f
r
j
u
Naj Težji alovemki dnevnik
V Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto - $7.00
$7.00
Za inozemstvo celo leto
GLAS NARODA
Iistislovenskih jJelaycev y Ameriki*
The largest Slovenian Daily in the United State*.
I word every day except Sundays and legal Holidays. 75,000
TELET0K: CHelsea 3—3878
Entered aa Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 40. — STEV. 40.
NEW YORK, WEDNESDAY, FE BBUARY 17, 1932. — SREDA, 17. FEBRUARJA 1932
VOLUME XXXX. — LETNIK XXZX.
PRED ŠANGHAJEMBE JE ZAČELA ODLOČILNA BITKA
JAPONSKA VLADA DOSLEDNO OMALOVAŽUJE VSE ANGLEŠKE IN TUDI AMERIŠKE PROTESTE
Laval je dobil nezaupnico
Vsled japonskega obstreljevanja je začelo goreti več hiš. — Za kitajsko fronto so se vprvič poja vila kitajska letala. — Kitajski zakopi so dolgi štiri mili je in v njih so vojaki s strojnimi puškami. — Dva angleška mornariška vojaka sta bi* la ranjena. — Japonski napad na taborišče poplavi jencev.
SANGHAJ, Kitajska, I 7. februarja. — Sinoči ob sedmih se je začela pri Sanghaju že pred tednom napo/edana odločilna bitka med Kitajci in Japonci. Na vsej fronti od Capeja pa do Woosung utrdb so v akciji japonski topovi najtežjega kalibra. Prebivalci niso vso noč vsle silnega grmenja zatisnili očesa.
Ob jutranji zori je bilo opaziti več hiš v plamenih. Ker je pihal zapadni veter, je bila inozemska naselbina zavita v gost dim.
Dva angleška mornariška vojaka, ki sta straži-la angleški pomol pri Wangpo, sta bila nevarno ranjena.
Davi so izvedeli ameriški konzularni uradniki, da so japonski tajni policisti navzlic protestom že vtretje napadli ameriško metodistično cerkev v 1 longkevv okraju.
Razlbili so vse opremo in v župnišču razmetali vse knjige.
Pozneje so rekli, da so iskali Japoncem sovražne okrožnice, ki so jih baje pustih tam pobegli ki tajski študentje.
Angleške in ameriške oblasti so poslale japonski vladi odločen protest, toda vlada se ni zmenila zanj.
Protest je vložil tudi upravni svet inozemske naselbine, ker japonska letala neprestano letajo nad naselbino.
Japonski generalni konzul je smejo odvrnil, da se to v bodoče ne bo več zgodilo, razen v slučaju, če bi bilo absolutno potrebno.
Japonci so Vrgli več bomb tudi v taborišče kitajskih popolavljencev.. Med nesrečniki je nastala strahovita panika.
Pozneje je rekel japonski generalni konzul, da mu je zelo žal, ker se je to zgodile, toda ne more pomagati, kajti letalci so se * zmotili".
Japonci faktično omalovažujejo vse proteste, pa naj pridejo z ameriške ali z angleške strani.
Včeraj se je nenadoma pojavilo za fronto pri vasi Cen ju osem kitajskih bombnih letal.
To je Japonce zelo presenetilo, ker so domnevali, da so sami gospodarji zraka. Nadalje imajo Kitajci na razpolago tudi večjo množino tankov. Iz poluradnega poročila kitajske vlade je razvidno, da je pričelo primanjkovoti devetnajsti kitajski armadi municije.
TOKIO, aponsko, 16. februarja. — Angleška in ameriška vlada sta protestirali proti izkrcanju japonskega vojaštva v tujezemski naselbini.
Na protest ni bilo dolgo nobenega odgovora, včeraj je pa izjavil japonski generalni konzul: — Zunanji minister mi je naročil, naj odgovorim sledeče: — Ce sfe nahaja v inozemski naselbinuameri-ško in angleško vojaštvo, ni nobenega vzroka, zakaj bi se naše yojaštvo ne nahajalo tam.
BREZPOSELNI V ITALUl
PODPORA ZA. BREZPOSELNE
MILIJONI ZA PROHIBICIJO
Deset milijonov za po- Poslanska zbornica je
moč brezposelnim v Pa. Governer Pinchot n i podpisal sklepa.
Harrisburg, Pa., lij. februarju. Sodišče v Dauphin okraju je razglasilo ustavno Talbotovo postavo. ki je dovoljuje deset milijo-nov dolarjev v pomoč brezposelnim v ratznih okrajih drž. Pennsylvania.
dovolila $11,369,000 za izvedbo prohibicije. — Mnogo manj kot prejšnje leto.
SVARILO GLEDE BOMBE PRIŠLO IZ AMERIKE
STRANKE LEVICE NISO Ž NJIM PRAV POSEBNO ZADOVOLJNE
_________________________1 PARIZ, Francija, 16. februarja. — Danes je
Skrivnostna brzojavka odstopilo Lavalovo ministrstvo, ker mu je senat
iz Amerike je naznanila Vatikanu, da se nahaja bomba v Baziliki sv. Petra.— Bomba blizu oltarja.
Washington, D. C., 16. febr. — Poslanska zbornica je dovolila /a j iavedbo prohibicije za letošnje le-j to $11.369.000. Prohibicijski urad } je v svojem proračunu zahteval	ItaliJa'
$124,400.000, da bi mogel pomuo- Skrivnostna brzojavka iz Ameri-1 Ministrski Nasprotniki guvernerja Pincho-žiti število prohibicijskih urad- ki\ ^ S>or,M'il« vatikanskim obla-(ia„a| naj
izrekel nezaupnico. Glasovanje se je vršilo med velikim hruščem in krohotom. Splošno se domneva, do kabinetna kriza ne bo imela nobenega vpliva r»a francosko zunanjo politiko, posebno kar se tiče razorožitve in reparacij.
Senat je zavrnil predlog za za-lebruarja. t upnico s 157 proti l-i4 glasovom.
| ta so prodrl s svojo zahtevo, da se j brezposelnim dovoli pomoč in >o predlogo sprejeli v državno postil vo. Zbornica je imela izvan-redno sejo in je se enkrat potrdila svoj sklep.
FAŠISTI SE NORČUJEJO IZ CERKVE
n i ko v z i 1?T»«M>.
Iz ekonomičnih razlogov pa poslanska zbornica ni mogla dovoliti tako visoke vsote.
Zadnje leto j«- bilo zvišano število prohibicijskih agentov od 15<M> na L»(MM>.
Zbornica je tudi znižala prispevke vsem drugim departmen-tom in povsod i se opaža velika gospodarska varčnost.
Državni tajnik je pred odborom za določevanje vsot za stroške posameznih uradov izjavil, da je v svojem uradu zaradi revolucij in posebno vojne v Aziji ter raznro-zevalne konference v Ženevi moral povečati število svojih uradni-
pred»ednik je pred-debata glede vpra-odgodi do 1!'. telle bo izveden kak vpliv na važna posvetovanja, ki ce sedaj vrše v Ženevi.
Dobro uro po glasovanju v senatu se je odpeljal ministr. prisl-s«'dnik Laval s svojimi ministri v
Riba mesto Kristusa« — Obhajali so osla. — . ...	. . ... ,
a	...	w . kov. Njegovemu uradu je hdo do-
Zupan S svojimi moz*, voljenih $irU!>8.iW)0 ali $3.16«,000 mi je bil navzoč. Protestno cerkveno pravilo.
ke je sporočila vatikanskim oblastim. da ve nahaja blizu glavnega i g.,uj politik-oltarja bazilike sv. Petra močna j bruarja da bomba, liomba je bila namenjena : , za papeža Pija XI. in Mussolini-! ja, ki vta pred nekaj dnevi oha 1 molila nedaleč od mesta, kjer je' bila položen*) bomba. 1 Bomba je bila najdena v soboto' Klizejsko palačo ter izročil pred pod kipom leva iz medi. Pozneje I sedniku Paulu Doumeru resigna-se je izvedelo, da so vatikanski u- eijo.
raduiki našli bombo na prostoru,! 'predsednikova želja j.-, da.bi kakor je bila sporočeno v brzojav- h,|0 ,-imprej stvorjena nova vlada ki i/ Amerike. .	( il( j,. že zvečer začel jxrsvto-
Polk-ija je pozneje postavila ( vat j z voditelji strank, bon,bo /.a 48 ur v vodo in jo kas-1 p0]jtič»i opazovalci so mnenja, it-je razstrelila s strelom iz pu- ima revolta v senatu svoj
nezadovol jnežih I
CAP0NE SE
PRITOŽUJE
Capone je prosil, da se mu zniža dohodninski davek. — Trdi, da se je dohodninski urad motil.

manj kot lansko leto.
Delavski department je dobi! $14.32! UM M), ali $635,000 manj kot v preteklem letu. Naselniški u-
Vatikansko mesto, 1<;. febr. — Vatikanski list "1/Oservatore Romano" poroča, da bodo v eerk.vi v Ko vi jo v nedeljo ]>osebni obredi proti ceremonijam, ki so jih priredili fašisti v svojih društvenih prostorih in ki so bili sramotilni za katoliško vero.
Škof v Kovijo je sporočil papežu, da so se te sramotilne priredi-
I rad je dobil $10.569,000 za de por- ' gi. j taeije nezaežljenih tujce in za zni-. žanje števila naseljencev.
Policija domneva, da so zarotniki. ki so imeli namen, da bi bomba eksplodirala ob času. ko sta papež in Mussolini molila pred grobom -sv. Petra, nazn-inili vatikanskim oblastim, da se nahaja bomba v baziliki, ker niso hoteli, da bi postal žrtev bombe kdo dru-
la ima vor pri
NI MU MNOGO MAR
ZA VELIKE IZGUBE
Yonkers, N. Y., 16. februarja.
R^m, Italija, 16. februarja. — Kimsk'i polieija še vedno preiskuje v»e okoliščine »lede najdbe poleg gla vnega oltarja v baziliki sv. Petra. Papež je v petek imel slovesno sv. mašo v proslavo desetletnice svojega kronanja za pa-papežj.
Bom»ho so našli papeževi žan-darmi in so jo vrgli v vodnjak
iz-evega
kril'i. ki s<» očitali Lavalu. da je zagovarjal predlogo glede volilne refonne. ki je bila sprejeta in potom katere so dobile ženske volilno pravico.
Nekateri tudi zato nasprotujejo Laval n. ker jo izključil Aristi-da Itrianda iz ministrstva.
