovne kolonije vseh zvrsti, turi,« skleneva pogovor med na monografija. grebu. Leta 1963 je sodeloval rel opus.« tako kiparstva, slikarstva, delom v mednarodni likovni »Leta 1965 sem diplomiral. na prvi skupinski razstavi in Seveda ne moreva tudi mimo grafike, oblikovanja gline koloniji v Monoštru, kamor Imel sem dober občutek, leta 1989 na prvi samostojni pomena strokovne kritike, in še drugih oblik likovnega prihaja z veseljem zaradi dela ko sem končal akademijo. razstavi. Prestižno madžarsko ki je je ta čas v Sloveniji za ustvarjanja. Vabiti pa smo in prijateljskega druženja. To pomeni zrelo stopnjo v nagrado Mihálya Munkácsyja vsa področja umetnosti zelo začeli umetnike iz Prekmur-Tekst in foto: življenju, ko si prepuščen je prejel leta 2005. Če sopro-malo, ni izstopajočih imen, ja, Slovenije, Jugoslavije in Ernest Ružič 4 Blejski forum posvečen varnosti Na 11. Strateškem forumu Bled, ki se ga je udeležilo 700 politikov iz 70 držav, je bilo poudarjeno, da je zdajšnji način vodenja kriz v težavah. V slovesnem uvodu je zbrane nagovoril slovenski predsednik vlade Miro Cerar, ki je izpostavil, da se je na trenutne izzive na področju varnosti in migracij treba takoj učinkovito odzvati. Terorizem, migracije, humanitarna kriza, vrsta okoljskih težav in naravne katastrofe so le nekateri izmed aktualnih izzivov. »Naš odgovor nanje mora biti boljši in predvsem globalen,« je pozval voditelje Cerar, ki se je posebej osredotočil tudi na prihodnost EU. »Vemo, da številni procesi ustvarjajo naš svet manj varen in stabilen. Marsikaj, kar smo jemali kot samoumevno, se zdi, da razpada,« je izpostavil minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, ki je prepričan, da za uspešen spopad z izzivi potrebujemo skupno vizijo, solidarnost in ukrepanje. O vizijah so govorili tudi v panelu voditeljev. Predsednika Slovenije in Hrvaške, albanski premier in predsednik kanadskega senata so v analiziranju težav mednarodne skupnosti - od migrantske krize do terorizma -ugotavljali, da je zdajšnji način vodenja v težavah. Pahor bo papeža Frančiška povabil v Slovenijo Predsednik republike Borut Pahor je nadškofa Stanislava Zoreta – obiskal ga je v prostorih ljubljanske naškofije - seznanil, da žrtve pomorov iz Hude jame ne morejo biti pokopane v spominskem parku Teharje, za kar so se zavzemali škofje. Nadškof je sprejel kot rešitev dejstvo, da bodo posmrtni ostanki iz kostnice pri Hudi jami pokopani v Spominskem parku Dobrava pri Mariboru. Pogrebne slovesnosti, ki bo verjetno konec oktobra, se nameravajo udeležiti predsednik republike in predstavniki Cerkve. Sogovornika sta spregovorila tudi o skorajšnjem Pahorjevem obisku pri papežu Frančišku v Rimu. Ljubljanski nadškof je ob tem izrazil zadovoljstvo, da bo predsednik Pahor papeža Frančiška povabil, naj prihodnje leto obišče Slovenijo. v sAKALAUvCI sE ZBRALI sLO Porabje, 15. septembra 2016 žavnoga srečanja spoznali lepote Sakalauvec. Eške bole pa je bila vesela tomi, ka je leko pozdravila tiste Slovence, šteri so pred dosta lejtami taodišli z domanje vesi. Slejdnji svetešnji guč je držala zagovornica slovenske narodnosti v madžarskom parlamenti Erika Köleš Kiss. Oprvin je pozdravila tiste, šteri so v žmetni cajtaj ostali v svojoj vesi pa vsikdar z odprejtimi dverami čakali tiste, šteri so mogli