Sloveiiske in protislovenske prošnje. Kakor nekdaj potrpljivi Job leži Slovenec na smetišči mnogovrstnega zaničevanja. Vkljub temu ga hodijo tolažit sosedi Magjar, Nemec in Italijan rekoč: udaj se v svojo nesrečno osodo, katero si zaslužil; sam si preslab, da bi se ohranil, pomagjari se toraj, poitalijanči in poncmči, saj sa-se živeti več ne moreš! Toda Slovenec ne posluša krivičnih prijateljev. On veruje v Boga in v svojo pravično reč ter upa boljše prihodnosti; preveč ljubi sam sebe in svoj rod. Zato brani evoje narodne pravice na vso moč. Naslanjajoč se na cesarsko postavo tirja popolne jednakopravnosti svojega jezika v uradih, šolah injavnem življenji. Neti Magjar, ueti Nemec, pa ne Italijan nimajo pravice tlačiti Slovenca. Ta je državljan, davkeplačilec in vojak, kakor oni trije. Ker mn pri državljanskih bremenili ne prizanašajo, ne da si tudi državljanskih pravic krhati. Tako misli, čuti in dela Slovenec, ki se zaveda svoje uarodnosti, ki ljubi svoj dom, svoj rod, svoj jezik, ter ne pljuva v lastno skledo. No, in takšnih Slovencev zavednih štejemo čedalje več. Kmalu se bode to videlo v državnem zboru, kateremu smo Slovenci štajerski doposlali veliko število prošenj za popolno jednakopravnost, ter bode ,,Slov. Gospodar" precej natančneje poročal. Prošnjam ovim moč odzveti pa hočejo med nami nastaujeni Nemci v zvezi s slovenskimi renegati, odpadniki ali grdimi Judeži, ki lastno kri zatajujejo, teptajo in izdajajo. Da Nemci med nami stanujoči nam prijazui sprejem s liudim povračajo in delajo na našo nai^oduo smrt, to ni lepo in si bodo slabih nasledkov sami krivi. Nemški ljudje — saj poznamo jih — prišli so k nam zvečinoma s prazniin trebuhom za slovenskim kruhom. Zaporedoma so se obogatili, a sedaj branijo, z denarjem pri nas nabranim, naš narodni napredek, da vlačijo vedno več svojih ljudij od inod k nam in širijo svoj živelj. Slovenec bi moral polževo kri v sebi imeti, če bi mn ne zavrela, kedar toliko nehvaležnost od nas tako dobro sprejetib. Neincev premisli. No in takšni Nemci so celo prošnje poslali državnemu zboru, naj bi se ta ne oziral na slovenske prošnje za jednakopravnost, ampak vse pustil v ponemčevalnili kolomajah, kakor so jili nemški liberalci bili naredili. Takšne protislovenske prošnje odposlali pa so: niestni zastop mariborski, celjski, ptujski in brežiški, dalje 200 Ptujčanov, ,,foršritverajn" ptujski in laški. Kar je pa najbolje grdo, to je izdajstvo našili Judežev, ki so pod vodstvom ptujskega dr. Miclialitschain celjskegadr. G-lantsclmigga. Ta človeka sta po raznih sredstvih nabrala po slovenskih nemškutarjih v 474 slovenskih občinah, 154 od slovenskih županov, odbornikov itd. podpisanih (?) prošenj! Da bodo naši prijatelji nemškutarsko rogovilstvo poznavali, navedemo število srenj v okrajih in število prošenj. Gornji Radgonski okraj šteje 24 občin, od teh je Mihaliču-Glančniggu v koš hopnilo 10 občin, v ormoškem je (od 33 občin) podpisalo 12, v ptujskem (79)29, v rogačkem (20) 6, sv. Lenartskem (44) 3, manborskem(78) 29, slov.bistriškein (43) 17, malirenberškein 16 (10), slov. graškem (16) 13, konjiškem (26) 8, celjskem (tl)9, vrauskem (8) 1, kozjanakem (29) 3, sevniškem (11) 1, brežiškem (18) 3, tedaj vkup 154. Prišteti še moramo 8 prošenj, katere je podpisalo 8 krajiiih šolskih svetov ptujskega okraja iu :i prošnji ulovljeni v šmarijskem okraji, dalje 1 prošnjo okrajnega zastopa koujiškega, 1 iaškega, I prošnjo 58 gornje-saviiijskih posetnikov ia 1 prošnjo savinjskih obrtnikov, in tedaj imamo 168 protislovenskih prošenj na deželi izvitih in nalovljenih pa 7 iz mest in trgov, toraj 175. Nasprotni listi poročajo, da so jih znova ualovili toliko, da je vseh 181. Akoravno je ta uspeli nemčurjev obžalovati, vendar pravične naše reči ne bode mogel zavirati popolnem; kajti v ,,Gospodarji" je ogromno število občiii preklicalo podpise na Mihaličevih prošnjah; in ko bi tudi to ne bilo, še 181 občin niti polovica ni vseli. Naposled je še naših slovenskih prošeiij znatno število. Zato se trdno nadejamo, da uam naši poslanci, naslanjajoč se na naše slovenske prošnje, za šolsko leto 1883/4 prlborijo slovenskih razredov (paralelk) na gimnazijah v Mariboru. Cclji in Ptujt in slovensko uoiteljišče v Mariborn. Več kakor polovica letošnjili dijakov je slovenska, kujig tudi uže imamo, profesorjev pa nam naj pošljejo našili domov, ki morajo daleč od domovine proč kruh služiti, domačega pa tnjcem prepuščati, ki nas in naše učeče se mladine ne umejo pa tudi umeti nečejo. Z Bogom tedaj! Dajte nam slovenske paralelke, slovenske knjige, slovenske ravnatelje in profesorje na slovenskih tleli! Nemcem pa ne delamo in tudi delati nečemo nobenih krivic! Slovenci tirjamo le svoje pravice! Tako bode vsem pošteniin ljndem prav! Desterniški.