HITLER HOČE IMETI VLADO
tve udeležili mestni župan in dru-jdohn E. Andrus, čigar preniože-j bl;zu železniške postaje. V pond«*-gi uradniki. Pri tem so pribili na i nje je bilo še preti nekoliko leti,lick so jo prenedi v trdnjavo'
pr
križ veliko ribo in nad njo postavili znak "LVKl". Na oder so pri-peljali'osla in ga "obhajali".
Naslednji dan pa je posetil papeža Pija XI.
M ussolini
VOJNA V AZIJI
POMAGA AMERIKI
Mojave, Cal., Iti. februarja. — Western Borax Co. je podvojila svoje izdelovanje in delavci delajo v treh skupinah na dan. tla morejo zadostiti naročilom mnnieij-skih tovarn iz Japonske. Nemčije. Anglije in Rusije.
cenjeno na sto milijonov dolarjev Prenestino, kjer so jo preiskali in ki se je vedno vozil po podulič-j artilerijski izvedenci in jo nato n: železnici v svoj urad. je dopoV razstrelili z vojaško puško, nil sv(fle 1*1. leto. Vsled sedanjih j slabih gospodarskih razmer je njegovo premoženje padlo za fi.s
Rim, Italija, 16. februarja. — Po vladnem izkazu je sedaj v Ita-Tekom januarja je število brezpo- J liji 1.052.000 brezposelnih. Četrti-ttelnih v Italiji narastlo za 69.000. j no teh podpira vlada.
"GLAS NARODA" — List slovenskega naroda v Ameriki! — Naročajte'ga I
ROPAR SE JE SKESAL
IN USMRTIL
Los Angeles, Cal., IG. febr. — Ropar je prišel v urad trgovca z zemljišči A. M a rt z. tri bloke od liank of America in mu je ukazal. da mora iz bi^ike vzeti svoj denar.
Ropar je porinil v Martzov žep žico ter ga posvaril, da bo takoj
odstotkov, toda za to se ne zmeni preveč.
— Po vsem tem. kar se sedaj dogaja. — >nio v^i berači. — je rekel. — Za gorkoto in svetlobo smo odvisni od solnca. z:i vodo in zrag pa od narave; kajti tega z vsem svoj'm znanjem ne bi mogli pridelovati.
Andrus je rekel, da plačuje svojim delavcem še vedno stare plače. dasi je njegova družba ž" tri mesece naprej v svojih proizvodih. Rekel je. da hoče v tem času depresije stati ob strani »svojih delavcev, kot so delavci stali njemu ob strani v času pros-peritete.
Andrus se vsak dan vozi s podzemeljsko železnico v svoj urad in dela mnogo več ur. kot pa njegovi uslužbenci.
Policija domneva, tla je bila ; bomba položena v baziliko pred i ali po med slovesno sv. mašo. katero je služil papež. Tela j je bilo navzočih. 35.000 oseb. Tedaj je Mussolini prvikrTt obiskal papeža in je tiuli molil pred glavnim oltarjem.
Pred nekaj meseci, ko so bili
odnosa ji med italijansko vlado in ' žatrjuie Hitler, pod Vatikanom zelo napeti, so našli lirucning. Hitlerjeva bombo v baziliki sv. Petra; zlo-č:nea niso nikdar našli. Oblasti domnevajo da je bila sedaj položena bomba v protest proti poravnavi med italijansko vlado in Vatikanom.
Monakovo, Nemčija, l'i. Feb. Hitlerjeva stranka je objavila zelo «»ster članek, v katerem izjavlja, da hoče pri prihodnjih pred-Isednrskih volitvah postnviti svoje pa kandidata proti »edanjemu Iscdiiiktt Pavlu pl. llinden-ki je j»ri .tvojih M letih prevzel kandidaturo za predsed-! nika m inske republike.
I Edini dosedanji protikandidat proti maršalu Hiedubnrgu j*' ko-' munist Ernst Tbaelmann. V j»o-Htičnih krogih te sodi. da bi »sta v naci joual ist i>'-ni stranki mogoča kandidata proti Ilindcnburgu A dol ph Hitler in dr. Albert IIu-genherg.
Hitlerjeva ali iXazi stranka je objavila da hoče odstranili sistem 0. novembra 1M1S. katerega, kot poilpira kancler stranKa tr-l di. tla bo zmagala mlada Xemči- j ja. ki je nasprotna Hindenburgu in njegovim pristašem, ki so izgubili in zaigrati nemško preilnnst pre«l drugimi narodi.
Xevtralni opazovalci pa ^o mnenja. da bo Hindenburg zmagal.
Washington, D. C., 16. febr. -Alphonse Capone. obsojeni ebi-caški gangster, je zapr«>>il ameriško vlatlo. da prepreči, da bi u-rad za dohodninski davek zahteval od njega $391.1-W za zakami«4-!e davke in za kazen. V svoji prošnji Papone zahteva, da dohodninski urad se enkrat določi njegove zapadle davke, ker je mnenja. da so njemu določeni davki previsoki.
Dohodninski urad je zahteval, da plača Capone dohodke iz igra I-j nega sindikata od leta 1926 do I	Dohodki tega sindikata so
šli v milijone in dohodninski u-rad je zahteval od n ega $-122.842 davka. Capone je v teh letih imel dohodkov povprečno $200,(>00. poleg tega pa mu je še sodišče določilo kaizen. ker ni prijavil svojih dohodkov na davčni urad, $46.120.
GROF BETHLEN PR0R0KUJE NOVO VOJNO.
PANAMA SE BO Ji VSTAJE
Panama, Panama, 16. febr. -Xa vladno odredbo je policija
PAPEŽ MOLI ZA AZIJO
Vatikansko mesto, 16. febr. — Kot je kitajski zastopnik W. "\Y. Yen pri Ligi narodov prosil papeža. da bi posredoval zaradi vojne med Japonsko in Kitajsko, mu je kardinal Pa celi i zagotovil, da bo papež molil, da pride zopet kma lit do miru na Daljnem Vzhodu.
— Sveti oče v svoji očetovski ljubezni, ki obsega celi svet in je
HVALEŽEN ZA
VRNITEV ŽENE
Trenton, N. Y., 16. februarja. — Komisijoner za izdajo avtomobilskih pravic je prejel pismo razjarjenega moža s prošnjo, da izroči pismo lastniku avtomobila, čigar številko je navedel v svojem pismu.
Pismo se gla.si:
nastala eksplozija dinamita. ako j glavnem mestu in po drugih me-j tudi ž" dokazal kitajskemu naro-j — Izbral sem si to pot. tla se bi se kaj upiral. Nameril je tudi stih v vojaških barc*kah. priprav- . dn večkrat -vojo naklonjenost, iz-; zahvalim, da si mi vrnil ženo v
nanj revolver, ki ga je imel skri- j ljena za vsak slučaj pričakovane tega v svojem rokavu. Ko je stal i vstaje. V državi se bodo v krat-
z Mart zoni pri oknu bančnega blagajnika. se je ropar nstrelil v glavo.
kem vršile volitve in nekateri ne-zadovoljneži hočejo prirediti demonstracije.
raža svojo željo in obljubo, da bo soboto in nedeljo ponoči in sem molil za skorajšnji mir med dve- pripravljen se ti zahvaliti tudi ma velikema državama, da boste ustmeno in telesno ob prvi prilož-mogli uživati sadove miru v svoj nosti.
prid in v prid celega človeštva. *	Mož tvoje prijateljice.
Praga, Čehoslovaška, 16. febr. 'Tarodni LLstv" poročajo i/ dimpešte, da spremljajo tamkaj z ! velikim zanimanjem dogodke na
i Daljnem vzhodu »n da se-nadejajo i anglesko-auieriške intervencije.
Pred nekaj dnevi je sprejel grof! I Ilethlen doputacijo. ki ji je izja-I vil. da ga parlamentarni dogod-: ki prav nič ne zanimajo, češ da i bodo čez dva ali tri mesce vsi državljani ponovni vojaki. Madžarska. je naglasil grof I tet h I en, je odločena zavzeti mesto med fašističnimi državami, ki hočejo u-st varit i nov red na svetu. Zato ja potrebno, da se mobilizirajo vso sile prebivalstva, ker je blizu trenutek. ko bo odločila usoda Madžarse.
V Budimpešti je zbudilo veliko senzacijo odkritje, da je grof Bet hI en takoj po >voji ostavki prepisal na svojega sina Štefana vse svoje imetje, v katerem so vštete njegove terjatve v višini 13 milijonov zlatih kron do fond* madžarskih optantov. Xa ta način se je hotel grof BethLen zavarovati za primer, da bi moral polagati računa za svoje destletno vladanje. Tudi njegova posestva zunaj države so spravljena na varno.
ADVERTISE in "GLAS NARODA"
DLAI H A BO D A"
NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 17, 1932
THE LAKGE8T SLOVENE DAILY ia D. 8. A.
(A Cocporattoti)
L. BeowUk. imi
of Manhattan.
of ibort offtecn New York City. N. 1.
•OLil NARODA <▼•!«• tf Ifct PM»la)
Dtj Except Suadaya and Holidays
* cwio MO rdj« HM a Ameriko
la Kanarto _t«U)0
pol leta----$3.00
Co četrt leto
—$1.50
zi New York Za pol leta
lnosemxtvo So pol leto
eelo leto $7.00
-------$3.50
i eelo leto__.$7.00
.....................$3.50
Subscription Yearly $0.00.
Advertisement on Agreement.
•QIoj Naroda* tahaja rsa\a don tenemM nedelj In praznikov.
>opui bret podpUa in uMtaoatl m ne prlobčojejo. Denar naj se bla-cuvoli potUjaO po Money Order. Pri spremembi kroja naročnikov. vrnimo da se nam tod! prejtoje bivaUtte	da hitreje najde-
no naslovnika.
J»A% nakodA", $1$ w. l$tb Street. Neo Tetk. M Y.
Telephone: CBeloeo 3—3S78
HOLMESOV NASLEDNIK
Ko je Oliver Wendel Holmes odstopil zaradi starosti kot vrhovni zvezni sodnik, je bil Hoover v veliki za dregi, koga naj mu imenuje za naslednika.
Holmes je bil dolgo let » lan najvišjega zveznega sodišča, bil je znan kot i^boren jurist ter je bil navzlic svoji starosti izredno liberalnih idej. Bil je na glasu kot najsposobnejši tolmač ameriške ustave.
Takemu možu izbrati vrednega naslednika, ni nika-ka lahka naloga.
Kongresniki so skušali vplivati na Ilooverja ter so priporočali svoje ljudi, Hoover se je pa dolgo časa po-misija 1.
Vsi politični obziri so morali stopiti v ozadje, pa tudi argument, da je bilo že ver članov najvišjega sodišča iz države New York, ni obveljal.