tatiti. Té prej leko gda koli pridejo domau kak padaške, vejpa je Porabje vsikdar nazaj čaka. »V preminaučom stoletji so ništer- ni pravli: leta 2000 tü več niške nede slovenski gučo. Hvala Baugi je tau nej istina gratala« - je povödala slovenska zagovornica, štera želej, ka bi Slovenci svojim mlajšom nej samo spomine, liki živo tradicijo prejkdali. Za tau se trüdi v Budimpešti tö, gda se glija s političnim vodstvom, je pravla Erika Köleš Kiss pa s slovenskov pesmov povödala, ka »preozke stezice« njau tö vsikdar domau v Porabje pripelajo. Letošnjo državno srečanje so posvetili spomini Avgusta Pavla, šteri se je v prekmurskoj vesnici Cankova naraudo djenau pred 130 lejtami. Njegvi rojstni den, 28. avgust, je od leta 2000 Dén Slovencov na Madžarskom, kauli toga datuma se vsikdar organizera Srečanje Porabski Slovencov. Na letošnji program je hči slovenskoga polihistra Judita Pavel, žau, nej mogla priti, je pa poslala pismo. »Žalostna sem, ka sem leko samo z düšov na tom lejpom, svetešjnom srečanji. Rada bi vküper z Vami mo lila, gejla pa se veselila po kulturnom programi« -je napisala, pa dale tomačila: »V pismi bi se rada zavalila za vörno slovensko lübezen, s šterov gordržite spomin na mojoga Očo, ki je vse Slovence na Vogrskom emo za ’svojo žlato’.« Judita Pavel je udeležencom srečanja poslala eške kratko pesem svojoga očo. Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gorenjoga Senika je na začetki kulturnoga programa zaspejvo »Vsi vküper smo odgovorni za slovensko rejč. Tak leko gorostane, če mo go s kem bole gučali pa se nemo sramüvali. Če mo slovenski gučali doma, na njivi, v cerkvi, ostane vüpanje« -so v svojoj predgi povödali markov ski plebanoš Dejan Horvat, gda so 3. septembra na začetki Srečanja Porabski Slovencov v sakalauvski cerkvi vküper mešüvali z domanjim dühovnikom Tiborom Tóthom. »Gnes več nega grajnc, več odimo eni k drügim, več se srečavamo pa vüpamo, ka rejč ostane« - so dale gučali mešnik pa eške raztomačili, ka je človek nej samo materialno, liki dühovno bitje tö, zatok leko Cerkev pa molitev dosta pomagata pri gordržanji materne rejči. »Stariške so nej samo zatok, ka gvant, gesti pa strejo dajo mlajšom, liki ka je navčijo svoj gezik tö« -so eške povedali dühovnik, šteri so mešo slüžili v domanjoj prekmursko porabskoj rejči. Po bogoslüžji se je v šatori zbralo skoro tristau lüdi. Po dvej državni himnaj je navzauče s kratkim gučom pozdravo predsednik -glavne organizatorke - Državne slovenske samouprave Martin Ropoš. »Spitavo sem se, zakoj so ništerni odišli pa zakoj so drügi ostali. Tak brodim, ka má na tau pitanje vsakši svoj odgovor, vejpa smo nej samo mi svojoga žitka gospodari« -je svoj govor začno predsednik, pa tak pozdravo tiste, šteri so od daleč prišli na srečanje v Sakalauvce. »Vsi smo vandraške na tom svejti. Naraudili smo se, gnauk pa mrgémo. Tau je zakon žitka, šteri velá za vsakšoga. Depa zdaj eške živémo pa leko dosta vse napravimo: tak dobro kak lagvo -vse tau svojo cejno má« - je zaklüčo Martin Ropoš. Letošnjo državno srečanje je Državna slovenska samouprava vküper organizerala s Slovensko narodnostno samoupravo Sakalauvci, od štere predsednica Lilla Fasching je bila moderatorka cejloga programa. Drüga soorganizatorka je bila občina Sakalauvci, zatok je županja vesi Valerija Rogan pozdravila navzauče. »Mi smo mala vés, štero škémo vsi domanji polepšati. Penez dosta nemamo, depa senje mamo. Ponosni smo, ka vküperdržimo, ka drüštva pa samouprave vküper delajo. Na vsikšom programi smo med padašami« -je svojo vés na kratko nutpokazala županja pa želejla, ka bi udeleženci dr- 5 LOvEnCI OD BLÜZI PA DALEČ štiri porabske pesmi, med njimi dvej takšivi (Sunce gre za goro, Po laug mi lejče), šterivi je Pavel že leta 1909 v svojoj disertaciji dojspiso. Domanja folklorna skupina je nutpokazala več plesov iz Porabja, pa eške malo prekmurske tradicije smo leko spoznali. Na konci je nej smo faliti ples s klabükami, šteroga v Porabji vsikši dobro pozna, tihincom pa je vsikdar v veuko veseldje. Najvekši aplavz pa sta venak dobili skupini iz Budimpešte. Ljudski pevci Slovenskoga drüštva že pet lejt delüjejo, gnesnedén má skupina 12 članov. Na fudaj je sprevaja Hugo Čerpnjak. Pet slovenski pesmi so zaspejvali tak koražno, ka so navzauči drügo nej mogli, samo ploskati. »Veseli goslarge« Slovenske samouprave XI. okrožja pa so pod vodstvom Katalin Agnecz s svojimi slovenskimi šlageri -s fudami pa tarpentami -ranč tak veseldje pripelali med sakalauvsko publiko. »Z Budimpešte vsikšo leto pridemo na slovensko srečanje. Zdaj so nas zvali, aj gorstaupimo« -je povödala članica peštar- skoga zbora Terezija Anderko. »Dja sem se v Slovenskoj vesi naraudila, tam eške živé edna moja sestra, drüga pa v Varaši. Gnauk na leto vküperpridemo, depa eške dosta lüstva poznamo. Tü so moje sausedice, s šterimi smo vküper ojdle v šaulo. Leko se slovenski pogučavamo« -je eške pripovejdala Terezija. »Zatok sem prišla, ka sem se dja tü v Sakalauvci narodila« -je pravla Marta Takács s Sombotela. »Tü živé ešče moja žlata, pa je trno lejpa vés. Moji starištje že ne živéjo, depa naš ram ešče stogi. Mogli smo ga odati, liki gnes ešče tádém pa si ga poglednem.« Nauva članica pevske skupine Sombotelske spominčice je eške ovadila, ka na leto 3-4-krat leko pride v domanjo vés. »Ge sem gnes že na Gorenjom Seniki biu« -smo zvödali od člana Državne slovenske samouprave Lacina Brašiča z Mosonmagyaróvára. »Meli smo 47. oblejtnico, ka smo s šaule vöstaupili. Te smo pa prejk v Sakalauvce prišli, vej smo pa Slovenci. V Mosonmagyaróvári se med seuv tö slovenski pogučavamo.« Zadvečerka je v Sakalauvci najgir lüstvo več programov čakalo. Najoprvin so domanji gasilci nutpokazali edno vajo. Kak smo vidli, je strejla v edno drejvo vdarila, borič je spadno na ednoga človeka. Eške vrejek se je vužgo. Gasilci so betežnika vörejšili, nutzvezali pa ga z avtonom odpelali v Somboteu. Edni drügi člani pa so pogasili odjen. »27 lidi geste v prostovolnom drüštvi« - je tapravo predsednik sakalauvski gasilcov Štefan Majcan. »Mlade pa mlajše smo tö cujdobili, depa zdaj že vala Baugi dugo cajta nej trbölo gasiti. Pri povaudni pred dvöma letoma pa smo mogli dosta pomagati.