Nekateri so namreč skušali prepričati predsednika, da bi bilo treba člane najvišjega sodišča rekrutirati tudi iz drugih držav.
Po temeljitem preudarku je imenoval Hoover za Holmesovega naslednika Benjamina Nat liana Car doz a. sodnika pri newyorškem prizivnem sodišču.
Tega imenovanja niso navdušeno pozdravili samo v New Yorku, pač pa po vsej deželi.
Sodnik Cardozo velja danes za enega najodličnejših juristov, kar jih prciuore Amerika, p<»i<*^ te^a je pa tudi liberalen in napredno misleč sodnik neoporečnega značaja.
Njegovo poznavanje postav in jasnost njegovih dokazov sta povzročila, cla so se skoro vse razsodbe državnega prizivnega sodišča za vršile soglasno.
Ko je prišel vpoštev. da postane Holnicsov nasltnl-nik, so voditelji po drugih delili dežele takoj umaknili svoje kaudidate.
Odvetniške zbornice so navdušeni) odobrile kandidaturo Cardoza, in nihče se ni pojavil, ki bi dvomil o njegovih zmožnostih za visoki urad.
To imenovanje je bilo na mestu posebno v sedanjem Času, ko se večkrat kritizira delo na sodiščih.
Cardozo je eden onih mož, ki poznajo čustvovanje naroda in se ne dajo nikdar vplivati od raznih interesnih skupin.
Ta nadarjeni možak je prodrl globoko v bistvo ameriškega pravosodstva ter bo postal vreden naslednik sodnika Holmesa.
Da ni imel predsednik Hoover pri imenovanju niti verskih niti političnih predsodkov, je jasno, kajti Cardozo je po rodu Žid. po prepričanju pa neodvisen demokrat.
Vodila ga je le misel, da mora za zelo odgovorno nie-flto izbrati najsposobnejšega uioža.
AR1STID BRIAND
Glavno obeležje nove I^avalove vlade tvori dejstvo, da v njej ni več zunanjega ministra Brianda. Nad četrt stoletja je že v politi-nem življenju, neše tokrat je bil že francoski ministrski predsednik, dvanajst let je vodil francosko zunanjo politiko, od tega nepretrgano zadnjih sedem let. Njegova pojava je tako tesno zvezana z vsemi povojnimi stremljenji za ohranitev in okrepitev miru, da mu je Javnost nadela kraseči pridevek "človeka, ki je svetu napovedaJ —j mir". Sedaj pa se je umaknil iz o-s pred j a francoske politične pozor-nice in s tem najbrž tudi iz ospredja evropske politične pozornice, ako ne bo sprejel od Lavala mu ponudenega mesta stalnega za- j stopnika Francije pri Društvu narodov.	. j
Nihče ne dvomi, da je Briandovj odhod samo začasen, kljub temu pa pomeni simptoma ličen in izredno važen dogodek za vso Evropo in ■ sploh vso mednarodno politiko. Saj spada v dobo, ko politični razvoj vsaj navidezno uničuje vse uspehe Briandovega delovanja. V Nemčijo je visoko butnil val besnega nacionalizma ter zajel tucfi vrhove nemških odgovornih činiteljev, tedaj ona mesta, na katerih je Bri-and v polpreteklem času imel svoje iskrene sodelavce. Pri takem stanju stvari je prirodno, da se je v vrstah Briandovih nasprotnikov s podvojeno silo začui očitek, da ve baš vodja francoske zunanje politike zadnjih sedmih let zakrivil ta usodni preobrat s svojo priza-nesljivostjo. slabostjo in nekakšna mistično ljubeznijo do miru, ki ne upošteva realnih razmer.
Ta neugodni razvoj je Briand zadnje tedne sam zelo bridko občutil. Živahni mož smeli improvi-zator v najtežjih položajih zunanje in notranje politike, odlični govornik in dovtipni debater, se že par tednov ni udeleževal političnega življenja. Bila je podoba, da mu odpovedujejo živci, da se ga po-lašča letargija in da mu je četrt stoletja napornega dela zlomilo njegov svetli entuziazem in vedri cptimizem. Res je Aristid Briand državnik, ki se je vzdignil visoko nad dnevno politiko, vendar pa je človeško povsem umljivo. ako je razočaran nad današnjim mednarodnim položajem.
Briand je bil najjačji propoved-nik miru med vodilnimi državniki povojne Evrope. Za ideal trajnega miru pa ni zahteval žrtev, resničnih ali navideznih, le od drugih narodov, temveč je zahteval velike žrtve v prvi vrsti od svojega lastnega naroda, od Francozov in njihove države. Bil je pri tem tako neizprosen, da si je nakopal doma veliko število hudih nasprotnikov -in je neštetokrat tvegal vso svojo politično pozicijo in vso svojo avtoriteto. In Francija je popustila njegovi volji, sledila njegovi politiki, kakor nepopularno in hudo je često to bilo. Sprejela je žrtve, združene z lokarnskim sporazumom, predčasno izpraznila zasedeno nemško ozemlje in dala s tem iz rok dragocena in učinkovita jamstva, pristajala na vedno nove koncesije v reparacij skem vprašanju in v vsem podpirala njegovo veliko panevropsko zamisel.
da na to, kako je svet sprejel njegove ideje in pobude, izhajajoče iz globoke želje, da se zasigura svetu potrebni mir, da se očuva obstanek sodobne civilizacije in da se narodi razvijajo brez takih barbarskih operacij, kakor je bila svetovna vojna. Njegove ideje niso našle razumevanja, onobito v Nemčiji so plemenito Briandovo usmerjenost smatrali za slabost, ki omogoča Nemcem prehod k radikalnejšim postopkom.
In v tem je morda največja tragika Briandovega političnega življenja, da je preslabo poznal nemško mentaliteto. Zanašal se je, da stoji za Stresemanncan, ki je najbrž res bil iskren zagovornik fran-cosko-nemškega pomirjen j a in sodelovanja, vsa razsodna nemška javnost. Po Stresemannovi smrti pa se je žal vedno bolj kazalo, da so imeli prav oni skeptiki, ki so zatrjevali, da se Nemčija duhovno ni prav nič preobrazila in da preveja večji del nemških mas z inteligenco vred še vedno imperialistični duh viljemovske dobe. Iz Berlina je padal po Briandu udarec za u-darcem, za ves svet pač najbolj vidna in demonstrativna lanski pakt o carinski uniji z Avstrijo in nedavna Brueningova izjava, da Nemčija ne bo nikdar več plačevala reparacij.
Kljub temu pa bilanca sedemletnega Briandovega vodstva francoskega zunanjega urada nikakor ni pasivna. Ne za Francijo, ne za Evropo. Francija se je izmotala iz nekdanje izoliranosti, si utrdila svoj ugled v vsem svetu in si ne-opaženo priborila vodstvo evropske politike. Evropa je v svojih najbolj kritičnih časih dobila več vere v možnost konsolidacije in ohranitve miru. S kakim notranjim zadoščenjem so evropski narodi sprejeli znani Briandov vzklik na enem zadnjih ženevskih zasedanj: —' Dokler bom jaz na tem mestu, ne bo vojne!
Ta vera tudi danes ni omajana, Je da se zdi, da bo vsaj začasno treba ubrati drugačne strune, kakor jih je ubira! Briand. In tudi ta po-stsfvka v Briandovi bilanci ni pasivna, čeprav Briandu samemu gotovo ni po volji. One, ki so pred leti opozarjali, da je nemški imperializem glavna ovira za konsolidacijo Evrope, so takrat označevali za šoviniste, danes pa je n^i njihovi strani Vsa trezna evropska javnost.
Vsa poštena in trezna Evropa pa si tudi želi, da bi razvoj mednarodnih odnošajev kmalu prišel do točke, ko bo mogoče vsestransko iskreno delo za preporod Evrope v prave u idealnih Briandovih zamisli. Veliki francoski in evropski državnik tudi sam gotovo še ne misli na resignirani pokoj, temveč bo porabil odmor, ki mu ga nudi umik iz vlade, za zbiranje moči, da se lahko potem še z večjim uspehom posvetil borbi za dosego svojih in rsečloveških idealov.
Iz Slovenije.
Strašna družinska tragedija. Ičnlo u<>č na neki veselici. vzeli s Na doni k Mežaimviui v Vrh-) seboj in izročili v zapore ptujske-pt či se je preti časoui priženil ga okrajuega sodišču, poštni mojster Jože Kužnik. ki se j
je v začetku prav dobro razumel j	Jože Knaflič umrl.
z domačini sinom Antonom. Ko pa ' Sivim dobrega, plemenitega in je Anton, ki je bil znan kot zelo! vsepovsod priljubljenega .Jožeta prepirljiv in nasilen fant. zvedel, j Knafliča ni ver. Njegovo blago tla oče lie Im> njemu izročil pose- »rt-e je prenehalo biti na S vet" ni-
stva. je za eel svojega svaka .It
žeta Kužni kil sovražiti in je
sto izzval v družini prepir. Ker' kratki bof
eo ob 15. Zatisni! je v častitljivi starosti S3 let svoje trudne oči po
. \
Kaj j »a počenjaš sedaj.'
—	Poštne golobe prodajam. —'Ali ta kupčija kaj »lese '
—	Pa še kako! Oolobi. ki jih dopoldne prodam. so večinoma zvečer zopet pri meni.
*
—	Ali je dovoljeno vprašati, koliko >.te stari, gospitlična
Starejša gospodična: — Osem-
Danes Briand. ki je v domovini naoeloval tolikim vladam in bil član tolikih vlad pod predsedstvom drugih politikov, z resignacijo gle-
Reši pckocinc meharja
SUtl* olusti ali m*-hurn«> prkočin«' w r.«*vije>. \ amm bnlninr. ak<> **• tega n«- i>i«'|>m'i m \rnli Nuja-Tuii« t*'i-!»ti t«"li> bol. zrnnltih elivi.'. kutrrr »Utx-
orcartt* in pvvsrDt-flJo bolečine v *i\tih.
niiiuata in *kl*-i>th Potem kt» >te >ema!i (<ekaj čau Xu«m-T'>n*. pričnete po-
t-UliTi	RUHiicj^i in v»iiL »canK p».»-
ktane prVitno it; (i»vcitij'M> in vi Uxlrte veselo viivaJi vade tivljenj*-. Preskrbite »i steklenico Nuffa-Tone brez odlaganja. Je na pr<xluj v lekarnah. Ako ga lekarnar nima. recite naj Ra. naroči za val od trgovca na debelo.	—Advt.
KNJIGE
VODNIKOVE
DRUŽBE
za letos so
razprodane
ZA
DRUGO LETO
IZDA PA DRUŽBA ZOPET
ŠTIRI KNJIGE in sicer —
VODNIKOVO PftATIKO s* leto 1932. DVE PRIPOVEDNI IN ENO POUČNO KNJIGO. — Članarina in kdar nam torej poilje $i_ do konca marca 1932 bo prejel te knjige k
t
%	_ ■—.....m---------------------—__—_—---
m,m NARODA' 216 Wert 18th St., New York, N. 7.
se 7. dcniarinii nikakor ni mogel sporazumeti, se je Anton pred kakimi tremi tedni preselil iz očetove hiše k posestniku Krevsu v isti vasi. Kljub sprtosti z domačimi, je Anton se večkrat prišel domov na obisk.
Pred kratkim se je J. Kužnik, ki je bil že postal gospodar, na Mežanovem. ]>o<lal v klet. tla shrani v njej ma-st etl zaklanega pre-šiea. Ko je bil že blizu kleti, so nenadoma planili i/, nje trije moški. in izginili v noč. Kužnik je nato liitro stopil v kh't. kjer je našel vrečo, napolnjeno s sodčkom vina in mesom. Očividno so neznan ei hoteli polno vrečo odnesti, a so spričo Knžnikovega prihoda pobegnili, ne da bi mogli izvršiti svojo namero. Kužnik je v klet poklical domače in vsi skupaj vrečo zvlekli v hišo. klet pa je Kužnik zaklenil, tla ne bi mopli neznanci ponovno vdreti vanjo.
Komaj je preteklo deset minut po tem dogodku, se je pojavil preti vratmi hiše domači sin Anton. ki je začel razbijati po vratih in je zahteval, na i mu izroče sod rek z vinom. Domrači. slasti oče Tgiricij pa niso hoteli izpolniti njegove žalitve in je Kužnik dejal ^vaku. naj pride po vino naslednjega dne. Xa to pa Anton ni pristal, neffo je vlomi! v hišo skozi okno Hoseilnje sobe. l\rr je bil fant znan kot zelo nasilen, je nastal v vsej hiši velik strah. Nasilnežu se je postavil v bran Kužnik s samokresom v roki in etldal štiri strele.
Smrtno zadet se je Anton Me-žan zgrudil na tla in čez nekaj trenutkov izdihnil. Kužnik ~e je sam prijavil orožnikom v .Mirni peči in jim izjavil, da j«; storil dejanje v silobranu.
Kmečko dekle streljalo na avtobus.
Ko je privozl Sininjserjev avtobus. ki odhaja ob pol !». iz Maribora do postajališča Ročna pri Sv. Jaužu na Dravskem polju, je pori! v bližini strel. Krogla je prebila šipo na avtobusu in švignila mimo glav potnikov, med katerimi jr nastalo veliko razburjenje. Kil«, je |h»vsem nejasno, kdo bi streljal na avtobu.- in čemu.
<> atentatu so bili takoj obveščeni tamošnji orožniki, ki >o kmalu izsletlili atentatorja v o^ebi ne-
olezni pri svoji sestri najst sre«"nih pomladi sem «l«jži-
Emiliji Papeževi na Sladki ir«»ri. Tja se je bil preselil na jesen svo-jesra življenja. Niti v visoki st i-rosti dobrega Jožeta ni zapustil zdravi humor, ki mu je bil prirojen. Kjerkoli se je pokazal blagi starček, ga je v>e spoštovalo in vzljubilo. V mladosti je bil izvrsten pevee in je »nleloval pri mnogih pevskih tlrnštvih. pa'* kamorkoli j»a je zanesla sreča in 11-soda. Kil je tudi zelo vnet lovee. Se na stara leta je rad vzel pnsko in odšel v zeleni paradiž. Doma je bil iz Šmartnejri pri Litiji, izhajal je iz znane usnjarske rotl-bine Knafličev. Tudi on j«* posvetil usnjarstvu in je kmalu zaslovel kot prvovrsten strokovnjak. tako tla ga je leta 1 s«m; pozvala vlada na novo ustanovljeno državno usnjarsko štilo v Gabro-vem. kjer je bil pet let str«»kovni učitelj. I^eta 1M12 je bil p<»kliean od deželne vlade v Sarajevu kot ekspert zn motlernizaeijo domače usnjarske obrti v Kosni. l*ozin'-je je bil na vodilnih mestih po raznih tovarnah, večinom:* v ino/.em-
vela.
— Kako iie»rečno življenje ste pač morali imeti.
if.
Tetka: — Kaj Celo uro te je pustil zaročenec čakati! -laz bi ga takoj pustila.
Nečakinja: — .Jaz pa ga raje čakam eno uro. draga tetka. kakor
eelo življenje, kot ti.
*
Kadar je Ludvik XIV. k«»^a odlikoval ali povisil. je vedno trdil. da je napravil nezadovolj-
nežev in enega nehvaležneža. *
PET PISEM.
Dan pred poroko:
Moja najdražja. Iskreno ljubljena ' Mga ! Jutri napoči dan. ko boš končno moja. Na rokah te bom n«»sil. osrečil te bom in nebesa moraš imeti na zemlji. Delal bom z.t-te in vsaka inoja misel bo posvečena le tvoji sreči. Tako presrečnega se čutim, da boš moja. da tega ne morem z besedami izraziti. Po notranji potrebi ti pošiljam te
stvu. 'po pjrevratu je bil nekaj let Yrstin*' <la ^ enkrat porom, ka-
tndi v tovarni 4*lVtoria" v Ptuju
Dopisi,
Chicago, 111.
■njeni ure.huk <«la-> \ur«Kla!
Veselega za p*>-
ko silno Te ljubim. Da bi vendar že napočil jutrišnji dan Ne morem že dočakati trenutka, ko n;i-.Mi bo vzajemni "da" združil za ninogtL sr. enih. veselih tli lepih let!
Tis«>č poljubov
tvoj Tone.
'en jen i urednik <Ilas Nart.da!	Cez tri mesece:
I>ane^ nimam nič veselega za po-	_ Najdražja in najboljša ženka !
ročat*. ampak žab.stne noviee.	t otrt b»tn sva zda j poročena. Š.-j,.
l inrla je splošno znana n>jakiuja	v soboto se vrn«-m «b»mov. ne vem
Ana Muhi. rojena Karun. več|«*t-	}»« -»I i ne bom skoprucl ta čas, ko
na liaročuiea vašega lista. Doma	bom toliko hrepenel po tebi in po
je bila iz visi Mile. fara Šenčur	najinem prijarzitem gnezdeeu. Ali
na Gorenjskem. V Ameriki je bi-	nie še ljubiš, ali s; mi še zvesta, ali bi let. Stara bila 41» let. Tu- ( "«si pozabila. Takoj mi p;
kaj z;r|»ušča žalujočega soproga,	ši! Ne moreš si misliti, kako srečen
dv« sinova. Frank. >tar 24 let. Hudi. star 17 let. hčer Mihlreti. staro "2'2 let. sestro in več drugih sorodnikov.
Kila je članica Slovenske Podporne Svobodomiselne Zveze. št. 47 in Samostojnega Podpornega Društva "Zarja". Obe društvi ^ta ju spremili na zadnji poti.
Iskr.no sožalje družini umrle Ane Muhi'
Vreme imamo pravo spomladansko. tako da eni že pi> regrad hodijo, no. saj druega tlela tako ni v <*hicagi. -laz zmiraj gledam.
kega 20|etnega kmečk«*ga tlekle- izza katerega kornerja se bo pri-ta. Dekle je orožnikom priznalo, da je str«*ljah» s pištob» na avtobus za šalo in ni mislilo, tla b<» pogodilo. Orožniki p*i so vjMi vse bolj re*>no 'm so tb-kletu. ki je pre-
kazala Iloorerjeva prosperiteta. ali je ni «»d nobene strani
Pozdrav vsem čitateljem tega li>ta!
Pranees Lukanich.
Nekaj
jih še imamo.
Ni še prepozno, da dobite Vaš izvod Koledarja za 1932.
Cena 50 centov
Pošljite naročilo še danes na
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street New York VEMO, DA BOSTE ZADOVOLJNI
sem. kadar dobim pismo o,] tel»»-. Ampak prav lepo mi ga napiši, boš.'
Mnogo iskrenih poljubov
tvoj Tone.
Ob prvi obletnici poroke:
M«»ja draga Olga. v naglici te obveščam, da pridem v soboto d<> liiov. da lahko v miru praznujeva najin poročni dan. Močno s,- /.-veselim tega. Hudo je biti po deset tlni z doma in vesel bom. ko boni spet pri tebi. Kij pa ho za slavnostni obeti.' Kurji ragu.' Ali si zdrava 1 Meni gre še precej dobro, samo truden sem strašansko, ko moram ves dan okoli letati.
P«-ljubiti jam t»-
tvoj Tone.
Čez pet let:
Draga Olga! Včeraj sem marsikaj pozabil. Predvsem: Petletnice nama ni bila treba slaviti s takim pompom, ko so tako slabi »•asi. Vino mi ni dobro storilo, še danes mi je slabo. Listnico sem pozabil; takoj mi jo pošlji, notri so važne listine. Priloži tudi nove naramnice, stare so se mi pretrgale. Pazi. tla ne bo Tonček počenjal neumnosti. Za šipo. ki jo je ubil prejšnji teden, sem plačal dva dolarja in sem ti pozabil p«>-redati. Jutri se odpeljem v Chicago in se vrnem demor šele čez kakih deset dni. Časi so slabi, ali kj»j stedite doma? Spomnil sem s«». tla ima teta r kratkem rojstni dan. ali ji morava kaj kupiti' Jed je tn strašanska in tako šele rem. kaj imuni, kadar %em doma. Poljube teti in dečku
tvoj Tone.
Ob deseletnici:
Draga Olga! Včeraj sem bil pri prijateljn, ki so ravno prazn«»-rali srebrno jn»roko. pa sem se spomnil. «li bora tudi midva čez dva meseca že deset let poročena. Kako hitro vendar min era jo leta. Xa srajci si mi pozabila prišiti gumbe! Reci Tončku, naj bo priden. pazi nanj. da ne bo izpridil.
Tone.


ffaiof <ii
"O L A 8 NARODA"
NfcW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 17, 1932
THE LARGEST SLOtTttS DAILY in T7. 1. t
RADIVOJ PETERLIN-PETRUSKA:
Z'jnaj vasi na klančku Je stala domačija upokojenega stražmojstra Kučere. Služboval je po raznih krajih Slovenije, potem je bil prestavljen v Bosne, doslužil svoja leta, šel v pokoj in se nastanil * Dolini. Večkrat re je ženil, bil parkrat že tudi na oklicih, toda vselej se je. ne vem zakaj, ne vem kako. aopet vse razdrlo in ostal je samec do svojih poznih let.