« Drügi program je bila prauška do svetlobnoga križa na brgej. Paut je sprevajala županja Valerija Rogan. Zbralo se je kauli dvajsti lüdi, od vrkaj se je daleč v Avstrijo vidlo. Križ so blagoslovili 24. septembra 2011, na petoj oblejtnici do pri njem mešüvali slovenski püšpek. Do tistoga mau šké občina -s pomočjauv domanji lidi pa narodnostne samouprave -postaviti križno paut, štacije. »Mi smo vörniki, vörvamo pa k meši odimo. Mislili smo si, če smo že té dén tak lepau táobredili, sé gora pridemo k križa, ka tau je ešče dužnost« -so povödali Iluš Bartakovič s Slovenske vesi, šteri so vküper z drügimi slovensko molili pa edno sveto Marijino pesem zaspejvali pri sakalauvskom križi. Kak tretji program se je en par batrivni vandrašov (skoro vsi s Sombotela) podalo na paut k »najbole zahodnoj točki Madžarske«. Tau je edno leseno znamenje v lesej pa je v preminaučom sistemi rejsan tak bilau, ka od tistec niške nej smo dale prauti grajnci. Srečanje Porabski Slovencov se je končalo z veselim balom, na šterom je igro Ansambel Metulj s Prekmurja. V Sakalauvci so se zbrali Slovenge od blüzi pa daleč (eške z Ljubljane), pa si podali rokau z obečanjom, ka se kleti pá vidijo. -dmfotografije: K. Holec Porabje, 15. septembra 2016 Osebnost leta: Viktor Orbán Madžarskega predsednika Viktorja Orbána so izbrali za osebnost leta na Gospodarskem forumu, ki so ga letos že 26. priredili v južnem poljskem mestu Kryniczi. Komisija, ki je odločala o naslovu, je štela 33 članov, 12 jih je glasovalo za madžarskega premiera. Drugo mesto je zasedel romunski predsednik Klaus Iohannis. Pri nominaciji Viktorja Orbána so izpostavili, da je bil lani tisti politik, ki je bil najbliže svojim ciljem. Med nominiranci so bile osebnosti kot papež Frančišek ali Adam Nowalka, selektor poljske nogometne reprezentance. Po mnenju madžarskega premiera so priznali njegovo delo, opravljeno za vrednote Srednje Evrope. Viktor Orbán namreč meni, da morajo srednje-evropski narodi ohraniti svojo nacionalno, zgodovinsko in versko identiteto, kajti to niso neke poceni cunje, ki jih moramo sleči, temveč oklepi, ki nas branijo in nam pomagajo pri preživetju in uspešnosti. 300 ur tujega jezika zastonj Ministrstvo za nacionalno gospodarstvo bo organiziralo 300-urne tečaje predvsem za podjetnike malih in srednjevelikih podjetij, na brezplačne tečaje se lahko prijavi kdorkoli ne glede na to, koliko je star. Izobraževanje bo trajalo eno leto, učenju tujih jezikov bo namenjenih 300 ur, v 150-ih urah se bodo udeleženci ukvarjali z računalništvom. Na koncu tečaja lahko opravijo tudi jezikovni izpit, ki pa ni obvezen. Ministrstvo je izbralo za ciljno skupino lastnike malih in srednjevelikih podjetij, ker je prav pri njih opazno, da jih neznanje tujih jezikov ovira pri razvijanju podjetja. Po vsej državi bo izobraževanje organiziralo kakih 700 srednjih strokovnih šol, v prvem letu ministrstvo računa na približno 10 tisoč udeležencev. PETEK, 16.09.2016, I. SPORED TVS 5.50 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 11.55 ZDRAVJE SLOVENCEV: VPLIV RECESIJE NA ZDRAVJE, DOKUMENTARNA SERIJA, 12.30 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 TARČA, 14.25 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI -HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 ZDRAHE V ZRAKU: NIZKOCENOVNE LETALSKE DRUŽBE, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.35 DUHOVNI UTRIP: SPREGOVORI, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, POLETJE 2016: GLASBA, INFORMATIVNA ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 KIOKA: KNJIŽNICA, RISANKA, 18.20 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 47. FESTIVAL NARODNO-ZABAVNE GLASBESLOVENIJE PTUJ 2016, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 DIVJE JAGODE, ŠVEDSKI FILM, 0.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.05 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.00 INFO-KANAL PETEK, 16.09.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: URAR, DOKUMENTARNA SERIJA, 6.25 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.45 BLEŠČICA, ODDAJAO MODI, 10.30 PRISLUHNIMO TIŠINI: POLETNI MAGAZIN 2016, IZOBRAŽEVALNAODDAJA ZA GLUHE IN NAGLUŠNE, 11.00 HALO TV, 11.50 DOBRO JUTRO, 14.05 DOBER DAN, 15.00 PARAOLIMPIJSKE IGRE: POVZETEK DNEVA, 15.40 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 16.20 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNAODDAJA, 17.05 BELA SUŽNJA, KOLUMBIJSKA NADALJEVANKA, 18.00 HALO TV, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 MEDENI TEDNI, ČEŠKO-SLOVAŠKI FILM, 21.40 LJUBEZEN NA STREHI SVETA, KRATKI IGRANI FILM, 22.00 PIRAMIDE?, DOKUMENTARNI FELJTON, 22.30 PARAOLIMPIJSKE IGRE: POVZETEK DNEVA, 23.00 POLNOČNI KLUB: ZMAGA NAD VIRUSOM, 0.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.00 HALO TV, 2.00 ZABAVNI KANAL, 5.40 PARAOLIMPIJSKE IGRE: POVZETEK DNEVA * * * SOBOTA, 17.09.2016, I. SPORED TVS 5.50 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.55 OD BLIZU, POGOVORNA ODDAJA Z VESNO MILEK: JAN PLESTENJAK, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.50 NAVRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.20 KRAŠKA DEDIŠČINA MARJANAMIKLAVCA, DOK. FILM, 15.05 ČLOVEŠKO VESOLJE: OD ČLOVEČNJAKA DO VESOLJCA, ANGLEŠKA DOK. SERIJA, 16.00 DNK – DRUŽINA NA KAVČU: DRUŽINA VALDES, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 ZDRAVJE V EVROPI: V IMENU LJUBEZNI, EBU KOPRODUKCIJSKA DOK. SERIJA, 18.05 OSAMLJENI PLANET - 1000 FANTASTIČNIHDOŽIVETIJ, 18.30 OZARE, 18.40 ZU, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.00 DOBRODELNI KONCERT RDEČEGA KRIŽA 2016, 21.40 PREVARA, AMERIŠKA NAD., 22.35 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.10 FRANCOSKI MINISTER, FRANCOSKI FILM, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 2.30 INFO-KANAL SOBOTA, 17.09.2016, II. SPORED TVS 6.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 7.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 9.15 BELA SUŽNJA, KOLUMBIJSKA NADALJEVANKA, 11.00 PROSLAVA OB 69. OBLETNICI PRIKLJUČITVEPRIMORSKE K MATIČNI DOMOVINI, 12.20 NA LEPŠE, 12.45 10 DOMAČIH, 13.35 ČAROKUHINJA PRI ATU: DRAVSKA DOLINA, 14.05 PARAOLIMPIJSKE IGRE: POVZETEK DNEVA, 14.50 KOŠARKA: KVALIFIKACIJE ZA EP 2017 (M) - UKRAJINA : SLOVENIJA, 16.50 VODA ZA VEDNO, ODDAJA O KAJAKAŠKEM ŠPORTU, 17.05 ZAKON SRCA, KANADSKA NADALJEVANKA, 17.50 ZAKAJ REVŠČINA: ROPANJE AFRIKE, KOPRODUKCIJSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 18.45 PIRAMIDE?, DOKUMENTARNI FELJTON, 19.15 INFODROM, POLETJE 2016: GLASBA, INFORMATIVNA ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 19.25 KDO SI PA TI?, DOKUMENTARNA SERIJA O MLADOSTNIKIH, 20.00 NA SEVER, FINSKI FILM, 21.50 BUČKE, SATIRIČNO INFORMATIVNA PARODIJA, 22.10 ZVEZDANA, 22.55 PARAOLIMPIJSKE IGRE: POVZETEK DNEVA, 23.25 VEČER V PALLADIUMU, 0.15 ARITMIJA, 0.45 ARITMIČNI KONCERT - SREČNA MLADINA, 1.40 BLEŠČICA, ODDAJA OMODI, 2.15 ZABAVNI KANAL, 3.00 KOŠARKA: KVALIFIKACIJE ZA EP 2017 (M) - UKRAJINA : SLOVENIJA, 4.40 PARAOLIMPIJSKE IGRE: POVZETEK DNEVA, 5.15 10 DOMAČIH, 5.45 POLNOČNI KLUB: ZMAGA NAD VIRUSOM, * * * NEDELJA, 18.09.2016, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.10 MED ODMOROM: NA GASILSKEM DROGU;ŠKATLA ZA NAJDENE PREDMETE, AVSTRALSKA OTROŠKA NANIZANKA, 10.55 SLEDI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA: DUHOVNIK, KDO SI? 