B.l jc orjak, hodil je pokonci, dostojanstveno, kakor se sploh ukoko-jenemu stražmojstru spodobi, in kadil viržinke. In ko je šel tako skozi vas v gostilno k 'Črnemu jastrebu \ je marsikatero oko vdove, pa tudi device z dopadajenjem gledalo za njtm: Ni se mu poznalo, da je že šestdesetletnik in marsikdo bi mu bil prisodil le kakih štirideset.
Pred hišico Je bil vrt s cvetlicami in zelenjavo, za hišo sadno drevje, dalje se je širil visoko v gore gost bukov gost, pomešan z iglastim drevjem. Po gozdu so bile razpredene ozke stezice, široki razjedeni kc'orcU in skcii Je peljala okrajna cesta v Belo Krajino. Vrt in sadno drevje je prepustil Urši, k: mu je gospodinjila. Sam je od zgodnega jutra hodil po gozdnih stezicah, se spominjal svojega bosanskega življenja, poslušal ptice, lih cponašal in vabil k sebi ter jim trosil živež. Tu v gozdu se je najboljše počutil in neredko je zamudil kosilo pri "Črnem jastrebu ", ali je pa moral jesti posta-no jed.
Po kosilu si je naročil pol litra dolenjca in pri mizi malo zadremal. Potem so -prišli drug za drugim prijatelji in ž njimi je kvartal vedno poeno v noč. Noč pa je bila zanj navadno pretemna, pot pa preozka in velikokrat se je domov Krede ^podtaknil in se zaletel v plot, da je zahrcščalo, ali se je pa prekucnil naravnost v koprive.
Tudi dema ni bilo nič boljše. — Spozabil se je in često silil namesto k sebi v Uršino sobo. Urša je godmjaje vstala, odprla vrata in odpeljala gospodarja v drugi konec hiše, mu sezula škornje in kar je bilo treba ter mu pomagala v posteljo.
Urša je bila namreč močna, dobro rejena in na videz tudi precej čedna ženica, mlajša od Kučere za dobrih deset, petnajst let. I n vascani bi že davno otresali jezike glede tega in onga, če ne bi bila znana kot najhujša tercijalka cele fare. Seveda Marijini devici, pa še taki kot je Urša. peklenšček s svojimi grdimi mislimi niti blizu ne more. pa naj jo še tako zapeljuje. O tem so bili prepričani vsi od vaškega pastirja do župnika in od zadnje dekle do farovške kuharice. Radi njih bi Urša še danes lahko Bos.podinjtfa pri Kučeri, on pa hodil po gozdu, obedoval in večerjal pri "Črnem jastrebu" in pozno v noč kolovrati! domov.
Ali nekaj se je moralo pripetiti vseeno na Kučerovi domačiji, česar ni nobeden vaščanov ne videl, ne slišal. Skratka: Tisto nedeljo pred pustom so gospod župnik s pritnice oklicali samskega Vaclava K u čer o In samsko Uršulo K rev sovo v prvo, v drugo in v tretje....
Vendar otrok nista dobila in življenje jima Je teklo po starem; le s to razliko, da Je gospod Kučem hodil šele po večerji v gostilno In da se Je pozimi kurilo name-stu v dveh samo r eni sobi. Razumela pa sta se mlada zakonca
KAVKA
trenutek na dvorišče, pozobala par zrn koruze, odletela na sosednjo jablano, od tam čez nekaj časa na streho, korakala po slemenu iz kraja v kraj. pokukala na podstrešje, rakričala kakor v strahu in zletela na kup drv pred hišo.
Kučera jo je z veseljem opazoval, ji nasui drobtin pod okno in jo poklical: — Katra!
—	Katra! — se je odzvala kavka šegavo, poskočila parkrat proti oknu. pa se je prestrašila Urše ki je ravno stopila na prag, da da kuram jesti.
—	Vidiš, pa si jo prepodila! — je rekel nejevoljno Kučera.
—	Se bo vrnila, če bo hotela, — ga je zavrniia Urša.
Tako se je začelo.
Kavka se je res vrnila še tisti večer ter spala na jablani, čutila se je vedno bolj in bolj domačo. Korakala je po vrtu in po dvorišču, kakor bi bila že od nekdaj tu. Urše se je izogibala, Kučere se pa ni čisto nič bala.
Sklenila je ž njim prijateljstvo na življenje in smrt. Spremljala ga je celo do vasi. če je šel čez dan tjakaj po opravkih: preletavala je z drevesa na drevo in ga čakala, dokler se ni vračal. Čisto blizu je včasih priskakljala k njemu, ko ji je sipal drobtine ali metal meso, prijeti se mu pa ni pustila.
Urša je naravnost z zavistjo o-pazovala, kako se je njen mož vedno bolj odtujeval nji, svoji ženi ci in to zaradi česa? Radi grde, kradljive kavke. In res se je Kučera v ptico naravnost zaljubil. Če je le neka i časa ni bilo na izpre-gled. je že vprašal:
—	Urša! Ali si kaj videla kavko? Kje neki tiči danes?
—	Nii ne vem. Imam drugega dela na pretek, pa ne, da bi pazila na tvojo Katro. Poišči si jo sam, če ne moreš bre* nje živeti, mene pa pusti pri miru!
In res je Kučera Uršo vedno bolj zanemarjal. Če je celo dopoldne ni bilo domov, je niti vprašal ni. kje da je bila. Kavko je pa navadil, da je hodila skozi odprto okno k njemu v sobo in se sprehajala po mizi, stolih, peči in postelji. Nekega dne je Urši zmanjkal zlati poročni prstan, in od tedaj je kavko naravnost zasovražila. In ko je Kučera zbolel za špansko ter imel pri sebi Kavko, da mu je delala kra-
tek čas, pri tem pa vse po ne sn azila v sobi, je prikipela Jeza Urši do vrha. —
Sledeče jutro se Je prebudil Kučera od silnega krika kavke, ki je prihajal iz veže.
—	Utiša! — Je za vpil na veis glas. — Kaj pa je Katri?
—	Maček jo je zadavil! —se je odrezala žena.
S težavo Se je vstal Kučera iz postelje in se splazil v vežo: V kotu je ležala kavka —mrtva. Vzdignil jo je za peroti, jo dolgo ogledoval, nesel z ljubeznijo v sobo, jo zavil v papir in ploiil med okna:
—	Tam naj leži, dokler ne vsta-nem; jo bom sam pokopal, — je dejal in se obrnil k steni....
Dva dni na to je Urša pekla kruh. Ne ve se. ali jo je smrt kavke tako potrla, ali se je pre vzdignila pri peki ali kaj. Postalo ji je slabo in zgrudila se je na tla. Kučera je slišal ropot in šel pogledat. V veži pred pečjo je ležala njegova zvesta ženica Urša. Oči je imela široko odprte kakor od groze, toda življenja ni bilo več v njih: Zadela jo je kap.
Skozi okno je sporočil Kučera mimoidočemu gozdarju, kaj se je zgodilo.
Prineslo so krsto in položili rajnko na oder. In k oso zvečer ljudje odšli, čuvaj pa v kuhinji večerjal, je vzel Kučera kavko in jo položil k ženi v krsto.
—	V življenju se nista marali, vsaj po smrti ležita v prijateljstvu skupaj! — jc dejal in pokril kavko z ženinim predpasnikom. ..
Iz Jugoslavije.
Ker ni dobil podpore, je razbil izložbeno okno.
V	Šibeuiku se je pripetil čuden dogodek. Tridesetletni Peter Kin-die. čevljarski pomočnik iz okolice lianjaluke. je prišel v podružnico neke tuje tovarne za izdelovanje čevljev ter prosil za denarno podporo. Ker je poslovodja prošnjo odklonil, je Kindič zapustil lokal, potegnil iz žepa čevljarsko kladvo t»*r razbil veliko šipo izložbenega okna. Skoda, ki jo je povzročil, znaša 12.000 Din. Kindič je potem sam prijavil policiji ter izjavil. da je na ta na-<«in hotel preskrbeti za nekaj časa stn-ho in prehrano v zaporu.
Grozna smrt žene v plamenu.
V	okolici P.roda je na grozen način ponesrečila Marija Fan-fandžer. žena nekega mornarja. Ko se je zvečer vrnila - posla domov. si ji* v naglici zakurila, da si (»greje si»bo ill da se ogrejejo tudi otroci. Xa«rli<-a pa je zakrivila nesrečo. Polila je drva s petrolejem t«-r pri t eni polila tudi svojo obleko. Ko je z žveplenko prižgala drva. je mahoma bila v plamenu tu«li njena obleka. Ž«*na je klicala na pomoč in jokali so o-troei. ko so videli mater v plamenu. V obupu je mati -kozi okno skočila na dvorišče ter hitela na eesto. Sosedi so ji prihiteli na pomoč in za silo pogasili plamen na nje. vendar pa je nesrečna žena ze dobila hude opekline, katerim je na poti v bolnico podlegla. Po-nesrečenka. *tarn 32 let. zapušča dva otročica.
STARI LJUDJE V VASI
Aosta, Italija, Ki. februarja. — Vas Urussona s tisoč prebivalci ima 17 ljudi, ki m» stari let in ."12 oseb. ki so stare 70 let. V*i so kmetje in mnogi izmed njih niso bili v svojem življenju niti oO milj iz domače vasi.
Denar v Vašem Žepu!
Bolezen, nezmožnost dobro opravljati svoje delo, skrb glede vašega zdravja, vse to vam jemlje denar iz vašega žepa. Dobro zdravje, moč, čista glava in mirna roka ga deva v žep.
v«« PAIN-EXPELLER*
Rcsr- V. S. Pat. OH.
vam bo pomagal ohraniti vašo moč, telesno zmožnost, vašo nakupno silo. To je najslavnejši liniment, kar jih je znanih. Vzame bolečino, okorelost, unetje iz izdelanih, utrujenih mišic hitro! 35c in 70c	Naprodaj vsepovsod
• 1'ristci ima SI DUO v»r»:*eiiu ziuiuLu.
Znamka.
- - --' * v
Knjigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street	New York, N. Y.
ROMAN
FRANCOSKO SPISAL CLAUDE A N £ T
19
Tu pa je bila le kratka vmesna igra. Malo dni za tem, se je znova pričel nesprav-ljivi, pritajeni hoj. Nekega večera, ko je bila Arijana nekam bolna, sta sedela v salonu pri čaju. Začela je govoriti o njunih odnosa jih. Zahvalila se mu je. ker je tako ostro in preudarno začrtal njih meje.
"V tem spoznavam bistroumnost in izkušenost svojega prijatelja. Vam gre zalivala, da je med nama vse tako jasno in preprosto, dvoumnosti so nemogoče. Y bistvu sem prosta in vi tudi. Sklenila sva pač rahlo zvezo, da se poveseliva, in ne bom vam prikrivala, da ste mi v resnici dali radosti."
4*To je preveč." jo je prekinil Konstantin. "Saj poznaš stihe Vogny-ja:
---Radost je, ki jo ljubita.
Mož je sirov, on jo jemlje in je ne zna vzbujati."
"Ne poznani sicer /teh stihov, toda poznam vsebino, kakor se pravi. (Konstantin se je razjezil nase zaradi tega citata.) In najino razgovarjanje je pri vsej reči tudi nekaj vredno. V splošnem so moški pretra-pasti. Ko sem trudoma izprašala, kar sem želela zvedeti, so takoj utihnili."
V svoji notranjosti je Konstantin napravil kisel obraz. Toda kako bi mogel Arija-n*» zadržati? Skušal je dati pogovoru drugo smer. toda po preračunanem miselnem redu se je vrnila k prejšnji temi:
"In ker sva prosta, moreva delati, kar nama prija. Vi si morete vzeti ljubico —
sanja, ki jih je Kaustatin tako mrzil. Vse to je delala z vprav spretno igrano nevednostjo. kakor da jo taka vprašanja zelo zabavajo.
"Premalo se lažeš," ji je dejal nekoč Konstantin v smehu. 'Se vedno ne razumeš skrivnosti sreče: t«» so prevare, ki jih je treba skrbno negovati in ljubosumno čuvati."
"Na več'načinov je človek srečen. kilo ve. če ni moj prav tako dober kakor vaš ? Saj se ne morem pritoževati, ko pa imam tako lepega iu bistroumnega prijatelja!"
'•Arijana. ne maram, da se norčuješ iz mene!"
"Ce sem prav vas izbrala, ne da bi se pomišljala. izmed vseli samo vas, tedaj je nedvomno, da je v vaši zunanjosti — prav gotovo sam » v vaši zunanjosti — nepremagljiv čar. Zakaj verujte mi. študent, ki me je tedaj spremil v gledališče, je zares zapeljiv. Toda vi ga bržkone prekašate, ker sem tu pri vas namesto v njegovem naročju. — Fbožee. tri mesece mi je dvoril neumorno in kar najbolj spoštljivo in že je mislil, da je blizu sreče. Tistega gledališkega večera se je imelo vse odločiti, pomislite samo. da ji' naročil avtomobil. Namenjena sva bila skupaj večerjati..."
Konstantinovi živci so bili skrajno na-
/T	,,	...j peti. Sebi v kazen, je vprašal kakor fla-
(Izvrstno, pozna mojo zgodbo, je pomislil 1 , . i- t - ,,	ii-Jii.nii.-
. \ .	..	J. ,	iielant, ki lioee podaljšati s\oje tipijenje.
"In kaj ni se bilo potem zgodil
kot malokatera:ona je molila, on pa klel za oba. Pokojnine je pa bilo tudi toliko, da nista lakote trpet«.
Toda zli duh tudi tukaj nI pott val
Kakor vam je Se znano, je Katera ljubil ptice. In teh se )e po-slutil satan, da je napravil med njima razprUjo.
Nekega jutra namreč se je priklatila k hift boffve odkod na pol udomačena kavka. Najprej je se dela na hru&kl in p&zno ogledovala okolico. Nato oe je spustila za
POVESTI in ROMANI
(Nadaljevanje.)
SHAKESPEARE!.* DELA:
tMarkbet. trdo vez............................-Ji
broširano ...........- ........................
Othelo.............................-...................
Sen presne noti ..............................JJi
SPLOŠNA KNJIŽH^
Št. 1. (Iran Albrecbt) Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., briširano .....................................-85
St. 2. (Rado M urnik > Na Bleda. Izviru* povest. 181 atr., broS. 5»
6t. 3. (Ivan Rozman) ..T»t«nwit ljudska drama ▼ 4 dej., broS.
1« strani ...................................-1»
Št. 4. (Cvetko Golar) .Poletne klasje, izbrane pesmi, 184 atr., bro&lraao —.....-........——-Si
Št. 5. (Fran liUčinski) Gospod FrttoBo Ukt* ta njegove drofl
fina. TMPkiBOdre trtice L, 72 ■trani. broširano .......................25
Št. C. (Novak) Ljuobsumnost .....Si
Št. 7. Andersonove pripovedke.
Za slovensko mladino priredila Utva. 111 strani, broS..................35
Št. 8. Akt filer. 113 -----------------.75
Štev. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broS. ............J19
Št. 10. (Ivan Albreht). ..Andrej Teraooe, relljefua karikatura in minulosti, 65 strn bro8. -------29
St. 11. (Pavel Goliš)
Št. 1-'. (1 »r. Karl KnxlK) Denar ijaro<luo^L>s]KHlarsLi spis. pošlo veitil dr. Albin Ogris, 236 str., broš. ............................................80
Št. 1_\ (Fran Milelnski) Mogočni prstan, .narodna pravljica v 4.
dejanjib, 01 str., broš..................30
Št. 13. (V. 11. Uaršiu) Nadežda Nikolajevim, roman, poslovenil U. Žun, 112 str.. broS......................30
Št. 14. (Dr. Kart Engliš) Denar, narodno-gosporiarski spis. poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str.,
broš................-----------------------------8$
Št. 15. Edmond in Jules de Gen-
court, Renee Mauperiti ..................45
Št. 16. (Janka Samec) Življenje,
pesmi, 112 str., broš.....................45
Št. 17. (Prosper Maritnee) Verno duše v vicah, povest, prevel Mir-Ko Pretnar, 80 stra....................35
Št. 18. (jarosl. Vrcfclicky) Oporoka lukov&kega graj&aka. veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 strank
broširano ..........................................JS5
Št. 19. (Uerhart Hanntman) Potopljeni even. dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Fnntek. 124 strani, broš. --------~5t
Št. 20. (JnI. Zojer) GonpaH in Komurasaki. jai>onskl roman, is češčine prevel dr. Fran Bradat 154 strani, broš. ------------------45
Št. 21. (Frilolin Žolna) Dvanajst kratkotasnih sgodMe, IL, 73 str.
broS. ............................................
Št. 22. (Toistoj) Kreutzerjeva
sonata	M
Št. 23. (Sophokies) Antigone, lal na igra. poslov. C. Golar, 60 sfr.
broširano -------------------------------------«)•
Št. 24. (E. L. Bulwer) fnliiiji dwrl iMMRMVf I- dfl, SOK sir.,
brofi. __________________________________Ji
Št. 25. 1«, dsl
..35
Št. 26. (U Andrejevi Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 sir. broS...................................—........
Št. 27. (Fran Erjavec» Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne, SO str., broš..............35
St. 2».
Št. 31. Št. 32.
Tarzan sin epk ..................34
Tarzan sin ople, trdo vez....l.20
Roka roko Živeti .......
St. 35. (Gaj Salustij Krisp) Vojna s Jugurto, poslov. An t. Dokler. 123 strani, broš. —................54
Št. 36. (Ksaver 144 strani .......
Meško) Listki.
_____________________________.65
Št. 37. Donate živali _________________JO
Št. 38. Tarzan in svet...............1.—
Štev. C9. La Boheme -------------------Ji
Št. 47. Misterij duše ...................1.—
Štev. 48. Tarzanove iivali ............Ji
Štev. 40. Tarzanov sin, trd vez ....L2i
Stika De Graye ................L8i
Slov. balade in romance.....8«
V meteiu ..........................
Namišljeni bobrik .................56
To in onkraj Sotle...............Ji
Tarzanova mladost, trd
L26
Št. 50.
Št. 51. Št. 54. Št. 55. Št. 56.
Št. 57. vez
ŠL 58. Glad (Hamsun> ..................M
Št. 59. (Dostojevski) Zapiski iz jnrtvega doma. I. del —.............
Št. 60. (Dostojevski) Zapiski iz jnrtvega doma, II. del................
Št. 61. št. 62. Št. 62. Št. 64.
(Golar) Bratje in sestre.....75
Idi jat, I. del (Dostojevki .94
Idijot, II del __________________M
Idijot. III. del -----------------JI
St. 65. Vsi 4
IT« dol
Konstantin) — jaz pa prijatelja. Ne bova varala druy; drugpga, ker naju ne veže lju bežen in sva to že vnaprej vedela."
"O. ne. ni prav tako!" je izkliknil Konstantin. ki si ni mogel več duši t i svojih občutkov. k S tako delitvijo se ne strinjam! Ne, tisočkrat ne. Dokler si moja, ne smeš biti nikogar drngega. To si zapomni!
"Tudi ee bi imela kakega ljubimca, vi bi tega itak ne vedeli." ./'Hudo se motiš. Jaz bi vedel, takoj bi vedel.
"In?"
"Dragi otrok, zelo obžalujem, toda tedaj bi bilo vsega konec med nama." Te besede je izgovoril brez razburjenja, toda s tako odločnim glasom, da so po videzu vplivale na Arijami.
Cez nekaj časa je prišla po ovinkih zopet na to vprašanje, ki jo je zanimalo. "Vi me vendar ne ljubite.'" "To je vprašanje zase; toda v času. ko si moja, te ne prepustim nikomur." "Čudni ste."
"Sem tak, kakršen sem. toda v tem ne poznam barantanja. Moje stališče v tej zadeli je nepremakljivo, zdaj pa govoriva o čem drugem."
Z očividnim uezanimanjem sta začela govoriti o nekem drugem malovažitem vprašanju. Ko pa je vstala, da odide proti domu. je Konstantin dal duška svojim občutkom. Pritisnil je Arijano k steni, ji položil roke na ramena in govoril, gledajoč ji ostro v oei:
4'Ne vem, dekletce, kakšno igro ti igraš. Čc se hočeš bojevati, dobro, bojujva se. Toda svarim te, mene ne premagaš, med obema sem jaz močnejši, o tem bodi uverjena. — In naj ti povem, kaj se bo zgodilo? Če hočeš ali ne, ti me boš vzljubila. S svojo trmasto, muhasto glavieo, s svojim srcem, ki se pred menoj prikriva, z vsem me boš vzljubila."
Čutil je pod rOko, kako se je njeno desno rame zdrznilo, kakor bi se hotelo dvigniti. Toda držal jo je krepko in gib ramena se je končno udal in zamrl.
VI.