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 47. FESTIVAL NARODNO-ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE PTUJ 2016, 15.35 STEAMBOAT BILL ML., AMERIŠKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 SEN ZNALA JES, KONCERT RUDIJA BUČARJA, 18.40 TILKA IN PRIJATELJI: TILKIN NAJBOLJŠI DAN, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.00 SKRIVNOST, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 20.50 POGOVORNA ODDAJA, 21.40 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.10 SUŽNJI EVRA, ITALIJANSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.40 M. KOZINA: EKVINOKCIJ, KONCERTNA IZVEDBA OPERE SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 2.30 INFO-KANAL NEDELJA, 18.09.2016, II. SPORED TVS 7.00 DUHOVNI UTRIP: SPREGOVORI, 7.15 GLASBENA MATINEJA, 9.15 ZDRAVJE V EVROPI: V IMENU LJUBEZNI, EBU KOPRODUKCIJSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 10.15 BELA SUŽNJA, KOLUMBIJSKA NADALJEVANKA, 12.50 DNK – DRUŽINA NA KAVČU: DRUŽINA VALDES, 14.00 PARAOLIMPIJSKE IGRE: POVZETEK DNEVA, 14.45 ŠPORT, 15.35 ZVEZDANA, 16.30 ŽUŽELKE, DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.00 ZAKON SRCA, KANADSKA NADALJEVANKA, 17.45 MARIJA IN ANDREJ, DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.40 CITy GAMES - IGRE MEST, REPORTAŽA Z MEDNARODNEGA FINALA V BIOGRADU NA MORU, 19.15 Z GLASBO IN S PLESOM: NOVA SHAKESPEAROVA PESMARICA, MEDNARODNIKOPRODUKCIJSKI PROJEKT, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ČLOVEŠKO VESOLJE: ZAKAJ OBSTAJAMO, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 20.50 VERA (VI.): BLEŠČAVA MORJA, ANGLEŠKA MINISERIJA, 22.25 PARAOLIMPIJSKE IGRE: POVZETEK DNEVA, 22.55 BUČKE, SATIRIČNO INFORMATIVNA PARODIJA, 23.20 SEN ZNALA JES, KONCERT RUDIJA BUČARJA, 0.20 PARAOLIMPIJSKE IGRE: POVZETEK DNEVA, 0.55 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 19.09.2016, I. SPORED TVS 5.50 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 OSAMLJENI PLANET -1000 FANTASTIČNIH DOŽIVETIJ, 10.40 10 DOMAČIH, 11.10 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 11.50 NAGLAS! 12.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 13.00 PRVIDNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 PANOPTIKUM, 14.25 OSMI DAN, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.20 Z GLASBO IN S PLESOM, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 KDO SI PA TI?, DOKUMENTARNA SERIJA O MLADOSTNIKIH, 17.55 NOVICE, 18.00 ERTEVE, 18.15 ZAJČEK BELKO: PRVIČ, KO SEM ZADRŽAL SKRIVNOST ZASE, RISANKA, 18.25 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITy, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 UMETNI RAJ: FESTIVAL SLOVENSKEGA FILMA, 23.35 GLASBENI VEČER, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.10 INFO-KANAL PONEDELJEK, 19.09.