Od zdaj naprej je bil Konstantin dva ali trikrat v tednu pri baronici Kortingovi in se še vedno vsak večer sestajal z Arijano. Nič se ni poznalo, da bi bil i>ri Arijani napredoval. Bilo je že sredi maja, Arijana pa je bila vedno enaka kakor od vselej; nekega dne vesela, otroška, duhovita, in ius' dovtipna, drugega pa je že prešla na vpra-

**No. t«». kar se v takih primerih < l»i« ;ij-iio dogaja, dragi iu spoštovani prijatelj. Jedla bi. šampanjec bi pila. nato !»i se vrnila /. avtomobilom..." •
"In potem! Ali ima stanovanje.' V dostojnih hotelih nc sprejemajo gostov sredi noči." Konstantin je govoril polglasno.
"Saj so še nedostojni hoteli! Sicer pa jc od Petrovskega parka, kjer sva nameravala pri Jahru večerjati, pa do mesta, samo dvajset minut. Tudi bi se mogla vračati p<> ovinkih in se počasi voziti. — In nato — zaprt voz, uspavajoče zibanje, lahko vinjenost od Jalira. objemajoča te roka. strastni poljubi vročih usten... Končno nisem iz lesa. to sami najbolje veste!" —
Naslednjega dne je Konstantin sklenil, da končno odpMuje v Kijev, kar je baronici naznanil popoldne. Zvečer je to povedal tudi Arijani. Ta vest jo ji- hudo ozlovo-ljila.
"Kaj. bas na moj rojstni dan hočete odpotovati.' To je res grdo od vas."
'•Včeraj bi mi bila povedala, da je danes tvoj rojstni dan. dekletce. Kako naj jaz to vem! Vsekakor bova zvečer skupaj, moj vlak odide šele ob enajstih. Koliko ti jih bo jutri?"
"Osemnajst vendar."	%
(NADALJEVANJE SLEDI
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik m v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne.
Knjigarna "Glas Naroda"
rtg^g
f
"O
f—a
ODA"
NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 17, 1932
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
VSE SE PREBOLI
KOMAH IZ ŽIVLJENJA.
Za Glas Narod* priredil I. H. H ss=s=5E=s==assss=
3=51

(Nadaljevanje.)
14.
Mračilo se je že in še vedno se Margareta ni mogla odločiti, da i»i šla domov. Doma je bila mati. ki je vedno sitnarila in mogoče l udi Joško. pred katerega po za d n jaui njunem razgovoru dopoldne ni mogla več stopiti. Ni vedela, da je popoldne naglo odpotoval. Ni se poslovil od nje.
Povod en j šetaleev. ki uživali lepo pomladansko nedeljo, se je že davno razšla. Samo tn in tam ji je prišel kdo nasproti. Hodila je tik ob bregu teke. katere šumenje je tako vabljivo zvenelo v njenih ušesih.
Kot prigovarjanje je >lišala: — P ridi. na svojih mehkih rokah te bomo nesli v deželo pozabijenja. kjer ni nobenih bolečin in razočaranj, nobenih solza, nobene laži — samo mir in j>okoj! Pridi. pridi k nam!
Obstane in srpo zre v hiteče valove. Nevarno je bilo za njeno duševno razpoloženje, da je sama stala v mraku ob reki.
Ali iii bilo v nosnici za njo najboljše poslušati vabljivi glas valov? Ali je mogla še živeti, ko je bila tako nepopisno ponižana.' Tam. kjer je bilo njeno najsvetejše, najboljše, je bila zavržena kot — vlačuga. Ali jo je tako malo poznal? Potem tudi ui bil vreden njenih bolečin in solza, ki jih je prejokala zanj. In vendar se ga ne more ločiti. Njene misli so se vrtile samo okoli ene točke — okoli ririha.
Kaj neki bi rekel. k<> bi slišal, da je mrtva? Ali bi kaj žaloval? Dobro bi bilo. tla mu napiše še zadnji pozdrav, iz katerega naj bi izprevidel. kaj ji pomeni v njenem žalostnem, resnem življenju, kako zelo ga je ljubila.
V svojih žalostnih mislih ni opazila nekega starejšega gospoda. ki jo je že dalj časa opazoval in ki ji je neopazen sledil. Niti najboljši opazovalec ne bil bil opazil njene tuge. Toda kaj je ve rili i IjudMnar bolečina bližnjega! Vsak ima dovolj opravila sam s seboj. Nikdo ne vpraša drugega: — Kaj te žalosti? Ali ti morem pomagati ?
Vsakdo se rad umakne ljudem, ki no obloženi s srčnimi bole-
T i na m i.
Naenkrat zapiha hladen veter, da se Margareta v svoji tanki obleki strese. Močan sunek vetra jo potegne iz žalostne pogreznje-nosti.
Vedra veselost je nenadoma izginila. Temni oblaki so se pričeli dvigati na nebu: izgledalo je. kot bi hotelo deževati. Vse je postalo tako neprijazno in sovražno, brez barve in luči.
Tisoče obrazov ji je iz grmovja zijalo v obraz, glave so se dvigale iz valov in ji klicale: "Vlačuga!"
Oisto glasno in jasno je slišala besedo, da se je boječe in osramočena obrnila v smer. od koder je zaslišala glas. Toda nikogar ni bilo.
Debele kaplje priono padati. Težko so padale na njeno ramo. da jo je skoro bolelo; po hrbtu jo je mrazilo.
Skoro vesela misli: — To je dobro! Mogoče bom zbolela in u-mrla. Y-* muka bo potem končana.
In ako bi takoj sedaj poiskala svoj konec * ji šine skozi mi-' sli. — Po neizmerni muki bi ji bila smrt rešiteljica. Njena notranjost je bila tako razparana, tako neizmerno trudna, da jc v svojem neutolažljivem občutku zapuščenosti imela samo eno željo — počivati. ničesar več vedeti in čutiti, samo počivati, spati za večno, j
Nikdo je ne bo pogrešal.	J
Sledeč nepoznani sili stopi s poti in krene h grmovju, ki je rast- i
10	ob vodi. Za njo so pokale suhe veje. Oprime se veje vrbe. ki se j / nio vpogne in se skloni daleč naprej. Cisto blizu šumčili valov že' stoji; samo še en korak in njene čevlje bi že pomočila voda. Nobe- j »ie«ra strahu ne čuti. nobene bojazni; navdajal jo je čut. ki jo jej silit naprej.
Samo še en trenutek, zadnji trenutek. Čudno, niti najmanjšega j strahu ni čutila, samo nepopisna želja po miru. Oloboko vzdihne in daleč stegne roke. nato pa se s prestrašenim krikom obrne, kaj-1
11	nekdo jo naglo zgrabi za roko. jo drži trdno in jo potegne nazaj.
—■ Pojdite z menoj; ob vodi je vlažno. Zmočili si boste noge. — pravi miren glas. — Pred seboj vitli Margareta starejšega gospoda resnega, pa prijaznega obraza.
Margareta je bila še vedno tako prestrašena, da je stala kot' pribita k tlom in ni mogla izpregovoriti nebeue besee.
Zopet zasliši prijazni glas in neka roka ji gladi raiuo:
- Vaša obleka je že premočena. Nimate nikakega površnika, ne dežnika. Ali hočete iti domov? Ali v ar«. smem spremljati? Tema je že. Za mlada dekleta je nespodobno, če hodijo same ob takem času po takih potih.
Pot je bila ozka in veje so visele tako nizko, da je bila popolna tema in nista si mogla videti v obraz.
Gospod je sicer vedel, da je dekle mlada in zelo lepa. Sajo je že dolgo opazoval.
Margareta pa nI vedela ničesar. V njej je živela satno ena itn. | sel: ako ne bi bilo tega gospoda, bi že davno ležala v reki. In vsej lu že bila pretrpela. Ni mu bila hvaležna.	j
Tiho reče konečno Margareta: — Nočem vas mučiti; lahko grem sauia.
V tem trenutku prereže blisk nebo. da se Margareta plaho j zgane. Sledi ropotajoč grom in vsuje se močna ploha.
t i trs pod razpne dežnik, katerega je »loseda j rabil kot palico in ga drži nad deklico.
—	Pomladanska nevihta, gospica. Tukaj ne morete sami hodi-< ii Hodite z menoj; brez skrbi s«' mi smete zaupati.
Njegove prijazne besede so prijazno zadele njeno žalostno srce. Bridko juihti; moč premagovanja same sebe je bila pri koncu.1
Tedaj pa gospod tolažljivo položi svojo roko okoli vratu in pravi mirno in prepričevalno:
—	V*e se preboli!
—• O. da. da! — za kriči v bolesti.
<i<Mpod ji prikima, ko bi potrjeval svoje misli. Preide na drugo stvar in reče mirno:
—	Zdaj pa moramo gledati, kako pridemo na suha tla. Stopajte tik poleg mene. da bova ob« pod dežnikom. In prosim, da naglo hodite.
(»ospod potisne svojo roko pod njeno pazduho in se ni brigal, če ne je tudi nekoliko branila. Morala ga je ubogati.
Po kratkem času sta našla v majhni meščanski gostilni mizo v kotu. kjer ju nikdo ni mogel motiti.
Bilo je mnogo ljudi. Natakarice so nosile jedila in pivo; gramofon je jm»I me«! živahnim govorjenjem g<»stov in ropotanjem |>o-*ode. <ii».t. modrikast <4)1* k dima -se je razpenjal po nizki gostilniški hobi. da Je Margareto kar streslo. Potem pa je vendar le občn-tila^na *vojem premraženem telesu blagodejno toploto gostilniške
(Dalje prihodnjič.)
ŠANGHAJ - ŠESTO NAJVEČJE MESTO NA SVETU
Zgodovina stare kitajske na- nosti mesta, s pametnimi higien-selbine. ki je nad izlivom reke | skimi odredbami so se bolezenske Vangpu v Jaiigcckiang s svojim nevarnosti močno mejile in mesto petkiloiueterskim obzidjem in se je začelo polagoma močno raz-seduierimi vrati še danes jedro te- vi jat i. K temu je pripomogla po-ga velemesta, je skoraj neznana.' sredno tudi zasedba kitajskega če-Ta najstarejša četrt je imela pač trti 1853 po tajpinških upornikih.
isto zgodovino kakor tisoči drugih kitajskih mest. ob katere levem bregu leži. je že v starih časih predstavlaLa sijajno pristanišče ki ga je bilo mogoče doseči z največjimi ladjami in ki je omogočalo živahen promet.
O tej izvrstni prometni legi in o bogastvu starega kitajskega mesa je svet izvedel šele za vojne 1. 1841. ko je angleški admiral Parker s svojim brodovjeiu prispel sem in si je dal plačati odkupnino 14>~> tisoč funtov, da ni mesta s svojimi topovi spremenil v pogorišče in kup razvalin. Potem so Angleži v nankinški mirovni pogodbi ' 1 -s4:» • dosegli, da je kitaj-skla vlada proglasila Šanghaj za odprto luko. v kateri m, St» smeli inozemci naseljevati a- posebnem predelu in p«nl lastno upravo. Del tega prvotnega britskega koncesijskega ozemlja so si pozneje pridobili Francozi, nekoliko let nato so si Američani severno od britskega ozemlja izbrali novo koncesijo. ki s,- je pozneje z britskim ozemljem združilo v "Mednarodno ozemlje".
Saughaj ima silno vroča poletja in kratke, toda zelo ostre zime. nenadne vremenske spremembe
SHIPPING t NEWS IS
Kitajska vlada je takrat sama naprosila Anglijo. Francijo in Ameriko. da bi organizirale pobiranje carin z lastnimi carinskimi u-raduiki. s čimer si je sicer zagotovila del dohodkov, a je po drugi strani bila prisiljena priznati tujcem se večje svoboščine. Se važnejša posledica tajpinškega upora pa je bila ta. da so se bogati kitajski meščani zatekli pod varstvo tujih koncesij, tako da je bila končna posledica v-ega tega stvorjenje kitajskega milijonskega mesta pod inozemsko upravo. Trgovina je narašala od leta do leta in že ob začeaku našega stoletja je spadal Sanghaj med najvažnejša pristanišča na svetu.
Poleg prvotnih izvoznih predmetov. svile. čaja. riža. izvaža danes tudi bombaž, kože. volno, pšenico in fižol. F voz pa obsega vsakovrstne industrijske izdelke, a tudi sladkor, petrolej in premog. Brit ska trgovina je deležna -'JO odstotkov tega uvoza sledita Amerika in Japonska, vsaka z 12 od-sotki. Ugromcn je tudi uvoz mamil fopija, morfija, kokaina itd.), a ta uvoz se vrši seveda tajno in je težko dobiti natančnejše podatke o njem. V zadnjih desetletjih podpirajo nastajanje griže in po-; izkazi je jo silen razvoj razne indu-dobnih bolezni, v kitajski četrti! strijske panoge. Bombažna in so razsajale koze in kolera, moč-j svil na industrija zavzemata prvo virnata okolica pospešuje malari- mesto, sledita papirna in JO. \ se to je vplivalo, da se ino- ■ lična industrija. Delavnice zemei spočetka niso kaj prida na-' pravi ja nje ladij
dročju so-posebno podjetni tudi Kitajci.
I'pravne in pravne razmere v mestu so edinstvene. Pred vojno je bilo zastopanih v Šaiighaju 14 pogodbenih držav z lastnimi sodišči. ki so razsojala o sporih lastnih državljanov Mešano sodišče je razsojalo in razeoja Še danes
o sporih med inozemci ter Kitaj-____
ei in o sporih med kitajskimi dr-j	----
žavljani samimi. Tudi mestno u-' 1«- februarja:
pravo so imeli nedavno izključno' New Yorh- "»"*»»«*. Cherbourg
inozemci v rokah, šele od 1<»_>6 da- j 1%a?u™u,"r|".\ ,	n-
i oaiurma. 1'ubrovnik. Trat
Ije imajo Kitajci od 12 mest v | februarja: mestnem svetu — 3 mesta. V spi OŠ- I Bremen. Cherbourg, Bremen nem pa nima kitajsko prebival- 25- februarja: stvo. ki tvori ogromno večino vsega prebivalstva, v mestni upravi nobene besede. Ta večina je samo 7.a to tukaj, da plačuje davke in — molči.
Hamburg, Cherbourg Havre
Kutter-
Že 1n">4. med tajpinškimi nemiri. so organizirali v obrambo mesta mednaroden »prostovoljski zbor. ki šteje danes )».'? častnikov
Albert Ballin. Hamburg. Clifrlw.UrB New AmsorUam. ISoulogi,,; sur Mer Uutterdam
26.	februarja:
lUuretanU. Cherbourg
27.	februarja:
Europu. Cherbourg. Bremen
3. marca:
Hamburg, IlFiuDurg, Cherbourg
7.	aprila:
OfUtsihlat.a,
8.	aprila:
lie de Franc«,
9.	aprila:
Veenilam, E*-t>uli-gne »ur Mer, dam
13.	apri'a:
Bremen. Cherbourg, Bremen
14.	aprila:
New York. Hamburg, Cherbourg
15.	aprila: Mauritania. Cherbourg
20.	aprila:
Europa. Cherbourg, Fremen
21.	aprila: Alt»-rt Iiallin, Hamburg. Cherbourg
22.	aprila: France, Havre
23.	aprila: Cleveland. Hamburg. Clicrl<otir$r Slatendam, Boulogne sur Mer. Rotterdam
27.	aprila: Aquitania, Cherbourg
28.	aprila:
Hamburg.. Hamburg. Cherbourg
29.	aprila:
Columbus. Cherbourg, Bremen
30.	aprila:
lin «le Kran<-e, Havre
Volentlam. Boulogne sur Mer. Ilotter-dam
4. marca:
J lie de France, Havre . Berengaria. Cherbourg
in 1 '541 moštva z več topovi, stroj-1 9. marca: nieanii in tanki. Z izjemo nekaterih rezerv obsega ta zbor samo evrojKske in japonske prosto vol j-ee. in sieer na račun šanghajskili davkoplačevalcev. Komandant je po stari tradieiji Anglež.
Celotno prebivalstvo so cenili 1 na poldrug milijon duš. od takrat pa je spet močno naraslo. Inozeineev je bilo takrat 3<».(M)0. večinoma Japoncev. A* mednarodni in francoski koncesiji so našteli	razen tujcev več nego 1 milijon sto trsoč Kitajcev. V kitajski četrti pravijo, da jih mora Mauritania. Cherbourg biti še mnogo več. tako da bi šang- i 29. marca: liajsko prebivalstvo štelo najmanj | ftotiTrdu dva. a skoraj gotovo več nego -5 ' J1- marca: milijone duš.
Brem en. Cherbourg. Bremen
10.	marca:
Deutnehlaii«]. Hamburg. Cherbourg
11.	marca:
Majestic, Cherbourg 14. marca: Avgtislus, i'ubrovnik In Trst
17.	marca:
New York. Hamburg. Cherbourg Euroj»a. Cherbourg. Bremen
18.	marca: Olympic, Cherbourg
22.	marca:
lie de France, Havre
23.	marca:
Stater,dam. Boulogne sur Mer. Rot-terdam
24.	marca:
j Albert Ballin Hamburg, Cherbourg I 25. marca:
| Bremen. Cherbourg, Bremen i 23. marca:
vzigaza poza poslu je io o-
DVE ZDRAVNIŠKI
j Hamburg. Hamburg. Cherbourg i 2. aprila:
> Milwaukee Yolendum. da tn
Kurot-a. Cherbourg. 1 6. aprila:
A<|t:iratii «, Cherbourg
sel jeva Ii v svoja ozemlja. Toda 1 gromno število delavcev. Sang-sčasonia so vendarle začele zrna- haj je oljčnem najvažnejše bančno govati prometno geografske pred-j središče na Kitajskem. V tem po-
S bolestnim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest. da nam je kruta smrt za večno odvzela ljubljenega soproga in očeta.
JOHN FRANK
je v miru zaspal dne 8. februarja po dolgi proletarski bolezni v najlepši dobi 36 let. — Pokojni je bil doma iz Brezovega brda na Primorskem. V Ameriko je prišel 3. 1921 in se nastanil v Sheboyganu, Wis. kjer si je s pridnim delom ustvaril svoj dom.
Pokojni je bil član društva štv. 344 SNPJ. katero mu je poskrbelo lep in dostojen pogreb .
Tem potom se zahvalim društvu in družinam: F. Godec. H. Gruden, F. Gruden, A. Fortuna, Markelc in Repenshek. J. Schukantz. J. Lipec, Jahn. Kind. Gunderson. Detsch. Koepke, Rupnik, Rafold, Beirday. ter učenccm Lyman šole in Kohler Co. ter ostalim za lepe vence in cvetje, katero so položili na njegovo krsto.
Hvala vsem kateri ste ga obiskali za časa bolezni in na mrtvaškem odru, ter vsem kateri ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti na Wi'dwood pokopališče, kjer je bil po civilnih obredih položen k večnemu počitku.
Hvala vsem. kateri ste mi bili v pomoč in tolažbo v urah žalosti.
Tebi nepozabni soprog in oče. pa želimo, počivaj mirno v črnem grobu.	Žalujoči ostali-
FRANCES, soproga. MARY in VIOLETA. hčerki Sheboygan. Wis.
Nevrolog in lastnik sanatorija zo leeenje po principih eoiieisma je prišel zjutraj v svoj zavod in vprašal glavno sestro, kako >e počuti eden izmeti odličnih bolnikov. Slabo, gospod doktor, je odgovorila sestra. Zdravniku se je zmračil obraz. Križ božji sestrica. še ničesar se niste naučili pri meni. čeprav ste že tako dolgo v sanatoriju. je za godrnjal. Saj bi morali vendar vedeti, tla se ne re-■ "bolniku gre slabo", temveč "bolnik meni. tla se počuti »labo'\
.Jeseni pride primarij X. ves prehlajen v svoj sanatorij. Asistent ga vpraša : Ste se prehladih, gospod primarij I)a. prehladi! sem se. za godrnja primarij. Sno-či sem >e peljal z vlakom in imel s"in smolo, da sem moral vso pot sedeti pri razbitem oknu. — Joj. joj. ga pomiluje asistent, kaj niste mogli prositi tega ali onega mlajšega sopotnika, naj zamenja z vami inrsfo? — Saj to je tisto, 'da ga ni-em mogel prositi, kajti v kupeju sem bil sam. odgovori primarij.
Hamburg Oherhfiurc I-oulogne sur M^r. I:«tt>-r-
Poziv!
Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "G. N."
P
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" ne čita samo vai« članstvo, pač pa v«i Slovenci ▼ vaši okolici.
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. !8th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3878
POFOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
Koledar
zal.1932...
VSEBUJE poleg spisov dveh naših najboljših opazovalcev—Marka Rupnik in Franka Troha — dosti čtiva za ljubitelje povesti; tudi več zanimivih člankov, tehničnih razprav in drugih zanimivosti. Bogato je ilustriranih več člankov s slikami, ki bodo vsakega zariimali.
Vpoštevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite še danes.
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York, N. Y.
Cena