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: URAR, DOKUMENTARNA SERIJA, 6.25 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.35 CITy GAMES -IGRE MEST, REPORTAŽA Z MEDNARODNEGA FINALA V BIOGRADU NA MORU, 10.05 PARAOLIMPIJSKE IGRE: POVZETEK DNEVA, 10.35 DUHOVNI UTRIP: SPREGOVORI, 10.55 HALO TV, 11.50 DOBRO JUTRO, 14.00 POLNOČNI KLUB: ZMAGA NAD VIRUSOM, 15.10 LJUDJE IN ZEMLJA, 16.00 PARAOLIMPIJSKE IGRE: ZAKLJUČNA SLOVESNOST, 17.05 BELASUŽNJA, KOLUMBIJSKA NADALJEVANKA, 18.00 HALO TV, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 ZADNJI TANGO V HALIFAXU (I.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 20.55 INŠPEKTORTSCHILLER (II.): HUDA BOLEČINA, NEMŠKA MINISERIJA, 22.30 SPOMINI: STANE KIRN, POGOVORNA ODDAJA, 1.00 DOLARJI ZA SVETNIKA, GRŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 2.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.45 HALO TV, 3.40 PARAOLIMPIJSKE IGRE: ZAKLJUČNA SLOVESNOST, 4.15 ZABAVNI KANAL, 5.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * TOREK, 20.09.2016, I. SPORED TVS 5.35 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 11.45 OBZORJA DUHA: DUHOVNIK, KDO SI? 12.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKANADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 STUDIO CITy, 14.40 KAJGOVORIŠ? = SO VAKERES? 15.00 POROČILA, 15.10 POTEPANJA - BARANGOLáSOK, ODDAJATV LENDAVA, 15.35 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.05 JANI NANI: ZABAVA, RISANKA, 18.10 A VEŠ, KOLIKO TE IMAM RAD: PRESENEČENJE, RISANKA, 18.25 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 VZHODNOBERLINSKA SAGA (III.): AMERIČAN, NEMŠKA NADALJEVANKA, 20.55 GOSPOSTVO NAKLJUČJA, PORTRET FILIPA ROBARJADORINA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRIČEVALCI: IVANA BARTOL, POGOVORNA ODDAJA, 0.50 PROFIL, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.35 INFO-KANAL TOREK, 20.09.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: PEK, DOKUMENTARNA SERIJA, 6.25 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.50 ČE IMAŠ GLAS, POJ!, DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.00 HALO TV, 12.05 DOBRO JUTRO, 14.20 DOBER DAN, 15.20 DOBRODELNI KONCERT RDEČEGA KRIŽA 2016, 17.05 BELA SUŽNJA, KOLUMBIJSKANADALJEVANKA, 18.00 HALO TV, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 URBANO KMETOVANJE, AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 21.00 INŠPEKTOR TSCHILLER (II.): VICE, NEMŠKA MINISERIJA, 22.30 VEČER V PALLADIUMU, 23.20 FORTITUDE, ANGLEŠKANADALJEVANKA, 0.10 FORTITUDE, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 1.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.45 HALO TV, 2.40 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * SREDA, 21.09.2016, I. SPORED TVS 5.35 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 11.55 UMETNI RAJ: FESTIVAL SLOVENSKEGA FILMA, 12.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 ZGORAJ BREZ, 14.25 PRAVA IDEJA: DRUŽINSKO PODJETJE PREVC, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI -HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE CELICE: OŠ TONE ČUFAR MARIBOR IN OŠ DESKLE, KVIZ, 16.25 PROFIL: DR. ŠTEFAN VEVAR, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.25 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.05 PIPI, PUPU IN ROZMARI: TIŠINA, ŽABE!, RISANKA, 18.15 MEDO IN MICA: DELFIN, RISANKA, 18.25 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 FILM TEDNA: ŠE VEDNO ALICE, AMERIŠKO-FRANCOSKI FILM, 21.40 KINO FOKUS, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 ENID, ANGLEŠKIFILM, 0.35 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 1.10 PROFIL: DR. ŠTEFAN VEVAR, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 DNEVNIK, SLOVENSKAKRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.55 INFO-KANAL SREDA, 21.09.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: PEK, DOKUMENTARNA SERIJA, 6.25 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.10 10 DOMAČIH, 11.00 ERTEVE, 11.15 HALO TV, 12.10 DOBRO JUTRO, 14.20 DOBER DAN, 15.20 SEN ZNALA JES, KONCERT RUDIJA BUČARJA, 16.25 APLAVZI! -RUDI BUČAR, 17.05 BELA SUŽNJA, KOLUMBIJSKA NADALJEVANKA, 18.00 HALO TV, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 OB 80-LETNICI MARKA MUNIHA: PORTRET MARKA MUNIHA, 21.00 OD BLIZU, POGOVORNA ODDAJA Z VESNO MILEK, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.30 ARITMIJA, 23.05 ARITMIČNI KONCERT - JANAI KOPUPEVADANČIČ - JANI KOVAČIČ IN ANA PUPEDAN, 0.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.55 HALO TV, 1.55 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * ČETRTEK, 22.09.2016, I. SPORED TVS 5.55 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 11.45 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 GOSPOSTVO NAKLJUČJA, PORTRET FILIPA ROBARJA DORINA, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI: SPOZNAJMO SE, 15.00 POROČILA, 15.10 TEŽIŠČE - SúLyPONT, ODDAJA TV LENDAVA, 15.55 TOČKAPRELOMA, GOSPODARSKA ODDAJA, 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 NOVICE, 18.00 UTRINEK: INTEGRACIJA V LOGATCU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 18.10 PAVLE, RDEČI LISJAČEK: V TRGOVINI, RISANKA, 18.15 PUJSA PEPA: KAPITAN OČI PES, RISANKA, 18.25 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TARČA, 20.55 GLOBUS, 21.25 PRAVA IDEJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 1.00 PROFIL, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.40 INFO-KANAL ČETRTEK, 22.09.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: MIZAR, DOKUMENTARNA SERIJA, 6.25 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.30 NA LEPŠE, 10.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 10.55 KINO FOKUS, 11.00 HALO TV, 11.55 DOBRO JUTRO, 15.00 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.40 PO KAVNI POTI SSIMONOM REEVOM, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.30 ČAROKUHINJA PRI ATU: DOLENJSKA, 17.05 BELA SUŽNJA, KOLUMBIJSKA NADALJEVANKA, 18.00 HALOTV, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 RAZKRITJA MAJEV: SKRIVNOST BAKTUNA, AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.50 NESKONČNA LEPOTA, ITALIJANSKOFRANCOSKI FILM, 23.10 SLOVENSKA JAZZ SCENA: TOMAŽ GAJŠT, LENART KREČIČ, ROBERT JUKIČ, GREGOR FTIČAR IN RATKO DIVJAK, POSNETEK KONCERTA, 0.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.45 HALO TV, 1.40 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, Slovenska zveza pa Slovenska narodnostna samourava Števanovci vas lepau zoveta (v nedelo) 25. septembra 2016 na 15. vöro ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA DIGITALNI TISK D.O.O. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstvo za človeške vire (EMMI) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB