Zasedali so zbori občinske skupscine
INFORMACIJA »OBDRŽALA« ŽUPANA
Godbeniki zlati tudi doma
Tresla se je gora, rodila se je miš bi lahko označili torkovo zasedanje občinske skupščine. Namreč od napovedovanja o padanju glav ni bilo nič. Tako imamo za župana še vedno Pankraca Semečnika, pa tudi zboru krajevnih skupnosti predseduje dosedanji predsednik Jože Melanšek. Skratka, tudi tokrat so delegati zborov velenjske občinske skupščine poskrbeli za presenečenje, ki ga marsikdo med njimi gotovo ni predvideval.
Napovedano vročo razpravo je pravzaprav »ohladil« predlog delegata KS Stara vas Jožeta Lekšeta, ki je ostalim delegatom že pri sprejemanju dnevnega reda predlagal, naj poslu-
šajo namesto predloga uresničitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije v zvezi s cenami komunalnih storitev le informacijo. Obrazložil je svoj predlog s tem, da je sodišče sicer povedalo svoje, za naš občinski prostor pa je to že preteklost, pred nami pa so mnogo bolj pomembnejše zadeve kot je predlagana. Predlagana informacija pri prvem krogu glasovanja ni dobila potrebne večine, ker pa nato tudi predlagani dnevni red (brez spremembe) ne, so glasovanje ob spremenjenem dnevnem redu (z informacijo) ponovili, s čimer pa se poslanec Zelenih Vane Gosnik ni strinjal in je sejo protestno zapustil.
«t
Sindikati kovinske in elektro industrije
Protestni sho
Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije na območji Velenja organizira protestni shod v petek, 14. 6. 1991, ob 11. uri na Trgn revolucije v Ljubljani — pred Skupščino Republike Slovenije.
Sindikat ocenjuje, da so ves trud in prizadevanja naleteli le na obljube. Do sedaj so obljubili le spremembe Zakona o stečaju ter priprava Zakona o samoupravljanju.
Za udeležence shoda bosta organizirana dva avtobusa, z odhodom ob 8. uri izpred Rdeče dvorane in Gorenja. Za udeležence iz Alposa bo organiziran prevoz z osebnim avtomobilom.
Nato sprejet spremenjen dnevni reci pa kasneje tudi ni spodbudil razprave o odgovornosti posameznikov zaradi sprejetja spornega skupščinskega sklepa. Odločno pa so seveda zavrnili materialne zahtevke nekaterih članov bivšega občinskega izvršnega sveta glede na — po njihovem mnenju — povzročeno jim strokovno in moralno diskvalifikacijo ter gmotno in drugačno škodo. Ob koncu razprave o tej točki dnevnega reda so delegati naložili od-činskemu izvršnemu svetu
kot izvrševalcu ustanovitelj-. ''neg
nega podjetja Velenje, da na
skih pravic javnega komuna
t
Tudi na zadnjem svetov- ' nem prvenstvu pihalnih orkestrov na Nizozemskem so godbeniki velenjske rudarske godbe prejeli zlato medaljo. To svoje odlično igranje so potrdili v soboto še doma, konkretneje v Cankarjevem domu v Ljubljani na republiškem tekmovanju najboljših pihalnih orkestrov Slovenije. Pred mednarodno žirijo so
tega dne za svoj nastop v najkakovostnejši koncertni skupini prejeli zlato plaketo za program, ki so ga pred kratkim predstavili tudi domačemu slovenskemu občinstvu. Godbeniki bi se radi s tem programom predstavili tudi domačemu občinstvu, zato bodo nastopili še dvakrat pred zasluženimi poletnimi počitnicami. Najprej ob
prazniku krajevne skupnosti Gorica in na prireditvah ob bližajočem se prazniku rudarjev.
Sicer pa je v Ljubljani nastopilo pet pihalnih orkestrov, poleg Velenjčanov so bili zlati še Trboveljčani, Vevški papirničarji in mariborski poštarji, pirančani pa srebrni.
osnovi virov financiranja javnega podjetja zagotovi povračilo škode ali kako drugače odpravi posledice nižjih cen, ki jih bosta ugotovila upravni odbor podjetja in izvršitelj ustanoviteljskih pravic. O tem pa nato obvestila še skupščino. Polemik okrog te zadeve gotovo s tem še ne bo konec, kajti delegat Zelenih Velenja Peter Rezman je napovedal, da se kot predlagatelji te točke z informacijo
ne bodo zadovoljili, ampak	•	A	i
Goren ie GA na drugem mestu
ustavnega sodisca vztrajali. ^^	J
(dalje na 3. strani)
Lestvica največjih Slovenskih izvoznikov 90
Nocoj v restavraciji Name
Okteti rudarjev
V dvorani Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega bo jutri, v petek, 14. junija ob 20. uri deveto srečanje oktetov na prireditvi OKTETI RUDARJEM.
Na lestvici 200 največjih slovenskih konvertibilnih izvoznikov za leto 1990 zavzema Gorenje Gospodinjski aparati drugo mesto, in sicer za IMV Novo mesto. Pripravila jo je Narodna banka Slovenije na osnovi carinskih deklaracij.
Gorenje Gospodinjski aparati je prodalo na konvertibilne trge lani za 184,142.920 milijonov dolarjev izdelkov, kar predstavlja 5,12 % vsega slovenskeg konvertibilnega izvoza. Pokritost
uvoza z izvozom pa je bila 131,2%. IMV Novo mesto ima, za primerjavo, samo 85,3 % pokritost uvoza z izvozom.
Na lestvici 200 največjih slovenskih konvertibilnih izvoznikov je še nekaj Gore-njevih podjetij; Gorenje Mali gospodinjski aparati so na 35. mestu (z 0,59 % deležem slovenskega izvoza), Gorenje Glin Nazarje na 72. mestu (0,30%), Gorenje Elektronika Velenje na 117. mestu
(0,18 %) in Gorenje Notranja oprema Velenje na 160. mestu (0,12%).
Gorenje Gospodinjski aparati je med 50 največjimi slovenskimi klirinškimi izvozniki na 6. mestu in je ustvarilo 3,93 % tovrstnega izvoza. Gorenje Gospodinjski aparati pa je uvrščeno tudi na 4. mesto lestvice slovenskih izvoznikov storitev na konvertibilne trge.
(k)
' številka 22, cena 20 dinarjev velenje, 13. junija 1991
OTROŠKA VESELICA - ŽURČEK — na Kardeljevem trgu je bilo v soboto nad vse živahno. Za pester program je poskrbela OZPM in DPM krajevne skupnosti. STRAN 16
STIPE MESIČ NA DOBRNI -
Naš nepotrjeni predsednik je bil gost 10. celjskega večera. Pogovora se je udeležil tudi Milan Kučan.
STRAN 2
NAJBOLJŠI SMO!— Nogometaši Rudarja so si že v predzadnjem kolu zagotovili prvo mesto in naslov republiškega prvaka. V zadnjem kolu bodo doma igrali z Ljubljano. STRAN 10
Polfinalni izbor
22. meddruštveno gasilsko tekmovanje za pokal Šaleške doline
miss Slovenije V soboto v Šaleku velika prireditev
V restavraciji Ljubljanske Name bo drevi ob 19. uri velika prireditev, polfinalni izbor miss Slovenije. Organizatorja sta Nama Velenje in Kaj. Na prireditvi bo seveda poskrbljeno za dobro razpoloženje, obiskovalci pa bodo lahko spremljali delo petčlanske žirije, ki bo za final-

I
nama

.. Taletomkl nakup v Naroll
853-500
no tekmovanje za miss Slovenije (to bo konec tega meseca v Rogaški Slatini) izmed 19 kandidatk izbrala šest.
t tätJkß
KITAJSKA RESTAVRACIJA "ŠANGHAJ" HREN & YANG
Cesta pod parkom 2, Velenje © 063/855-734
vas vabi vsak dan od 12. do 16. in od 18. do 24. ure!
Letos mineva že dvaindvajset let odkar potekajo v Šaleku meddru-štvena gasilska tekmovanja. Pripravlja jih tamkajšnje gasilsko društvo v sodelovanju z občinsko gasilsko zvezo. Tekmovanje je dobilo iz leta v leto večje razsežnosti. Od 18 udeležencev (gasilskih desetin) tekmovanja leta 1970 so jih leta 1981 našteli že več kot 110. Dve leti pozneje pa se je za pokal Šaleške doline potegovalo že 145 gasilskih desetin, med njimi tudi ženske. In to je največ na Slovenskem! Eden izmed organizatorjev Mirko Melanšek iz Saleka poudarja, da to ni v ponos le njim ampak celotni občinski gasilski zvezi. Zato pa menijo, da bi morali pri tako obsežni akciji sodelovati tudi turistični delavci občine
Velenje.
Letošnje že 22. srečanje bo to soboto, 15. junija med 13. in 20. uro. K sodelovanju so povabili gasilske desetine iz Slovenije, Hrvatske in Avstrije.
Ob tem bo društvo izročilo namenu dve novi vozili, ki bosta od sobote dalje vedno pripravljeni z vso potrebno opremo za reševanje in gašenje.
Po uradnem tekmovanju in programu pa bo čas tudi za družabno srečanje, ki ga bodo popestrili Podkrajski fantje, nad vse zanimivo pa bo seveda botrovanje gasilskih vozil. Na vrsti bo ob 19. uri.
AMD ŠALEŠKA DOLINA VABI NA TREBELIŠKO!
Dirka za republiško prvenstvo v motocrossu Pozivna dirka s svetovno znanimi mojstri
V soboto, 15. junija, ob 14. uri Avtobusni prevozi od 12. ure dalje
Pridite in uživajte v vragolijah vrhunskih tekmovalcev
H Novice
O delu občinskih upravnih organov
Velenjska vlada je na zadnji seji obravnavala poročila o delu občinskih upravnih organov. Še zlasti so pretresli težave s katerimi se srečujejo in zaradi katerih potem njihovo delo ni dovolj učinkovito. Poročilo bodo v skrajšani obliki predložili v obravnavo delegatom občinske skupščine. Ob tem bodo tudi predlagali, da naj bi sodnik za prekrške enkrat tedensko obravnnval i^tlinčno zadeve, ki
jim jih prijavijo inšpekcijske službe. Ugotavljajo namreč, da je njihovo delo pogosto neučinkovito, ker ostajajo zadeve nerazrešene — čakajo na obravnavo pri sodniku za prekrške in mnoge tudi za-starijo.
Ob obravnavi tega poročila pa bodo govorili seveda tudi o nadaljnji racionalizaciji dela v občinski upravi.
Zadnji gost prvega cikla »Celjskih večerov«, ki so se pričeli v celjskem hotelu Evropa, nadaljevali pa v zdravilišču na Dobrni, je bil še vedno uradno nepotrjeni predsednik zveznega predsedstva Stipe Mesič. Ta je zaokrožil vrsto zanimivih pogovorov, na katerih so sodelovali mnogi znani slovenski politiki, med drugimi znanimi imeni pa sta bila tudi voditelja hrvaške Franjo Tudman in bo-sansko-hercegovski predsednik Alija Izetbegovič. Podobno kot ob pogovorih s tema najvišjima predstavnikoma teh republik se je tudi petkovega pogovora s Stipetom Mesičem udeležil tudi predsednik slovenskega predsed-
stva Milan Kučan.
Pogovor s Stipetom Mesičem je bil zanimiv zaradi več razlogov: zaradi njegove preteklosti, saj je bil zaradi njegovih izjav, v katerih so že pred leti nekateri videli napad na Srbijo, zaprt, pa seveda zaradi sedanjosti, ko kljub zapisanim pravilom še vedno ni od vseh priznani predsednik zveznega predsedstva. To, ali bo in ali bo kmalu, pa je odvisno od ureditev razmer med republikami. Ob tem pa je na pogovoru na Dobrni dejal, da tudi po sarajevskih pogovorih prejšnji četrtek ni nič kaj prevelik optimist. Kljub vsemu, kar se pri nas dogaja, pa po njegovem mnenju jugoslaviji ne
grozi državljanska vojna, bolj nam po njegovem grozi nevarnost osvajal ne vojne Srbije.
O prizadevanjih drugih držav za ureditev razmer pri nas je dejal, da lahko svet za nas naredi največ, če si bo prizadeval za mirno razreševanje problemov. Združevanje na tem prostoru pa pride v poštev šele po razdružitvi in popolni suverenosti — združevanje pa seveda na osnovi interesov in s čistimi računi.
Stipe Mesič je na Dobrni tudi sprejel slovensko delegacijo staršev, katerih sinovi služijo ta čas v JLA. Zagotovil jim je, da se bo zavzel za to, da se vojaki vrnejo v vo-
jašnice in da jih izključijo iz vseh akcij, razen ko gre za zavarovanje meja.
Ob sklepu prvega dela »Celjskih večerov« vsekakor velja zapisati, da je ta prireditev kljub nekaj težavam v času, ko je bila še v Celju, dobro uspela. S prestavitvijo na Dobrno je še bolj prerasla lokalne okvire, saj je na prireditve prihajalo veliko obiskovalcev s širšega celjskega območja. To pa seveda predvsem zaradi dobrega izbora gostov, ki so bili seveda zanimivi za širše okolje. Treba pa je tudi priznati, da so se bolje kot v Celju na Dobrni tudi izkazali gostitelji — gostinci.
(k)
Na Smrekovec
Kislo vreme v minulih dneh in neobetavne napovedi za prejšnjo soboto so krepko ponagajale organizatorjem drugega, tradicionalnega srečanja planincev na Smrekovcu, saj so srečanje morali odpovedati. Pripravili ga bodo tako to soboto, na 1569 m visoki Smrekove pa se bodo pohodniki tokrat podali ob vsakem vremenu.
»Lučka« v novi lučki
Za okrog 140 malčkov šoštanjskega vrtca Lučka bo prihodnje šolsko leto drugačno od vseh dosedanjih. Drugačno zaradi obnovljenih prostorov vrtca. Z dograditvijo stopnišča, dveh igralnic, s sprostitvijo notranjih površin za ureditev spremljajočih prostorov vrtca kot so garderobe, umivalnice, dvigalo za hrano ter z ločitvijo nečistih površin od čistih pri sanitarijah, bo njihovo bivanje v tej vzgojno — varstveni ustanovi gotovo mnogo prijetnejše od dosedanjega.
Denar za potrebna obnovitvena dela bo šoštanjska vzgoj-novarstvena ustanova pridobila iz občinskega proračuna, naložba pa naj bi po prvih ocenah veljala več kot 9 milijonov dinarjev.
Malčki enote Lučka med obnavljanjem prostorov vrtca seveda ne bodo brezdomci, ampak jim bo ta čas nudil streho nad glavo drug vrtec v tem kraju.
(tp)
MPZ Gorenje na republiško prireditev
Zveza kulturnih organizacij Celje je priredila medobčinsko pevsko revijo za regijo. Sodelovali so odrasli mešani pevski zbori, ki so bili izbrani po selektivnem izboru na občinskih revijah. Tekmovanje je potekalo v Narodnem domu Celje.
Izbranih je bilo kar 26 zborov. Sodelovali so tudi pevski zbori iz občine Velenje in Mozirje: MPZ Lipa Konovo MPZ KUD Stane Sever Škale, dekliški PZ Luče ob Savinji, dekliški PZ Enakost Mozirje, MPZ Gorenje Velenje.
Izvajanje je spremljala medobčinska komisija, ki je pisno ocenila zbore in jih kasneje predlagala za republiško tekmovanje v Mariboru.
Na republiški prireditvi PESEM bo iz velenjske občine sodeloval MPZ Gorenje Velenje, ki ga vodi Majda Zaveršnik.
Komisija je zelo visoko ocenila nivo petja na celotni reviji-
Emona ekspres
Sovražniki
Piše: VINKO VASLE
Medtem, ko opozicija še vedno zlobno obelodanja številke o tem, koliko »zavednih državljanov« se je udeležilo oblastnega mitinga za demokracijo in samostojno Slovenijo in ob tem nedvomno uživa, so se škandali začasno preselili v sam vrh slovenske vlade. Pred dnevi mi je eden od znanih slovenskih novodobnih politikov direktno in junaško vrgel v obraz trditev, da pri nas ne bi bilo ne afer ne škandalov, če o njih novinarji in mediji ne bi pisali. S tezo se je seveda mogoče strinjati! Navsezadnje bi bila zemlja še dandanašnji ploščata, če ne bi bilo nekaj aferaško razpoloženih znanstvenikov v preteklih stoletjih, ki so dokazali, da je okrogla. Kakšno manjšo oblastno neprijetnost bi bil človek še pripravljen zamol-čati, če pa se zgolj v enem tednu teh nabere za rahlo zbirko, potem je nekaj narobe z oblastjo ne pa z novinarji.
V našem glavnem mestu se še vedno vleče kadrov-
za demokracijo
sko-stanovanjska afera. Nove tone tej zadevi je dodal zeleni podpredsednik ljubljanske vlade Peter Jamnikar, ki je odstopil in Demosovo mestno oblast obtožil enoumja, netolerantnosti in podobnih nečednosti. Kar vse seveda drži, res pa je tudi, da so zeleni Ljubljane pod taktirko nekaterih pomembnih republiških strankarskih kolegov in prijateljev povzročili tudi resno krizo v stranki sami. Niso se namreč pripravljeni soočiti s političnimi in moralnimi posledicami svoje stanovanjske ministrice Jasmin Držanič. V tem smislu bi velik del Obtožb, ki jih je Jamnikar naslovil na svoje bivše vladne kolege, lahko mirno pripisali tudi njegovi stranki.
V istem tednu so škandal zakuhali tudi kadroviki v občini Vič. S posebnim pismom so obvestili vse Demosove strankarje, da naj na vsak način poiščejo kandidate za mesta ravnateljev. Če njih ni dovolj, naj se širše ogledajo med sorodniki.
Zdaj se vsi branijo, da to ni nič in da nesramna opozicija iz tega dela cirkus, ko se pa ve, kako je bilo 45 let. Kakorkoli je že bilo, vsaj mene to več ne zanima, zdi pa se mi pomembno, kako je danes z demokracijo. Ta je v hudi stiski — vsaj če sodimo po tem, kako zdaj strele z jasnega letijo na finančnega ministra Dušana Šešoka, ki je povedal resnico o naši osamosvojitvi in je bil celo zunanji minister Dimitrij Rupel šokiran. Pri tem pa je pozabil, da sedi v tej isti vladi, kar je čista malenkost, saj tudi drugi ministri delajo tako kot da jih v vladi sploh ni. In čakajo, da nas bo nekdo osamosvojil.
Zdaj je še televizija izgubila svojega glavnega urednika Boruta Sukljeta, ki je popolnoma odstopil. In so koalicijski člani sveta RTV takoj zahtevali glasovanje o njegovem odstopu, da si človek ne bi premislil. Tako je »padel« edini opozicijski (socialistični) kader na naši TV in nimamo samo krize v vladi, ampak tudi na malih
ekranih. Kar se vidi po programu.
Pri Demosu so zdaj v paniki, ker je finančni minister pravzaprav izdal državno tajno. Namreč, da 26. junija — kot se temu reče — še ne bomo prevzeli efektivne oblasti. Poleg tega pa imamo ta hip na kupe narodnih izdajalcev v domovini! Demosovi jastrebi trdijo, da ti ne sedijo samo v opozicijskih poslanskih klopeh in se ne vlačijo samo po »rdečih uredništvih«, ampak so tudi v vladi. Poglavitno je, da imamo spet starega, dobrega notranjega sovražnika, ki bo priročno lahko kriv vseh naših zablod in zagat. Na Kitajskem so bili pred destletjem zadovoljni z bando četverice, mi pa nismo Kitajska in imamo sovražnikov kolikor je treba in v zlati Mladini že objavljajo njihov spisek. Vem za posameznike, ki so uredništvu pripravljeni v konverti-bili plačati, če jih na ta spisek uvrsti. Pomembno je biti sovražnik!
■■■m

Celjsko območje

Obisk nepotrjenega predsednika
Veselica ob samostojnosti Slovenije
Komaj so v Celju sklenili, da bodo koncem junija ob svetovnem slovenskem kongresu pripravili na Starem gradu pravo slovensko veselico, že načrtujejo drugo tako veselo prireditev. In to že celo prej — 26. junija, ko naj bi proglasili samostojnost Republike Slovenije. Pri tej prireditvi pa se ne zapirajo v občinske meje, ampak pravijo, da bo imela ta prireditev širši značaj in vabijo nanjo občane širom celjske regije.
V veselični prostor naj bi se spremenilo domala vse najožje središče mesta; v tem času bodo tudi nekatere ulice zaprli za ves'promet, druge pa namenili za parkiranje vozil. Res namreč pričakujejo veliko obiskovalcev iz domače in sosednjih občin, zato se bodo tudi potrudili, da jih ne bodo razočarali. Ker bodo gostinci in trgovci lahko postavili stojnice brez posebnega plačila, tudi pričakujejo, da ne bodo prodajali predrago. Po mestu bo igralo tudi več ansamblov raznih zvrsti.
Na ta dan in ob tem slovesnem trenutku predvidevajo še več prireditev: tako naj bi se ob sami proglasitvi oglasili tudi vsi cerkveni zvonovi, pred Narodnim domom pa naj bi zasadili lipo.
(k)
Libojska keramika poka
Še pred nekaj leti izredno uspešen kolektiv Keramične industrije Liboje preživlja te dni hude čase. Take, da nekateri že govorijo o neizogibnem stečaju. Sami se zagotovo ne bodo mogli ponovno postaviti na noge, vprašanje pa je, kdo jim lahko, ali pa jim je pripravljen pomagati. Zadnji štrajk jih je »spravil« še ob direktorja, že prej so bili brez računovodje.
Ob vseh težavah nekateri pravijo, da se je poslovanje celo nekoliko popravilo, vendar pa so zdaj pod udarom posledic prejšnjih odločitev. Mednje gotovo sodi visok kredit na sivem trgu. Hudo jih je prizadel tudi zmanjšan izvoz, saj se jim je predvsem zaprl sovjetski trg, na katerega so bili precej vezani. Doma je po njihovih izdelkih veliko povpraševanje, vendar »kupci« nimajo denarja. In so se tudi v KIL-u znašli v krogu stalnih kompenzacij, ki pa njihovega stanja nikakor ne zboljšujejo.
Okoli petsto delavcev tako nima nič kaj svetle perspektive. Spomladi sprejetega sanacijskega programa zaradi likvidnostnih težav ne morejo uresničevati, ne vedo tudi, kako bo z novim kratkoročnim sanacijskim programom, ki ga pripravljajo te dni. Brez konkretnih notranjih sprememb gotovo ne bo šlo.
(k)
Savinjsko-šaleška naveza
v
Človek človeku - Slovenec
Tisti, ki je že pred mano povedal ali zapisal ta poslovenjen in udomačen latinski pregovor, naj mi oprosti. Ampak tako prav mi je prišel za naslovitev tega zapisa da se nisem mogel ubraniti skušnjavi, da si ga ne bi sposodil. Pri nas se namreč zadnji čas dogajajo stvari, ki mnoge ljudi kažejo v dokaj volčji podobi: radi bi se med seboj zgrizli in raztrgali. Nekateri ob tem pravijo, da zato, ker je vse manj v navadi »tuljenje z volkovi«, razen tega pa se često dogaja, da se tudi pod ovčjo kožo skrivajo zveri; če pa k temu dodamo še nekaj tistega, o menjavi dlake, ne pa nravi, naj bi bila »osnova« za ta razna dogajanja popolna.
Ob teh raznih medčloveških sporih se tudi rado dogaja, da znamo reči, da koga napadajo ali žagajo zgolj zaradi politike. Najprej smo mnogim očitali, da žagajo »rdeče«, zdaj naj bi drugod žagali že take raznih drugih barv. Nekateri pravijo, da je v Šoštanjsko-nazarskem El-krojevem sporu za pravi konflikt manjkalo prav to, da ni nihče pobrenkal na politično struno. Res so eni in drugi rekli, da gre za politizacijo gospodarstva, ampak nihče ni rekel, da so šoštanjskega vodjo hoteli premestiti zaradi politike. Nekaj takega pa smo takoj slišali v »vročem« primeru novorojenega javnega podjetja. Kot se za javno podjetje spodobi, se že
javno govori, naj za suspenz dveh delavcev vročega dela pokojnega Vekosa ne bi bili toliko krivi očitki o nepravilnem delu, ampak politično obračunavanje. Kdor je rekel a, bo moral gotovo tudi b in tedaj bomo vedeli kaj več, kdo kaj o tem misli.
Svojevrstno vmešavanje politike v ožjem ali širšem smislu nekateri vidijo tudi v »bližini« celjske občine. Prav nasproti občinskega poslopja je pred kratkim odprl trgovino Maks Basti. Ta pa ni le mož žene, s katero je skupaj odprl trgovino, ampak tudi podpredsednik celjske občine in tudi republiški minister. Pa so nekateri takoj povprašali, tudi javno, kako je le prišel do tako dobre lokacije,
ob tem pa še namignili, kako je z odkupom ali najemu tega bivšega poslopja esdeka-ja. Če g. Basti ne bi bil, kar je, morda vseh teh vprašanj ne bi bilo in bi bili Celjani le veseli, da so dobili še eno prijetno trgovino. Ker pa je, kar je, je seveda v to takoj vpletena tudi politika in če je tako, je treba stvari seveda tudi javno oprati.
Še več je stvari, ki dokazujejo, da se pri tem stvari niso kaj dosti spremenile. Že včasih smo za raznokaj rekli, da je tako zato, ker gre za politiko; pa zakaj bi zdaj govorili drugače. Le da je bilo včasih enostavneje — stvari so letele le v eno smer. Zdaj pa
(frk)
Hotel Paka Velenje
Trdni nameni ostajajo
Ne čez noč pa vendarle od tega meseca dalje v naši občini nimamo več obrtnega združenja. V prostore doma obrtnikov na Starem trgu 2 v Velenju se je v začetku junija namreč »naselila« gospodarska zbornica. Tovrstno reorganizacijo je narekovalo prenehanje veljave zakona o združenjih, zamenjal ga je zakon o zbornicah.
Končno poudarjajo na mladi zbornici, kajti sprememba imena ne prinaša le formalizma, ampak tudi vsebinske spremembe. Te pa so potrebne, kajti v 10 letih delovanja so razmere in zahteve narekovale večanje obsega dejavnosti nekdanjih združenj in nenazadnje so ga le tudi prerastle.
Glavna in osnovna naloga obrtne zbornice naj bi bila potemtakem biti enakopraven partner v dogovarjanju z vladnimi, upravnimi in gospodarskimi subjekti. In ne
samo to. Po sistemih zahodnih dežel, po katerih se na poti v Evropo tako radi zgledujemo, naj bi pridobila še določene pristojnosti, ki ji doslej niso bile dane.
Med napovedajočimi na zunaj vidnimi vsebinskimi spremembami je več kot omembe vredno dejstvo, da bo izdajanje obrtnih dovoljenj iz upravnega postopka prešlo prav na obrtno zbornico, tudi vsi preiskusi znanja za obrtnike in pri njih zaposlene delavce in na osnovi tega izhajajoča verificirana potrdila. Prav tako naj bi pod zbornično okrilje prišlo celotno področje zunanje trgovine in s tem povezane spremljajoče zadeve. Za njene člane pa bo vsekakor najbolj aktualna davčna politika. Bo glas obrtne zbornice v dogovarjanjih in usklajevanjih v prihodnje veljal več kot beseda nekdanjega obrtnega združenja? Sonja Jam-
nikar, sekretarka zbornice o tem pravi takole: »To vprašanje rešujemo v dveh smereh: davčno politiko izvaja vlada, na drugi strani pa je to velika stroka. Predvsem po tej plati ji je treba za to dati priznanje in svoje mesto. Povedano z drugimi besedami v hitro spreminjajočih razmerah okoli nas bo pri reševanju zank toliko bolj potrebno poiskati skupen jezik in zadeve rešiti v obojestransko zadovoljstvo.«
Življenje teče dalje, takšnih in drugačnih ugank organiziranosti, težav na področju zasebnega dela je toliko, da si na začetku poti zbornica oziroma zaposleni v njej počitka enostavno ne morejo privoščiti. Tako naj bi že letošnjo jesen ugledal beli dan katalog storitev, ki jih opravlja zbornica za svoje nečlane, člane in tudi bodoče nosilce osebnega dela. Spisek slednjrh je nadvse obsežen:'
vse od informacijskega področja, delovnega in poslovnega prava, davčnega svetovanja do pravnih nasvetov in vseh upravnih postopkov pri pridobivanju bodisi zemljišč, lokacijskega dovoljenja. Naslednji korak pa je usmerjen v pripravo priročnika za vse nosilce osebnega dela: od odločitve za to pot do uspešnega poslovanja. Nastanek tega gradiva sicer motijo zakoni, ki jih bodo poslanci republiškega parlamenta še sprejemali, vendar: »Mi bomo šli mimo tega, ker se bo naša zbornica uprla predlaganemu obrtnemu in registrskemu zakonu. Prepričani smo namreč, da ni prav to, da nekateri dejavnosti ne morejo več opravljati na področju osebnega dela, ampak v doslej nam neznani obliki,« je sklenila pogovor Sonja Jamni-kar.
' * ........... (tp)
Je bilo veselje ob novici, da bo naše mesto končno dobilo sodobnejši hotel, takšen, ki mu bo v ponos, kratkotrajno? Glede na trenutni razplet dogodkov bi temu skorajda lahko pritrdili.
Kot smo že zapisali, naj bi zahtevo, željo občanov, predvsem pa gostov, ki so se mudili v našem mestu, že ta oziroma prihodnji mesec začeli uresničevati. Tako naj bi se najprej lotili obnovitve nočit-venih zmogljivosti in drugih spremljajočih nujnih prostorov hotelske »proizvodnje«, v drugi fazi pa doslej neizkoriščenih okrog 800 kvadratnih metrov nekdanjih ke-gljiščnih površin. Vse pa kaže, da se bo kolo predvidevanj obrnilo v nasprotno smer.
Nič ni narobe s projekti, načrti, tudi kandidatov za oddajo poslovnih prostorov bodočega nakupovalnega centra ob obnovljenem hotelu B kategorije ne manjka, le potrebnega denarja za izvajanje dogovorjenega ni. Namreč italijanska in avstrijski banki zaradi političnih razmer pri nas niso pripravljene sovlagati oziroma nuditi ugodnih kreditov vse do rešitve tovrstnih vprašanj. Zače-
tek izvajanja obnovitvenih del torej ne bo julij, ampak v prvih jesenskih dneh letos. »Trdni nameni po obnovi hotela ostajajo,« poudarja direktor gostinstva Paka Franc Košak. »Nekoliko smo morali zamakniti le datum pričetka.«
Tega pa ni moč trditi za dela, odvisna od domačega kapitala ter za izvajanje kadrovske politike. Reševanja najslabše kadrovske zasedenosti kot dediščine iz preteklih let so se v kolektivu lotili rigorozno. Trenutno je na seznamu čakajočih na delo že 21 delavcev podjetja, tem naj bi se pridružilo še nekaj. Do konca leta naj bi tako ostalo v kolektivu le še okrog 80 zaposlenih, pa še od teh jih bo približno j40 zamenjalo delovno mesto.
In kakšna bo ponudba na že okrog oddanih 800 kvadratnih metrih površin bodočega nakupovalnega središča?
Zelo različna: od trgovine z lastnimi proizvodi, svetovalnega ateljeja za notranjo opremo, cvetličarna, nočni zabaviščni lokal, usnjena konfekcija, trgovina z otroškimi oblačili, butik, papirna galanterija, biro oprema, bio-hrana in parfumerija, darilni butik____
Zasedali zbori občinske skupščine
INFORMACIJA »OBDRŽALA« ŽUPANA
Pri obravnavi druge pobude Zelenih Velenja o stavbi sodišča v Veleniu pa je precej stvari pojasnila javna pravo-branilka Nada Fink. Dejala je, da je treba spoštovati še obstoječe zakone in po slednjih skupščina ne more razveljaviti sporazuma o upravljanju sodne stavbe, kar so terjali zeleni. Ker je imela večina razpravljalcev občutek, da gre pri vsej zadevi bolj za boj za prostore kot pa za kaj drugega, so delegati po dolgi razpravi zavezali občinski izvršni svet za izvedbo novega sporazumevanja s sindikatom, stranko demokratične prenove in predlagatelji pobude. Če v dveh mesecih oo sporazuma ne bo prišlo, bo javna pravobra-nilka dobila vsa pooblastila za vložitev tožbe. Hkrati pa so naslovili na republiško skupščino še pobudo o spreietiu
moratorija za promet z nepremičninami.
Peticija za mladinski kulturni center v Velenju je pri delegatih torkovega zasedanja naletela na dokaj različrfe odmeve. Bolj ali manj so si bili edini, da je izgradnja mladinskega kulturnega centra potrebna, kajti težave mladih postajajo vse bolj pe-ekoliko različna pa so
rece, nekoliko različna pa bila mnenja o njegovi vsebini. Ker ni kazalo, aa bi to zadevo dorekli, so se odločili, da bodo o težavah mladih spregovorili na naslednjem zasedanju občinskega parlamenta, in sicer ob obravnavi problematike šolstva v občini. Do takrat pa naj se iniciativna skupina za izgradnjo mladinskega kulturnega centra poveže s sekretariatom za družbene dejavnosti in sku-
paj dorečeta kakšen naj bi bil program ter v kakšni organizacijski obliki naj bi center deloval.
Predlogi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve so bili tokrat »zanimivi« ne zaradi potrjevanja Jelke Fužir za direktorico velenjskega Centra za socialno delo (to dolžnost opravlja že sedaj), tudi ne zaradi imenovanja Ivana Marina za ravnatelja glasbene šole v Velenju, pa ravnateljev štirih osnovnih šol v občini (Miha Macur
—	OŠ Anton Ašlcerc Velenje, Matjaž Natek — OŠ Biba Roeck, Emil Prah OŠ Karta Destovnika Kajuha (obe Šoštanj) in Marija Kovačič
-	OŠ XIV. divizije Velenje), ampak zaradi novega direktorja Geodetske uprave občin Mozirje in Velenje. Tega kljub izvedenim tajnim volitvam še ni. Kajti, tako dosedanji direktor Ivan Gaber kot njegov protikandidat Drago Koren nista dobila
potrebne večine glasov. Od 58 delegatov jih je za Gabra glasovalo 34, za Korena pa 21.
V nadaljevanju torkovega zasedanja občinskega parlamenta pa so delegati sprejeli še sklep o začetku postopka za sprejem sprememb in dopolnitev statuta občine z osnutkom ter zmanjšali število priznanj občine Velenje iz osmih na vsega tri. Tako bodo posamezniki in organizacije za uspehe ter dosežke splošnega pomena lahko deležni le proglasitve za častnega občana, grba občine Velenje in plakete občine.
Pred koncem skupščine pa je župan občine seznanil delegate se, da bomo tudi v občini Velenje, tako kot v drugih slovenskih občinah, obeležili 26. junij, dan osamosvojitve Slovenije, nadvse svečano: s kurjenjem kresov, zvonenjem zvonov ter sajenjem širokolistna-te lipe, simbolom slovenstva.
T. P.
Bodo sedaj lažje dobili delo?
Med dejavnostmi Območnega zavoda za zaposlovanje Velenje na področju prekvalifikacij brezposelnih so ta ponedeljek v prostorih Delavskega kluba Velenje podelili prva spričevala "udeležencem dopolnilnega izobraževanja.
Organizator tečaja Velenjski zavod za zaposlovanje je za dopolnilno izobraževanje v programih parketar, keramičar, vzdrževalec, varilec in »CNC« tehnolog izbral 85 kandidatov.
Tritedensko izobraževanje, ki je obsegalo teoretičen in praktičen del usposabljanja, je izvajala izobraževalna služba RLV v učilnicah Centra srednjih šol.
Udeleženci si z uspešno opravljenim izobraževanjem niso zagotovili dela, so pa konkurenčno sposobnejši, kar jim nudi večjo možnost za samozaposlitev in pridobitev sezonskih del.
Spričevala jim je ob prisotnosti predstavnikov RLV podelila direktorica velenjskega Zavoda za zaposlovanje Štefka Kordeš, ki jim je tudi ob tej priložnosti zagotovila še nadaljnjo pomoč pri reševanju njihovih težav.
Vodja islužbe izobraževanja na RLV Martin Štajner je bil s potekom tečaja zadovoljen. Udeleženci so pokazali resen pristop in presenetljivo znainje, zato ugotavljajo, da so ti kratki tečaji efektivni. Nadaljevanje izv;ajanja teh in podobnih dopolnilnih izobraževanj načrtujejo organizatorji in izvajalci v jesenskem času.	B §
Seja zborov SO Mozirje
Novo v zdravstvu, kaj pa turizem
Pred nedavnim so se na skupni seji zbrali poslanci zborov skupščine občine Mozirje. Uvodoma so za podpredsednico izvršnega sveta mozirske občine izvolili Janjo Port, za člana izvršnega sveta, zadolženega za področje ljudske obrambe in notranjih zadev pa Nika Pur-nata.
Naslednja točka je bila precej dolga in razvejana, upajmo pa, dj tudi tokrat ne bo ostala večno neizpeta pesem, kot tolikokrat doslej, gre namreč za razpravo o osnutku razvoja turizma v Gornji Savinjski dolini. Takšne
in podobne razprave trajajo že veliko let in še nekaj vode naj bi steklo po uničeni Savinji, da bi bile sklenjene. Nov razvojni osnutek je pripravila firma Epsi in v razpravi so bila mnenja precej deljena. Nekateri so imeli osnutek za utopijo, drugi za čisto realnost. Pridružimo se realnosti, ki pa ni rožnata. Znova je bilo poudarjeno, da naj bi bil turizem vlečni konj razvoja mozirske občine, da je Epsi-jev program vendarle dober, da pa je za njegovo uresničitev seveda potrebno zagotoviti pogoje. Te naj bi s pomočjo širše družbe zagotovi-
la občina, kar predvsem velja za pripravo ustreznih zakonodajnih aktov in po mnenju razpravljalcev tudi za prevzem odgovornosti za uresničitev tega programa.
Del tega uresničevanja naj bi bila zlasti akcija 200 novih delovnih mest, za kar je predviden poseben sklad, prednost pa naj bi imelo predvsem pdoročje turizma. Poslanci so osnutek s številnimi pripombami sprejeli, dokončno pa bodo o njem odločali že na junijski seji. to je pomembno, ker so bila na seji prisotna tudi mnenja, da naj bi vse gradivo temeljito pre-
tehtali tudi po krajevnih skupnostih in predlog sprejeli na septembrski seji. Stvar bi se tako seveda zavlekla in s tem bi bil gotovo izgubljen del letošnje turistične sezone, ki bo zaradi znanih razlogov že sicer močno okrnjena.
V nadaljevanju so poslanci med drugim sprejeli še odloka o ustanovitvi zavoda za splošno zdravstvo Zgornjesa-vinjski zdravstveni dom Mozirje in Zavoda za lekarniško dejavnost prav tako Zgornje-savinjske doline, seveda pa so obravnavali še vrsto drugih točk.
(JP)
Obrtna zbornica Velenje
Vračanje starih pravic
Šoštanj
Kajuhov dom se nima najemnika
Pisali smo že o ponudbi družbenega podjetja Gostinstvo Paka iz Velenja v zvezi z njegovimi obrati v Šoštanju. Pa tudi o tem, da je bilo za sovlaganja in obogatitev ponudbe v drugem središču Šaleške doline med občani kar precej zanimanja.
Od takrat sta minila že skoraj dva meseca, prav spodbudnih besed o namerah pa zaenkrat ne moremo pisati. Zataknilo se je namreč na vseh koncih in krajih.
Nad Kajuhovim domom v Šoštanju skrbno bdijo njegovi prvi lastniki, družina Mešič. Ti namreč ne pristajajo na nika-kršnja sovlaganja, na podpis najemne pogode z novim upra-vljalcem. Ker zaposleni Gostinstva Paka vedo, da obrat, takšen kakršen je danes, ne more biti, pa tudi zaradi ustvarjanja izgube, bodo poskušali vprašanje, kako vendarle Kajuhov dom rešiti pred nadaljnjim propadanjem, rešiti s pomočjo občinskega izvršnega sveta.
Zapletlo pa se je tudi pri ostalih dveh iskalcih novega upravljalca, in sicer pri podpisu najemne pogodbe za Kmečki dvor v Šoštanju »ovirajo« nadaljnji razplet načrti revitalizacije Šoštanja, za bife Ograjenšek pa dvolastništvo objekta.
ESO se uveljavlja
Plodno sodelovanje s tujimi partnerji
Že pred meseci je ESO navezal stike z avstrijsko firmo HARTL, ki je specializirana za stroje za predelavo peska in gradbenega materiala, kot so separatoci peska, pralne naprave, rotacijski drobilci in druge posebne naprave za pe-skolome, (tudi za reciklažo) že uporabljenega materiala). Naprave so v glavnem mobilne (na kolesih ali gosenicah), lahko pa so tudi stabilne. Za ESO-vo tehnologijo in opremo to ni bil pretrd oreh. Poizkusna naročila so tako dobro opravili, da je firma HARTL nadaljevala z naročili in še razširila sodelovanje na nove naprave.
Še več. ESO je že pri prvih izdelavah pokazal veliko svojega znanja in z njim prispeval k izboljšanju konstrukcij in to delo tudi vnovčil. Pred dnevi je ESO izdelal že peto tovrstno napravo. V bodoče jih bo tudi v celoti opremil z elektroinstalacijami in hidravliko. Celoten mobilni drobilec tehta 35 ton stane pa 800.000 DEM.
v aprilu so s firmo HARTL sklenili pogodbo o sodelovanju. ESO je prevzel predstavništvo in prodajo za Jugoslavijo in še nekatere dežele. Prevzel je tudi projektiranje za nove vrste mobilnih naprav, za katere ima ekskluzivno pogodbo.
Peta po vrsti naprava je »krenila« do kupca foto: B. M.
4. stran naò
Še o čiščenju Pake
Paka bo	očiščena
Malo z zamudo a še vedno ak-	da bi Paka spet tekla lepšča, či-
tualno je na naše uredništvo na-	stejša in vabljiva za ljudi,
slovil kratko informacijo obrtnik	Kot smo v NČ že poročali, je s
J®?E GRACER, ki ima svoje go-	pričetkom obratovanja čistilne
stišče v Skornem, kateremu ni bi-	naprave v Tovarni usnja Šoštanj,
lo vseeno, da ostane porečje Pake	storjen pomemben korak k temu
tako opustošeno. Na svoj način je	cilju. Glede fizičnega očiščenja
prisluhnil pobudam, imel pa je tu-	obrežja Pake pa je še vedno
di svojo željo, pomagati sosedom,	opravičena kritika (s strani avtor-
OD TU IN TAM
ja članka). Akcije čiščenja niso uspele odpraviti vseh navlak, oz. je ostalo še precej km obrežja neurejenega. Informacija gospoda Jožeta Gracerja pa kljub vsemu pove, da so si krajani na ta ali oni način prizadevali kaj storiti tudi izven osrednjih aktivnosti za to.
Dan pred prvim majem je Gracer organiziral očiščevalno akcijo, tudi sam prispeval nekaj sredstev, ob pomoči Elkroja Šoštanj, TUŠa, TEŠA, KS Florjan in Lokovica ter Tiskarne Velenje in Garanta iz Polzele, pa je akcija v celoti uspela. Po dopoldanski slabši udeležbi, je bilo popoldne precej ljudi in akcija je bila zaključena ob prvomajskem kresovanju. Tako je zgorelo precej odpadkov, prisotni »mladi po srcu« iz TUŠa in drugi pa so po odprvljenem delu imeli še lep praznik.
Tako je očitek, da se obrtniki niso organizirano odzvali na očiščevalno akcijo, delno odpravljen. Na ta ali oni način so k temu prispevali tudi nekateri drugi obrtniki in tem gre vsekakor zahvala. Kot Jožetu Gracerju in še komu, ki imajo zasluge za urejeno obrežje naše reke.
Jože Miklavc
Medobčinska organizacija slušno prizadetih
Kopica težav tare starše prizadetih otrok
Tekmovanje gasilcev
V okviru programa dela Občinske gasilske zveze Velenje za leto 1991 je bilo to nedeljo na stadionu v Velenju občinsko gasilsko tekmovanje članic, članov in veteranov ter veterank, ki ga je organiziralo gasilsko društvo Pe-sje pod pokroviteljstvom Občinske gasilske zveza Velenje.
Tekmovanja se je udeležilo skupaj 70 ekip. V posameznih kategorijah so prva tri mesta osvojile naslednje tekmovalne desetine:
Članice »A« — GD Topolšica, GD Šoštanj, GD Lokovica; Člani »A« — GD Gaberke I., GD Gaberke II., GD Paška vas; Članice »B« - GD Šalek, GD Bev-če, GD Šentilj; Člani »B« — G D Bevče, G D Šentilj; Člani »B« - GD Velenje II., GD Šalek, GD Šoštanj; Veteranke — GD Bevče, GD Šalek, GD Loko-
vica; Veterani — GD Bevče, GD Šalek II., GD Velenje
Tekmovanja so pomembna oblika strokovne vzgoje in Fizi-
čne sposobnosti gasilcev. S pripravami na tekmovanje in s tekmovanjem gasilci spoznavajo pravilno in učinkovito uporabo gasilske tehnike, s katero so gasilci pri intervencijah v primeru požara in drugih nesrečah še bolj učinkoviti.
Pri medobčinski organizaciji slušno prizadetih Velenje je bil pred časom sestanek sekcije staršev slušno prizadetih otrok. Udeležilo se ga je 12 staršev prizadetih otrok, od šestnajstih kolikor jih imajo evidentiranih. Na sestanku so starši opozorili na celo vrsto težav, ki so povezane z rehabilitacijo in vzgojo njihovih slušno prizadetih otrok. Obenem so starši izmenjali izkušnje, saj vse pestijo enaki ali podobni primeri.
Da bi zvedeli kaj več o teh težavah, samo za pogovor zaprosili predsednico sekcije staršev pri MOSP Velenje Natalijo Petrič. »Kot predstavnica staršev lahko povem kakšni problemi pestijo nas starše, ki imamo slušno prizadete otroke. Prvi in največji problem nastane takoj, ko ugotovimo, da naš otrok ne sliši. Tudi pri zdravnikih nemalokrat naletimo na neodo-bravanje, oziroma nam ne verjamejo, ko jim povemo, da smo ugotovili, da naš otrok ne sliši. Druga težava je pridobitev slušnega aparata. Postopek je zelo dolg, včasih traja več mesecev. Kaj to pomeni za otroka, ni treba posebej poudarjati. Potem imamo težave pri vzgoji in rehabilitaciji slušno prizadetih otrok, kar je povezano z visokimi stroški. Veliki so izdatki za nabavo baterij, s prevozi na strokovno izobraževanje, v šolo, za sofinanciranje otrok v rejniških družinah, v internatu in še in še.
Zato smo starši mnenja, da bi bilo potrebno odpraviti ali
Mozirska občina
Pred dnevi je Gornjo Savinjsko dolino obiskalo dvanajst študentk višje šole za socialne delavke iz Ljubljane. Njihov obisk je sodil v njihov program praktičnega dela na terenu, saj v vsakem
Študentke na petdnevnem raziskovanju
letniku štirikrat obiščejo razna slovenska področja in neposredno delajo z ljudmi, kar je pogoj za vpis v naslednji letnik. Tokrat so se odločile za mozirsko občino. Razlog so seveda poplave, ozi-
roma odpravljanje njihovih posledic. Študentke iz skoraj vse Slovenije so obiskale 40 družin, pomudile so se v krajevnih skupnostih, pri župnikih, v podjetjih in še kje, pogovarjale pa so se predvsem o stiskah ljudi med samo vodno ujmo, kako so ljudje zadovoljni s pomočjo (in kako nekateri niso), veliko besed pa je bilo izrečenih glede tesnobe in strahu ljudi na najbolj ogroženih področjih, saj zaradi počasnosti (ne)ob-navljanja jezov in drugih in-frastrukturnih objektov ob vsakem večjem dežju grozijo nove poplave.
Ker v mozirski občini ustreznih ustanov ni, so obiskale tudi dom za ostarele na Polzeli in zavod za usposabljanje duševno motenih otrok na Dobrni. Na sklepnem sestanku so vse po vrsti zagotovile, da so bile povsod lepo sprejete, pretreslo jih je, ko ljudje še danes jokajo, ko podo-življajo prvonovembrsko nesrečo, po njihovem so ljudje s pomočjo večinoma zadovoljni, ugotovile pa so tudi, da se ljudje v posameznih krajih v zvezi z delitvijo pomoči kar preveč »po strani« gledajo. Vse so tudi zagotovile, daje bila to ena doslej najbolj dragocenih izkušenj, ki jim bo še kako koristila pri kasnejšem opravljanju poklica.
Op)
W DELAVSKA UNIVERZA VELENJE DELAVSKA W
"-s
								
ONESNAŽENOST ZRAKA								J
V tednu od 3. 6. do 9. 24-urne koncentracije ku:		6. 1991 so bile izmerjene naslednje povprečne SOi in maximalne polurne koncentracije v zra-						
AMP		3. 6.	4. 6.	5. 6.	6. 6.	7. 6.	8. 6.	9. 6.
Šoštanj	1 2	0,08 1,02	0,00 0,05	0,03 0,26	0,12 0,79	0,05 0,42	0,00 0,01	0,02 0,41
Topolšica	1 2	0,01 0,06	0,02 0,06	0,02 0,16	0,01 0,15	0,01 0,02	0,01 0,01	0,01 0,04
Veliki vrh	1 2	0,00 0,01	0,01 0,07	0,00 0,03	0,00 0,03	0,02 0,20	0,10 0,55	0,03 0,15
Zavodje	1 2	—	0,04 0,13	0,04 0,28	0,02 0,20	0,01 0,17	0,00 0,02	0,01 0,08
Velenje	1 2	0,00 0,01	0,00 0,00	0,00 0,05	0,00 0,01	0,00 0,02	0,00 0,01	0,00 0,02
Graška gora	1 2	0,09 0,30	0,00 0,02	0,00 0,04	0,02 0,47	0,01 0,04	0,00 0,03	0,00 0,02
Z
H J
U >
<
SI X
w >
Delavska univerza Velenje Titov trg 2, Velenje
organiziramo v sodelovanju s »Kino-videoklubom Gorenje«
tridnevni intenzivni tečaj
? JAZ IN MOJ VIDEO
1)	povprečna 24-urna koncentracija SO; v zraku (v mg/m1)
2)	maximalna polurna koncentracija SO; v zraku v dnevu (v mg/m3)
ODSEK ZA VARSTVO OKOLJA
w
-j
SI X
w >
Z D
^ Ne zamudite enkratne priložnosti —- pojdite v naravo na to dopust z Videokamera. In ne pozabite, poznavanje video- to ^ tehnike in snemanja utegne postati vaše delo!	^
»J	i-l
U	M
fi DELAVSKA UNIVERZA VELENJE DELAVSKA O
spremeniti cenzus pri dodeljevanju denarne pomoči družinam z invalidnimi otroki. Na sestanku smo tudi ugotovili, da v občini Velenje Je pomoči ni. Težave' so tudi z nabavo in servisiranjem pripomočkov za slušno prizadete, ker je večina aparatov
<
Z <
-J
w fi
w
•	osnove videotehnike
•	izbira in nakup kamere, rekorderja, opreme
•	snemanje
•	vzdrževanje video opreme
U V TOREK, SREDO in ČETRTEK
-J
u >
<
SI DS
w >
od 18. do 20. 6. 91 od 17. do 20. ure na Delavski univerzi Velenje, B/l.
Prijave informacije in vplačila: Delavska univerza Velenje, 854 539 — do zapolnitve predvidenega števila. Ce-Ej! na predavanj, osebne inštruktaže in projekcij — 550,00 ^ dinarjev. Za prijavo šteje le predplačilo.
uvoženih. Za uspešno rehabilitacijo je danes na razpolago cela vrsta pripomočkov, ki jih, kot sem dejala, pri nas ni mogoče dobiti, zato je naša želja, da bi morala država z ustrezno carinsko in davčno zakonodajo omogočiti nabavo omenjenih pripomočkov za slušno motene otroke. Nadalje, rehabilitacija invalidnih otrok bi po moje morala biti brezplačna. Posebno pereč je problem izobraževanja naših otrok. Želimo si več možnosti za pridobitev pokli-
cev teh otrok, še posebej pa, da bi lahko svoje otroke vzgajali in usposabljali doma, ker ni hujšega kot trgati otroke od staršev in jih pošiljati v domove ali v rejništvo.
Velik napredek je že v tem, da smo v Celju dobili dislocirano ambulanto, ki omogoča našim otrokom redno strokovno obravnavo in usposabljanje za redne pogovore ter izobraževanje na šolah, najbližjim njihovemu okolju. Naša naloga je tudi, da se pogovorimo z učitelji na šolah, kajti ti otroci potrebujejo več pozornosti, saj se z učiteljem sporazumevajo pretežno preko obraza in branja z ustnic. Starši smo opozorili tudi na težavo pridobivanja statusa invalidnosti, ki ga otroci pred 18. letom starosti ne morejo dobiti, s tem pa ne morejo uveljaviti pravic, ki jih sicer imajo invalidi. Končno tudi pri rejništvu ne gre brez težav. Pojavljajo se predvsem pri otrocih, ki se usposabljajo izven kraja kjer živijo. Naj navedem konkreten primer: rejnica skrbi za dva slušno prizadeta otroka in ima priznan poln delovni čas, če pa je to mati, ki sama skrbi za dva slušno prizadeta otroka, ji tega statusa ne priznajo. Zato si matere želimo, da dobimo to pravico in sicer — ob enem otroku polovičen status, pri dveh pa naj bi mati dobila polni status rejni-ce.«
B. Mugerle
Mozirski radioamaterji
Zanje zvemo, ko jih potrebujemo
Radioamaterstvo je v mozirski občini nedvomno premalo cenjeno in ovrednoteno, predvsem pa tudi premalo poznano. Ljubitelji te dejavnosti so pač posebni »tiči«, njihova dejavnost ni v vsakem trenutku na očeh javnosti, prav ta javnost pa njen pomen seveda spozna takrat, ko jo najbolj potrebuje. Žal (ali na srečo) je to prav ob težkih trenutkih, ob nesrečah, humanitarnih akcijah in podobno. Zadnji opomin ali opomnik za takšno trditev so bile novembrske poplave, ko so bili prav radioamaterji s svojimi zvezami edina vez med posameznimi kraji in s svetom. Vse drugo je za nekaj dni odpovedalo, stvar pa so v svoje roke vzeli ti zanesenjaki z delom ponoči in podnevi in še več. In ljudje skorajda niso »vedeli« zanje, na priznanja itak niso navajeni, njihova trofeja je kartica QSL, vidno znamenje njihove dejavnosti pa kvečjemu kakšen »lov na lisico«.
Nerazumevanje, nepoznavanje in še kakšen podoben »ne« torej niso na mestu, dejstvo pa je, da ima radioamaterstvo v Mozirju ne glede na to bogato izročilo. Njegovi zametki segajo že v leta pred drugo vojno, med njo so tem redkim mojstrom Nemci pobrali vse aparate, kljub temu pa so se znašli, si izdelali nove postaje in Ludvik Es je med drugim dve leti poslušal zavezniške radijske oddaje, oče pa je vse to posredoval naprej na pravo mesto. Po vojni je bilo na nekaj osnovnih šolah precej prosvetnih delavcev, ki so naprej razvijali to dejavnost, organizirani začetki pa segajo v leto 1968, ko so Ludvik Es, Milan Praznik, Lojze Vr-tačnik, Milan Koje in drugi združili svoje napore iz poprejšnjih let in ustanovili klub. Pred tem so seveda »lotali« sprejemnike in bolj poslušali, zatem so si pridobili prostore, ki jih imajo še danes, kljub njihovim prostorskim ugodnostim pa imajo z njimi težave. Niso namreč ogrevani
in zato pozimi, ko je za radioamaterstvo, konstruktorstvo in izobraževanje največ časa, ne morejo opravljati svoje dejavnosti. Radi bi imeli celo manjše prostore, samo da bi bili ogrevani, poleg tega pa sedanji za vzpostavljanje zvez niso primerni. Zato so se že pred leti odločili, da si bodo zgradili novo »postojanko« visoko pod Goltmi in po velikih naporih jim bo to v kratkem uspelo. Na Bursečnikovi kmetiji so naleteli na razumevanje, zastonj so dobili zemljišče in si postavili skromen dom. Ni treba posebej poudarjati, da so praktično vsa dela opravili sami, prav to »sami« pa pomeni peščico zanesenjakov. Radioamaterjev v dolini je veliko, v klubu jih je trenutno 37, dela (za klub) pa jih kakšnih deset.
Financiranje je poseben problem in radioamaterji si na podlagi lastnih sposobnosti in z veliko volje pomagajo na vse možne načine, veseli pa so, da se bodo njihove vrste kaj kmalu zelo okrepile. »Krive« so poplave.
Radioamaterstvo je bilo namreč doslej razvito le v spodnjem delu doline, ob poplavah pa so njegovo vlogo in neprecenljiv pomen spoznali tudi v zgornjem. Tako trenutno poteka tečaj za operaterje, prav iz tega dela pa se ga udeležuje 20 kandidatov, ki bodo svoje teoretično znanje pridobili v aprilu. Problem je seveda oprema. Številčno je sicer na primerni ravni, je pa stara; na novo niti pomisliti ne upajo. Posebej poudarjajo vzgojni pomen svoje dejavnosti, kamor sodi poklicno usmerjanje, pa tudi že potrjeno dejstvo, da člani kluba nikdar ne zajadrajo na stranske poti, v radioamaterstvu vedno iščejo nekaj novega, odkrivajo nova področja, raziskujejo, se tako ali drugače bogatijo in navezujejo znanstva, si krepijo dušo in srce, drugim tudi.
Krvodajalci Splita in Velenja
. » &
Življenje je mozaik, sestavljen iz večjih in manjših delcev. Ni jih med njimi prav veliko, ki bi pričali o tem, kako je temu ali onemu sreča mila pri reševanju takšnih zank in ugank našega vsakdana. Toda, ni jih malo takih, ki zatrjujejo, da zna biti življenje vsemu navkljub lepo prav zaradi obrobnih, drobcenih dogodkov.
Krvodajalci občin Split in Velenje gotovo med slednja uvrščajo medsebojna srečanja, ki nimajo sebi enakega. In prav takšno srečanje je bilo minuli petek, soboto v Velenju.
15 let je že od takrat, ko sta občinski organizaciji Rdečega križa Velenje in Split sklenili dogovor o tem, da bosta s svojimi izkušnjami pomagali druga drugi pri reševanju vprašanj s področja krvodajalstva. S srečanji plemenitih ljudi, ki sočloveku v stiski pomagajo na najlepši način, pa za to njihovo človekoljubnost nagradili bodisi z obiski velenjskih krvodajalcev v Splitu ali darovalcev krvi Splita w našem mestu. Le malokje so dogovori prerastli
v takšna dejanja kot prav na področju krvodajalstva.
Vsa dosedanja srečanja, tudi tokratno štirinajsto, so znova potrdila, da pravega prijateljstva ne more nihče in ničesar omajati, pa naj si bodo časi in razmere še takšne.
Pravzaprav je druženje pre-rastlo samega sebe, kajti mnoge, ki so se spoznali na takšen način, danes vežejo prave bratske, sestrske vezi, trdnost pa jim daje človekoljubnost. Kako nerazdružlji-ve so po svoje govorijo stiski
Na pikniku pri lovski koči na Skornem ni manjkalo smeha, zabave in seveda dobre volje. Gostitelji so namreč zanje pripravili več športno-zabavnih iger. Mnogo lepih vtisov in trenutkov pa so bili deležni še na sobotnem večernem srečanju krvodajalcev Splita in Velenja v hotelu Vesna v Topolšici
rok, objemi, solze na očeh in težko slovo, pa čeprav je med enim in drugim snidenjem le 365 dni.
Vsako srečanje je doživetje zase: zaradi vzroka, ljudi samih, gostoljubja in vsega ostalega spremljajočega dogajanja. In prav nič nenavadnega ni, da gostitelji s skrbnimi pripravami na snidenje pobratinov ne prepustijo ni-čedsar golemu naključju.
Nič drugače seveda ni bilo minuli petek, soboto in nedeljo zjutraj. Občinska organizacija Rdečega križa Velenje se je poskušala Splitčanom na obisku v Velenju zahvaliti za njihovo lani izkazano gostoljubnost z obiskom pivovarne Laško v petek dopoldan, takoj po darovanju krvi za potrebe celjske bolnišnice, pa v soboto z ogledom Ro-tovnikove jame ter piknikom v naravi pri lovski koči v Skornem in nenazadnje še na večernem družabnem srečanju s krvodajalci naše občine v hotelu Vesna v Topolšici. Mimogrede na njem je predsednik Rdečega križa SLove-nije Jure Gärtner štirim posameznikom in občinski orga-
nizaciji RK Split podelil zlate znake republiške človekoljubne organizacije, predsednik občinske tovrstne organizacije Stane Žula pa občinska priznanja solidarnosti za 15-letno delo na področju krvodajalstva.
Trud velenjskih gostiteljev ni bil zaman. Zadovoljni in srečni obrazi 46 udeležencev letošnjega srečanja iz Splita so to dovolj zgovorno potrjevali. »Naši prijatelji, vaši aktivisti so več kot odlični, enkratni. Prvič sem imela priložnost obiskati Slovenijo s krvodajalci, se s prav enakimi ple-mitaši v Velenju srečati in če rečem čudovito, sem povedala mnogo,« je zatrjevala Vedra-na Džuranovič. »V srcu hranim vse, kar sem tukaj doživela lepega, tega pa ni bilo malo, in že danes se veselim snidenja prihodnje leto pri nas. Kolikor bom mogla bom pomagala, da srečanjem, izmenjavi izkušenj ne bi prišlo nič »do živega«. Vedno se bom rada odzvala takšnemu vabilu kot je bilo to za srečanje v Velenju.« Nikša Čulik, sekretar splitske organizacije Rdečega križa, je bil tokrat že sed-
mič med gosti v našem mestu: »Vsako druženje z vašimi in našimi človekljubi je bilo doživetje zase, letošnje še posebej. Počutimo se kot doma, za to pa so poskrbeli naši prijatelji gostitelji in komaj čakam, da se jim bomo prihodnje leto z zvrhano mero gostoljubja lahko oddolžili za njihov trud v Splitu. V teh težkih časih so takšna srečanja nadvse pomembna in optimist sem glede prihodnjih. Hvala vsem, ki so se trudili, da je bilo naše dvoinpoldnevno bivanje v Velenju spet tako prijetno, nepozabno in neponovljivo.« Iz ust Emila Prkiča nismo slišali nič drugačnih besed kot sta jih izrekla prejšnja sogovornika: »Težko izbiram besede za vsa ta doživetja, vtise in kaj mi srečanja pomenijo. Hvala bo morda preskromno, a morda še najbolj zgovorno. Že to, da se srečamo človekoljubi, je nekaj posebnega. Če pa nas družijo še prijateljske vezi, pa sploh. Na svidenje prihodnje leto v Splitu, pa morda čez dve_, štiri leta spet v Velenju.«
Čeprav je gostiteljica 14. srečanja po vrsti — občinska organizacija Rdečega križa Velenje — s strahom pričakovala, ali se bodo pobratini iz Splita odzvali njenemu povabilu ali ne, je bil strah očitno odveč. Stkane vezi so preveč trdne, da bi jih lahko karkoli razrahljalo ali celo pretrgalo. Niso namenjene samemu sebi, ampak so nagrada tistim, ki so z darovanimi decilitri krvi že pomagali sočloveku ohraniti ali celo rešiti življenje ter spodbuda tistim, ki to še nameravajo. Povezalo jih je torej dejanje, ki mu ni para, še vedno jih povezuje in če verjamemo trdnim obljubam, izrečenim ob slovesu v nedeljo zjutraj, bo tako ostalo tudi v prihodnje. Dovolj trdnih vzrokov je za to, tudi volje in zagnanosti.
Krajevna skupnost Vinska gora	KS Gorica in
Bogatejši za posodobljene ceste
V krajevni skupnosti Vinska gora v sosednji občini Žalec si tamkajšnji krajani kljub sedanjim težkim gospodarskim razmeram na vso moč prizadevajo, da bi njihov kraj postal lepši in bogatejši. Največ pozornosti namenjajo infrastrukturi, ki je v tem kraju še vedno revna.
Prav v teh dneh potekajo dela na asfaltiranju cest v dolžini 1.800 metrov v naselju Lipje. Od glavne ceste Arja vas proti Lipju
so v dolžini 1.200 metrov razširili cesto s tri na štiri metre. Na tej cesti so uredili 800 metrov dre-naž in na dva priključka na to cesto položili 200 metrov asfaltne prevleke. Na spodnjem odseku so sanirali tudi dva plazova. Poleg naštetih del so sanirali še cesto, ki povezuje spodnje z zgornjim Lipjem. Vrednost omenjenih del znaša 250.000 dinarjev, sredstva pa so zbrali poiovico krajani sami, druga polovica pa je iz krajevnega prispevka in
sredstev občine Žalec. Krajani so opravili tudi preko 1.000 udarniških ur.
Obnovljene in posodobljene ceste v Vinski gori bodo svečano predali namenu 22. junija ob 12. uri. Istega dne ob 18. uri bo na igriščih pred tamkajšnjo osnovno šolo avdicija za ptujski festival narodnozabavne glasbe, pa ljudsko rajanje ob zvokih ansambla Lojzeta Slaka.
B. M.
O Bevku in njegovih delih
Bevkovi junaki so zaživeli
Živimo v času, ko knjiga, zaradi drugih, vplivnejših medijev in vedno hitrejšega življenjskega ritma, prevečkrat ostaja na polici, je povedala organizatorica zanimivega kviz tekmovanja na OŠ Gustav Šilih, gospa Marija GLINŠEK ob otvoritvi občinskega tekmovanja mladih bralcev. Prireditev, ki je bila pospremljena z zanimivo razstavo o Bevku ter z ljubkim kulturnim programom učencev gostiteljske šole, je bila tokrat namenjena pisatelju Francetu Bevku ob 100-letni-ci njegovega rojstva.
Učenci tekmovalci iz vseh šol Vzgojno izobraževalnega zavoda Velenje so skozi leto prebirali izbrane knjige in v njih spoznavali Bevkove junake, pisateljevo življenje in njegova dela.
Učenci so se najprej pomerili o poznavanju Bevka in njegovih stvaritev na šolskih tekmovanjih, zaključno tekmovanje pa je bilo na OŠ Gustav Šilih prejšnjo sredo popoldne.
Kot so nam povedali na šoli, je bilo kar težko izbrati najboljše iz devetih ekip, ki so zastopale svoje šole. Komisija se je vendarle odločila, da za nekoliko elegantnej-še odgovore podeli največ točk učencem OŠ Karel De-stovnik Kajuh iz Šoštanja, drugi so bili učenci OŠ bratov Mravljakov iz Velenja, na tretjem pa so bili skoraj vsi ostali, gostitelji, pa še oŠ MPT, AA. itd.'
Vendar pa so bili vsi prisotni na rej zanimivi, kulturni prireditvi enotni, da je bilo edino in resno pomembno in vredno tisto, kar so bralci, več sto jih je bilo v igri, ob prebiranju knjig spoznali in doživeli. Rezultati kviza so že v pozabi, med mladimi bralci in literati pa živijo Bevkove osebe in življenjske izkušnje, ki so pomembne tudi v tem času.
Jože Miklavc
Šalek
Srečanje starejših krajanov
Tradicija srečanj starejših krajanov KS Gorica in Šalek ob praznovanju krajevnega praznika (Gorica 10., Šalek 17. 6.), sega vrsto let nazaj, ko je bila to samo ena krajevna skupnost.
V nedeljo, 9. junija so se srečali na OŠ bratov Mravljakov v velikem številu vsi krajani, ki so v pokoju, ni pa manjkalo krajanov, ki so le te pospremili, oz. so si ogledali nastop svojih otrok.
Vrtec »Ciciban« z Gorice je pripravil čudovit, ganljiv
Šola in krajevna skupnost so vse bolj domači in dobrodošli starejšim krajanom Gorice in Šaleka
program, ki je navdušil vse. Prisrčnemu srečanju je dodal vsebino še predsednik sveta KS Gorica, dipl. ing. Stane VIČAR, ki je nagovoril »dedke in babice«, kot se je preprosto izrazil, želel jim je prijetno srečanje in sodelova-
nje s krajevnimi organizacijami v okviru možnosti in želja.
Zanimivo je bilo tudi družabno srečanje, ob pogostitvi in klepetu, ki je zapolnilo nedeljsko popoldne.
Jože Miklavc
® SiXVU\ft\
s
m
PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p. o. MOZIRJE
oVaC^

VABIMO VAS NA DNEVE UGODNIH NAKUPOV -
od 14. do 29. junija
ko bomo »Z ROKO V ROKI« z našimi dobavitelji poskrbeli, da bo naša ponudba zelo ugodna.
NAGRADNA IGRA ZA KUPCE od 1. do 22. junija I. nagrada: glasbeni stolp, 2. nagrada: mikrovalovna pečica, 3. nagrada 5.000,00 v bencinskih bonih in še 50 lepih nagrad.
Pričakujejo vas prijazni trgovci in lepe nagrade! Pridite, naš nasvet je poceni, vendar dragocen
»SAVINJA MÒJA TRGOVINA«
6. stran nad čas
VAŠI PRISPEVKI
13. junij 1991
Trebeliško
inslor
SKLADIŠČNO PRODAJNI
CENTER
SELO
Telefon: 063/853-250, 852-360, 851-141
v mesecu juniju vam po ugodnih cenah in pogojih nudi:
•	ves gradbeni material
•	parket
•	obloge, vrata
•	strešno opeko . . .
NOVOST: delovni čas, vsak dan od 7. do 18. ure in vsako soboto od 7. do 12. ure.
VABI VAS INSTOR!
Majsko srečanje otrok in odraslih
ETIS
Elektro trgovina in servis
Tekavčeva 1, Šoštanj Telefon: 063/881-001
•	prodaja avtoradiov, gospodinjskih aparatov, ročnih elektro orodij, elektroinstalacijskega materiala
0 popravilo gospodinjskih aparatov in ročnih električnih orodij
•	montaža avtoradiov
ODPRTO IMAMO od 15. junija dalje, vsak dan od 8. do 12.
in od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
Skupščina občine Velenje
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve
RAZPISUJE
v skladu z določili 70. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS št. 12/91)
PROSTA DELA IN NALOGE DIREKTORJA DOMA ZA VARSTVO ODRASLIH VELENJE
Poleg splošnih in z zakoni določenih pogojev, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da ima najmanj višjo strokovno izobrazbo,
—	da ima 5 let prakse na delih oziroma nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Kandidat bo izbran za štiri leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s konceptom razvoja Doma naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi na naslov:
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve pri Skupščini občine Velenje Titov trg 1 63320 Velenje
O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po imenovanju na skupščini.
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje	_
KAJ STORITI V PRIMERU IZGUBE OZIROMA TATVINE ČEKOVNIH BLANKETOV ALI ČEKOVNE KARTICE?
Živimo v času, ko je vse več tatvin čekovnih blan-ketov, čekovnih kartic in drugih dokumentov. K temu v veliki meri pripomoremo s svojim neprevidnim vedenjem. Torbice z dokumenti puščamo v avtomobilih, denarnice spravljamo v žepe na vidnih in hitro dosegljivih mestih, dokumente pa kljub nasvetom, naj tega ne počnemo, nosimo skupaj. Pri tem se ne zavedamo skrbi in težav, ki nas doletijo, če smo okradeni, naši dokumenti pa zlorabljeni.
V primeu izgube oziroma tatvine čekovnih blanke-tov ali čekovne kartice morate le-to takoj prijaviti enoti banke, ki vodi vaš tekoči račun. Banka bo prijavo evidentirala in s tem uvedla zaporo izgubljenih ali ukradenih čekov. Z narejeno zaporo bo banka preprečila vnovčevanje čekov v enotah banke in izločitev čekov, ki bi bili morebiti vnovčeni zunaj banke. Tako bo lahko banka tudi pripravila vso dokumentacijo za nadaljni postopek in omogočila takojšnje ukrepanje proti neznancu, ki bi skušal zlorabiti tuje čeke.
Po prijavi izgube čekovne kartice izda banka imetniku novo kartico za isti tekoči račun.
In še naš nasvet:
Čeke je treba nositi ločeno od čekovne kartice oziroma ločeno od osebnih dokumentov. Le tako lahko možnost zlorabe izgubljenih ali ukradenih čekov preprečimo vnaprej.
Minule dni je bilo na Trebeli-škem prav živahno. Občinska zveza prijateljev mladine Velenje je v sodelovanju z AMD Šaleška dolina pripravila srečanje otrok in odraslih ob tekmovanju otrok z BMX in gorskimi kolesi. Tekmovalo je kar 22 tekmovalcev, med njimi tri dekleta, vsi pa so progo tudi premagali. Tekmova-
nje je potekalo v štirih starostnih kategorijah.
Za glasbene užitke je poskrbela skupina ZEUS. Maloštevilni gledalci so si lahko tudi ogledali prikaz vožnje z motorjem — stadion kros in spretnosti pri vožnji z BMX kolesom na asfaltni poti.
Za majsko srečanje je bilo pripravljenih še več aktivnosti za
otroke in odrasle, ki pa niso bile izvedene zaradi slabega obiska prireditve. Prav škoda je, da starši v večjem številu ne izkoristijo možnosti peljati otroke na prelepe terene Trebeliškega, še posebno takrat, ko je organiziran prevoz, poskrbljeno za varnost in so organizirane aktivnosti za otroke in odrasle.
Rezultati tekmovanja z BMX
kolesi :
1.	skupina: 1. mesto — Andrej Rose
2.	skupina: I. mesto — Mitja Uranjek
3.	skupina: tekmovanje z gorskimi kolesi
1. mesto — Klavdija Vodon-čnik
4.	skupina: I. mesto — Mitja Uranjek
Prejeli smo
Ustanovljeno javno komunalno podjetje Velenje
V preteklih dneh je bilo že precej napisanega v zvezi z izvajanjem ukrepov v javnem komunalnem podjetju Velenje.
Z delom smo pričeli I. junija 1991. Cilji in naloge komunalnega podjetja Velenje so razvidni že iz samega Akta o ustanovitvi, ki je bil objavljen, dne 27. 5. 1991 v št. 5 Uradnega vestnika občine Velenje.
V tej številki objavljamo samo izvleček.
Ustanovitelj javnega podjetja je občina Velenje.
Pravice ustanovitelja izvršuje Izvršni svet Skupščine občine Velenje.
•	SREDSTVA ZA USTANOVITEV IN ZAČETEK DELA
Javno podjetje posluje s sredstvi, ki so do njegovega organiziranja kot tehnološka celota pripadala DO VEKOS, razen TOZD Stanovanjska oskrba in nanj pripadajoči del DSSS in sicer v obsegu, ki je potreben za opravljanje dejavnosti iz 5. in 19. člena tega akta.
Sredstva za tekoče poslovanje se zagotavljajo javnemu podjetju iz virov, določenih s tem aktom, na način in pod pogoji, ki jih določi ustanovitelj.
•	PRAVICE USTANOVITELJA V RAZMERJU DO JAVNEGA PODJETJA
Ustanoviteljeve pravice do javnega podjetja so, da:
—	določa posebne pogoje za opravljanje dejavnosti ter
—	daje soglasje k statutu javnega podjetja in njegovim statusnim spremembam
—	daje soglasje k notranji organizaciji javnega podjetja ter številu in vrsti delovnih mest
•	FINANCIRANJE DEJAVNOSTI JAVNEGA PODJETJA
Viri za financiranje dejavnosti javnega podjetja so:
—	viri, ki se zagotavljajo v okviru sistema financiranja javne porabe
—	sredstva, ki jih za uporabo javnih dobrin in javnih storitev plačujejo uporabniki (cene storitev)
—	sredstva domačih in tujih kreditov
—	drugi viri, določeni z zakonom ali predpisom občine.
Ukrepe, ki smo jih izvedli v preteklem tednu so sestavni del kratkoročnih in dolgoročnih nalog našega vodstva. Gre za FINANČNO IN KADROVSKO USTALITEV, katere namen je: da postanemo resnično servis občanov, ki bo opravljal kakovostne, hitre in poceni storitve!
Po seji ožjega kolegija, smo imeli širši kolegij na katerem je bilo 35 uslužbencev, kar je nekaj več kot 10% uslužbencev. Prisotni so bili neposredni vodje, predsedniki delavskih svetov in sindikatov. Tako na tem sestanku, kot pozneje na zborih delavcev, katerih se je udeležil tudi podpredsednik IS SO Velenje g. ROBNIK Viktor smo obrazložili cilje in naloge podjetja v taki organiziranosti kot je postavljena z Aktom o ustanovitvi javnega podjetja, postavili zahteve vodstva, razjasnili spremenjen položaj firme, skladno z novo zakonodajo in javnostjo dela. To zahteva hitrejše in učinkovitejše opravljanje uslug, višjo kakovost dela in kulturo dela . .. Gre za celovit pristop celotnega komunalnega področja, ki se je v preteklosti tudi umetno ločevalo in s tem povzročali nesoglasje med delavci! Zahteva po izpeljavi prave delovne in tehnološke discipline je naletela na odobravanje pri uslužbencih, čeprav je sprva povzročila delno negodovanje! Odločili smo se, da vse kar je dobro ohranjamo, slabo pa nam služi kot opozorilo, da ne smemo ponavljati napak!
Vnaša se tudi spremenjen način upravljanja v podjetje preko Upravnega in nadzornega odbora, zahteva se povsem spremenjen na^in razmišljanja, gre za spremembo navad in odnosa do dela ter uporabnikov!
Pretežni del kolektiva je »zdrav«, pripravljen na delo, strokovno usposobljen in tvoren.
Delovne naloge tečejo tekoče, ne glede na ostanke nesoglasij znotraj kolektiva, ki pa so bile povsem subjektivne narave. Uslužbenci so se pripravljeni vključiti h kitrejšemu razreševanju nalog, odpravljanju notranjih pomanjkljivosti, preteklih napak. Pripravljenost za razreševanje bodočih nalog je velika, ni bilo nasprotovanj zahtevam po večjem redu, urejenosti, čistoči, predvsem pri kakovostnem opravljanju strokovnih nalog.
Že pred pričetkom dela so bili postavljeni nekateri pogoji dela, ki smo jih dogovorili s sedanjimi mojimi pomočniki znotraj kole-
ktiva. Ustvariti je bilo potrebno, kar najbolj primerne delovne pogoje.
Zame to ni tako hud ukrep kot se razlaga v javnosti: dva delavca v suspenzu, ki je začasne narave in ena prerazporeditev zaradi nujnih potreb delovnega procesa. Torej od 336 delavcev — uslužbencev pomeni to le 0,9% vseh uslužbencev.
Ocenili smo, da je tak pristop nujno potreben za uspešen začetek dela po novem, predvsem pa zaradi zavarovanja dokumentacije, kar je v takih primerih nujno, ko gre za postopek, ki je pred sodiščem!
In zakaj pravzaprav gre?
Ker je to naloga, ki seje pričela pred mojim prihodom in ker gre za zaščito sodnega postopka, pridobivanja dokazil in suma odgovornosti, kakršna koli izjava še ta hip ni možna!
Javno podjetje bo delovalo skladno z Aktom o ustanovitvi, naša prvenstvena naloga je, da tečejo tekoče dnevne naloge povsem nemoteno, uporabniki ne smete zaznati na naših storitvah, da se kar koli dogaja znotraj firme. Storitve morajo biti tekoče izvedene, kakovostne in poceni!
Dolgoročno pripravljamo oblikovanje javnega Komunalnega podjetja Velenje, ki bo zajelo vse dosedanje dejavnosti bivšega DO VEKOS Velenje, razen Stanovanjske oskrbe in dela DSSS.
Ustanovitev UPRAVNEGA ODBORA je kratkoročna naloga, kajti tu gre za možnost vpliva ustanovitelja, uporabnikov in uslužbencev na delovanje in poslovanje podjetja. STATUT javnega podjetja mora biti sprejet do konca julija 1991, vse ostale naloge preoblikovanja pa do konca leta 1991.
V zvezi s tem bo potekalo preoblikovanje vseh dejavnosti na:
— tiste, ki so nujno potrebne za zadovoljevanje skupnih potreb uporabnikov in tržne dejavnosti.
Skladno z Zakonom o gospodarskih javnih službah, ki ga je IS Republike Slovenije še sprejel in dal kot Osnutek v Skupščinsko proceduro, bodo naša področja urejena kot javne službe.
Sočasno pa teče postopek razdružitve — preoblikovanja sedanjega TOZD Stanovanjska oskrba in dela DSSS v družbeno podjetje.
Kot že povedano smo v preteklem tednu celovito informirali vse uslužbence v Komunalnem podjetju, saj smo vsi na z,ačasni
razporeditvi, pristopiti moramo k splošni kolektivni pogodbi in sprejeti pogodbe o zaposlitvi.
Ta teden obveščamo javnost, sočasno pa pristopamo znotraj kolektiva h konkretnim aktivnostim na področju nadzora nad izvajanjem zastavljenih ciljev in nalog.
Informiranje navzven je namenjeno našim uporabnikom. Z objavo Akta o ustanovitvi in temi pojasnili želimo dati stvaren vpogled v stanje, svoj pozitivni delež k tvornemu in uspešnemu sodelovanju med nami izvajalci storitev in vami bralci — uporabniki le-teh. Sodelovanje je nujno, saj le-to lahko prispeva k hitrejšemu odpravljanju napak, okvar, pomanjkljivosti . . . Menim, da dolgotrajne pisne bitke niso tvoren prispevek k reševanju dnevnih problemov! Treba je delati in ustvarjati! Zato posebej objavljamo tudi obvestilo KAKO RAVNATI OB OKVARAH?
In kako gledamo naprej?
Sem zmeren optimist, kot vedno! Izkušnje mi kažejo, da ljudje znajo ceniti tvorno delo, prispevek v dobrobit vseh in človečnost!
Stanje in ocena kolektiva pa mi daje jamstvo, da smo na pravi poti!
Moji strokovni sodelavci — pomočniki pa bodo v naslednjih številkah Našega časa in Radia Velenje spregovorili o našem delu podrobneje, o povezavi z vami bralci — uporabniki, o usmerjenosti kolektiva k splošnemu napredku firme kot celote.
Želimo več reda na vseh področjih delovanja. Prizadevamo si za urejeno in čisto okolje ne samo v mestih, tudi na podeželju! Na tem področju smo zelo nemočni, ker so naša prizadevanja izničena, zaradi splošne ne-kulture mladine in odraslih. Želimo širšo podporo: vzgojno-var-stvenih zavodov, šol, podjetij, krajevnih skupnosti, vseh občanov, krajanov . . .
Vsi skupaj želimo, da bi bila naša Dolina ob Paki, mesta in vasi od Paškega Kozjaka do Belih vod, od Graške gore do Velikega vrha, bolj čiste in urejene.
VAROVANJE OKOLJA, BI-
VALNIH IN ŽIVLJENJSKIH POGOJEV V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH JE NAŠA SKUPNA SKRB. Skrb za zelenice, peš poti, odlaganje smeti in bodoča RECIKLAŽA (ločevanje odpadkov na steklo, papir, železo i. dr.) je bodoča velika naloga vseh nas! To je pomembna in zahtevna naloga, ki terja veliko discipline in tudi delovne kulture vseh nas, je pa pomemben prispevek k čistoči in urejenosti našega bivalnega okolja, ter tudi pomemben prispevek k racionalizaciji nacionalnega gospodarstva. Delali bomo to, kar zahodna Evropa izvaja že vrsto let!
Tudi zato smo se odločili za program informiranja, ne samo uslužbencev, tudi uporabnikov!
Moji sodelavci bodo razmišljali:
—	o koriščenju naših storitev!
—	o posredovanju v primeru okvare, odpravljanje pomanjkljivosti, napakah...
—	o navodilih, kaj storiti če pride do okvare, nenadnega iz-to5ka vode, itd.
—	o razvojnih potrebah individualne in kolektivne rabe vode, kanalizacije, čistilne naprave, toplotnem ogrevanju, o investicijah itd.
Tako kot sem dejal uslužbencem na vseh zborih, tako tudi sedaj sporočam: bodimo strpni, vključujmo se tvorno, ne obsojaj-mo vsake aktivnosti že v naprej, da bo propadla, ko se še sploh ni pričela uresničevati;
krepimo zaupanje, sodelovanje, pomagajmo drug drugemu za hitrejše doseganje zastavljenih ciljev in nalog, ki jih od nas pričakuje ustanovitelj in vi uporabniki!
Prosim vse bralce — naše uporabnike: pomanjkljivosti sporočajte sproti, spregovorite tudi o kakovosti naših storitev in dela; predlagajte izboljšave — pričakujemo vašega sodelovanja in pomoči! Obvezujemo se, da bomo sproti odpravljali pomanjkljivosti, upoštevali vaše predloge in jih vgradili v naše načrte izboljšanja kakovosti, organizacije dela ter poslovnosti!
V. d. direktorja Jože Melanšek
Kako ravnati ob okvari?
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE
obvešča,
z namenom izboljšanja kakovosti storitev, povečanja zanesljivosti delovanja komunalnih sistemov ter čimprejšnjega odpravljanja napak
KAKO RAVNATI V PRIMERU OKVAR
na vodovodnem ali toplovodnem sistemu, na področju kanalizacije, odvoza smeti in pokopališke dejavnosti?
1.	Prijavno mesto je v dispečerskem centru na toplotni oskrbi Koroška 3 a, Velenje, kjer je stalni dežurni, ki se oglaša na klice na naslednjih telefonskih številkah
—	tudi izven delovnega časa:
856-251	856-380	855-809.
2.	Na posebni klicni številki 855-835 je avtomatska telefonska tajnica za POROČANJE STANJA NA ŠTEVCIH.
Ob tem želimo opozoriti, da je javljanje podatkov po naslednjem:
—	pokličite tel. štev. 855-835;
—	počakajte, da dobite navodilo za dajanje podatkov:
DOBILI STE PRODAJNO SLUŽBO VEKOS VELENJE;
PO PISKU ODDAJTE SPOROČILO: PRIIMEK IN IME, BIVALIŠČE, STANJE NA ŠTEVCU JE. . .
3.	Dežurstvo je še posebej vpeljano tudi v POGREBNI SLUŽBI na tel. štev. 851-012.
Mayerjeva vila v Razstava umetniških fotografij Metke Vergnion duhu Raku tehnike
Mayerjeva vila v Šoštanju je v času od 5. do 9. junija gostila keramike iz cele Slovenije. Skupino, ki jo je sestavljalo 13 tečajnikov-profesionalnih keramikov, umetnikov in popolnih začetnikov so učili Gioela Sualdi. ena vodilnih keramičark iz Italije in mojstrica Raku tehnike, Zvonko Bizjak iz Izole in Igor Bahor iz Velenja, ki je delavnico tudi organiziral. Ob pomoči ZKO Velenje in ZKO Slovenije so pri izvedbi delavnice materialno pomagali tudi Gorenje Keramika, Keramična industrija Liboje, EMO Celje, Elektro element Izlake, Opekarna Ljubečna in RLV.
Ob zaključku so udeleženci delavnice postavili razstavo v prostorih Mayerjeve vile.
Ker je bila tema tega tečaja Raku tehnika, jo bomo še na kratko predstavili. Raku tehnika se je razvila v YVI. stoletju na
Japonskem hkrati z obredom pitja čaja Rikyu. Velik prijatelj dinastije Hideyoshi je obred razvil tako, da je še danes vreden posebnega zanimanja. Posoda, prostor in oprema morajo biti v posebnem skladju.
Keramične posodice, ki jih je po njegovem naročilu izdeloval lončar Ameyo, so postajale vedno bolj priljubljene in kasneje neobhodne pri tem obredu.
Fascinantnost Raku posodja je bila dosežena z obliko in gla-zurami ki so krasili posodje. V tehniki Raku so izdelovali poleg čajnih posod še kadilnice za dišave. V drugi polovici 20. stoletja so Raku tehniko pričeli uporabljati v Angliji pri izdelavi okrasnih in umetniških izdelkov in skulptur. Zdaj postaja vedno bolj uporabljana v Evropi (Italija, Španija) v Ameriki pa dosega vrhunec.	g. g.
V skladu z že uveljavljeno tradicijo je tudi na letošnji majski razstavi v Galeriji v Velenju zastopana fotografija.
Na ogled so dela Metke Vergnion, fotografinje slovenskega rodu, ki sedaj živi in ustvarja v Švici. Gre za t.i. multimedijsko fotografijo, katere končni efekt je podoben barvni fotografiji. Za razliko od le-te pa so dela Metke Vergnion unikatna, enkratna, neponovljiva.
Avtorica izhaja iz črno-bele fotografije, ki jo čisto na svoj način ne le kemično, ampak tudi mehansko obdela.
Razlike se kažejo že pri razvijanju fotografije. Razvija namreč krajši čas, kot je to običajno, tako da so na papirju nastale linije in obrisi komaj vidni, še čisto zabrisani. Do te stopnje razvite fotografije umetnica potem naprej obdeluje z barvo. Pri tem se poslužuje barvanja s čopičem in t. i. »amerikanske retuše«, ko s kompresorjem poškropi površino. Da ne bi bila barva nanešena povsod, si pomaga s prekrivanjem osnove, t. j. črno-bele fotografije, ki ji pravzaprav vseskozi služi kot risba. S tem prekrivanjem pa
lahko določene kompozicijske elemente poudari ali pa zabriše, kot je to dobro vidno na fotografiji »V množici«. Pogosto doseže zaželen učinek le z barvo in njenimi tonskimi variacijami (npr. pri »Indonezijski plesalki«).
Če si natančno ogledate fotografije »Plavajoča palača«, »Delo kot po navadi« ter »V čast prednikov«, boste videli, da se Metka Vergnion za dosego svojih ciljev poslužuje celo mehanske obdelave negativa. V film, t. j. v emulzijo, dodatno vpraska linije, ki jih z objektivom ni ujela, ali pa tudi odstrani, spraska emulzijo, tako da so na fotografiji določeni elementi zabrisani, kot bi bili napol zradirani.
Tako skuša avtorica že s samo tehniko izraziti svoja občutja in svoj odnos do sveta.
V motivih Vergnionove se jasno kaže velik vpliv njenega nekajletnega bivanja v Hong Kongu. Velik vtis nanjo naredijo lepota kitajske pokrajine in njene posebnosti, frapantno, kar neverjetno sožitje hongkoških junk in uvoženih ameriških nebotičnikov, ljudje, njihova kultura in religija.
Vse to vpliva na njen odnos do sveta, ki nam ga s temi svojimi izbranimi kompozicijami na svoj način tudi posreduje.
Še posebno se Metka Vergnion odlikuje kot dobra opazovalka v žanrskih prizorih, ki pričajo o njenem izrednem občutku za kompozicijo.
Posebno poglavje v njeni motiviki predstavlja karigrafija. To so črkovni znaki. Na njenih fotografijah zažive pred nami kitajske črke v vsej svoji strogi, čisti
linearnosti. In čeprav jih ne razumemo, ne znamo razbrati njihovega pomena, nam kljub temu nudijo lep estetski užitek.
V delih Metke Vergnion se skrivata filozofija in modrost večtisočletne kitajske tradicije, ki priteguje naše zanimanje, nas na vsakem koraku prevzame in nas sili v razmišljanje.
Metka Vergnion išče v eksotiki izraze vsakdanjosti in neskončnost človekovega bivanja.
Darja Povše Winkler
Razstava ob dnevu gradbincev
Pred nedavnim je organiziral velenjski Vegrad v sodelovanju s področnim odborom svobodnih sindikatov Slovenije Velenje likovno kolonijo gradbenih delavcev Slovenije. Ta sodi v sklop vsakoletnih kulturnih srečanj gradbincev Slovenije. Del izdelkov, ki so jih ustvarili likovniki amaterji pod vodstvom akademskega kiparja Lojzeta Zavolovška, so razstavili v Galeriji Vegrad. Razstavo so odprli ob dnevu gradbincev, na ogled pa je ves mesec.
Svatba po solčavsko
Štiridnevna delavnica oblikovanja gline v Raku tehniki ki je potekala v tednu od 5. do 9. junija v Mayerjevi vili v Šoštanju je pritegnila 13 tečajnikov iz vse Slovenije v starosti od 17 do 65 let, je uspešno končana. Njihove izdelke si lahko ogledate v prostorih Mayerjeve vile, če vam bodo všeč, se lahko udeležite katerega od naslednjih tečajev keramike, saj organizatorji te še načrtujejo.
izvnuzeja Velenje
Zgodilo se je . .
13. JUNIJA
Leta 1953
so na današnji dan (v soboto) zvečer z ognjemetom in »plesom vodnih vil« otvorili restavracijo in kopališče na velenjskem jezeru. Dela je leta 1952 zastavil ambiciozni odbor novoustanovljenega Delavsko prosvetnega društva Svoboda, ki mu je predsedoval Nestl Žgank. Velenjski rudar, ki je izšel 10. junija, je pospremil bližajočo se otvoritev s primernim »uvodnikom«.
». . . Pusto in samotno je bilo velenjsko jezero v letih po osvoboditvi. Vodne ptice so imele tu svoj paradiž, divje se je tam preplašila vitka belouška. Mirno tišino so motili le koraki nldarjev, ki so iz bližnjih vasi mimo jezera hodili na delo . .. Večerne zvezde so se kopale v jezerskih valovih in regljanje žab je prijetno odmevalo v toplino poletnega večera. Le redki so bili kopalci, ki so zašli v to divjino, a ti so bili polni hvale o prijetnostih kopanja v velenjskem jezeru ...«
Toda te idile, ki jo je začutil in nekoliko lirično obarval člankar (Vrabič) je zamenjala druga, »udarniška« slika, primernejša tedanjim časom: ». . . Glasno so zapele lopate, zamolklo so odmevali udarci krampov, buldožerje nenehno prepeval svojo pesem. Po ožganih telesih je tekel znoj, napenjale so se mišice, trume so prihajale v popoldanskih urah na prostovoljno delo in odhajale pozno zvečer. Zazijali so dolgi kanali, v katerih so se kot neskončne kače vile vodovodne cevi, buldožer je z gigantsko močjo prerival cele gore ilovnate zemlje, zasipal močvirja in jezera, pridne roke so kopale in zasipavale, čistile grmovje in podirale drevje. Nastale so velike koristne površine, na katere je pridna roka velenjskega rudarja pod spretno in zrelo zamislijo direktorja rudnika (Nestla Zganka) postavila okusno in lepo opremljeno zgradbo in jo prešerno nazval(a) »velenjski hotel« . ..«
Nato je prišel čas za opis nove — »socialistične idile«: ». . . tu se bo naš rudar lahko našel s svojimi tovariši, ne samo na zadahli številki pod zemljo, temveč tudi v prostih urah, kjer se bosta lahko ob solidni postrežbi in čistem zraku pogovarjala o vseh tegobah in mučnih dneh, ne samo o polnih huntih premoga in akordih, temveč tudi o vseh ostalih vprašanjih, o katerih pogovor teče veliko lepše ob čaši domačega mošta .. .« Ženske tedanje dobe pa naj bi novo pridobitev izkoristile takole: »... Delovna žena bo želela izkoristiti čas drugače: v prijetnem naslonjalu ob jezeru bo ob ročnem delu čuvala vajino de-co, ki bo capljala ob vodi, gradila kolače in gradove iz peska, se učila plavanja pod vodstvom posebnih učiteljev in si s telovadbo in igrami na soncu nabirala zdravje z utrjevanjem telesa . . .«
In kot v starih basnih še morala: »... Za tebe in za tvojo srečo je zgrajeno vse to, na tvojo srečo misli naša domovina, da ne boš životaril v vlažnih beznicah in zakotnih.krčmah. Pridi med nas, da bomo složni tudi v veselju, prav tako, kot smo složni pri delu.«
Za konec pa je vendarle treba povedati, da so od leta 1953 dalje celoten kompleks okoli jezera urejali in zgradili še letno gledališče in kino, stadion z atletskimi napravami in nogometnim igriščem, skrbeli za ribji zarod itd. Velenjsko jezero je v petdesetih letih in prvi polovici šestdesetih let predstavljalo slovenski turistični biser, ki so ga množično obiskovali turisti iz cele Jugoslavije.
Velenjski rudar, leto I, št. 6, Velenje 10. junija 19.53:
V šegah in običajih je veliko narodovo bogastvo, je odraz bistva in narave ljudi, izročilo iz roda v rod, ki naj bi ne tonilo v pozabo. Zal pa so casi v katerih živimo zelo usodni za vsakršno izročilo. Druga svetovna vojna je prekinila neko ustaljeno pot življenja, je zarezala v narodovo bit globoke brazde trpljenja in morda tudi pozabe.
Hribovsko prebivalstvo je povsod po svetu v marsičem bolj prvobitno, kot nižinsko. V preteklosti so bile poleg tega še velike razlike v ponašanju in seveda načinu življenja. Danes je masikaj drugače, saj ljudje drugače živijo, tudi v visoke hribovske predele je segla sodobnost tako v tehničnem, kot tudi v značajskem smislu.
Če beremo Frana Kocbeka, ki je o ljudeh na naših hribovskih Kmetijah marsikaj zapisal, če nam je pri roki kakšen zapis Jožeta Lekšeta ali Frana Hnberni-ka in ne nazadnje dr. Frischaufa, dobimo neko predstavo o ljudeh tistega časa. Kocbek je orisal »gorjance« takole: »Gorjanci so večinoma bolj vitke postave in visokega života, nekaj pa je čokatih in okrogloličnih'. Temperamenta so po veliki večini flegma-tičnega; zato so v mišljenju, izrezovanju in kretanju počasni, zaprti, malobesedni in proti tujcu nezaupljivi, sicer so pa vljudfni, gostoljubni in možbeseda. Pri delu so vstrajni in natančni, dru-
fače trezni in zadovoljni ...«. akšna ocena je za tiste čase odraz poznavanja, saj je Kocbek kot navdušen planinec na svojih poteh srečeval hribovske ljudi z njimi gradil slovensko planinsko zavest in organizacijo, po njihovi zaslugi, nenazadnje narodni zavesti, ostal našim rodovom planinski svet, tedaj zelo napadalnim tujcem.
Za solčavski predel gotovo velja ugotovitev kulturne navezanosti na ljudi onkraj sedanje državne meje. Tedaj, pred prvo svetovno vojno so ljudje tostran in onstran Oljševe živeli kot celota, bili so Slovenci. Tako torej ni naključje, da je v običajih in šegah Solčavanov veliko koroškega vpliva. To je opaziti tudi pri svatbenih navadah.
K svatbi vabita tako ženin, kpt nevesta, pač vsak svoje goste. Že ob vabilu je slovesno, vabljeni pogostijo goste z mesom (želodcem), kruhom in s krapi. Preden odidejo dobijo še vsak šopek. Tako je zapisano za čas okoli leta 1920. Z razliko od dolinskih predelov imajo tu »starešino« (camar), ki vodi vso svatbo, njegova sodelavka je »svatvinja«, starejša omožena ženska iz sorodstva. Nato sta dve priči >mö-ža<, imajo še dva »družca« in dve »družici«. Že pri prihodu svatov, jim dajo svatvinja in družici krape in pušeljce, one poskr-be še za ozaljšanje hiše v kateri je svatba.
K poroki v cerkvev gredo v re-dosledu: godec, moža, camar in ženin, oba družca, svatvinja in nevesta, nato obe družici. Sledijo možje, potem še žene, v parih.
Že v cerkvi gledajo kako gore sveče. Verjamejo, da je leva nevestina in desna ženinova, sedaj je pomembno katera od sveč bolj gori, to pomeni, da bo tisti čigar sveča lepše gori, dlje živel . . . Ko poklekneta ženin in nevesta pred duhovnikom, če sta tesno arug ob drugem, se bosta dobro razumela. Če se eden ali drugi odmakne, se bosta dobro razumela. Če se eden ali drugi odmakne, bo tisti, ki je to stori, moral v zakonu ob kakem prepiru prvi »je-njati« ...
Po opravljenem obredu ostaneta ženin in nevesta še malo v cerkvi, darujeta za siromake in malo pomolita. Ko odideta iz cerkve se napotita v kapelico sv. Ane kjer molita za srečen zarod. Nato ju pozdravijo svatje, ženi-novi stisnejo v roko ženinu nekaj denarja, nevestini pa nevesti. Pravijo, da dajo ženinu ali nevesti »na roko«. Fantje nato »šran-gajo«, če gre nevesta iz fare. Radi »zajamejo« nevesto in pričakujejo, da jo bodo prišli odkupiti. Čim dlje čakajo, višja je cena.
V soboto kjer je predvidena svatba, narišejo na tla veliko osmico. Prvi ples pripade: nevesti, ženinu, camru in svatvinji, pa še obema družcema z družicama. Ostali svatje stopijo k steni. Carrier sname klobuk z glave, na njem sta poleg šopka še dva pol
metra dolga bela trakova, vrže godcem goldinar in napravi s klobučnimi trakovi na tla znamenje križa in zapoje:
Zdaj bomo začeli v imenu Boga, Očeta in Sina in S vet'ga Duha.
S tem se svatba dejansko prične. Pravijo, da dokler prvih osem para pleše v osmici, da plešejo »krivo vižo«. Seveda povabi camer na koncu še ostale svate k plesu.
Ko sedejo za mizo, prično peti razne »zdravičke«, včasih pa po-jo tudi »nebeško ojset«, pesem, ki se ponavadi poje med obredom v cerkvi. To je dolga pesem, pa omenimo le prve kitice:
Kaj za en trošt in veselje oživlja moje srce.
Kadar spominjam da Bog večni je za nebesa ustvaril me.
Kristjani izvoljeni, ki smo vsi povabljeni k ti nebeški osjeti (ojceti), katera ne bo nikdar herala, bo na večno gverala.
Nihče ne more zgruntati to nebeško veselje,
obličje božje gledati brez konca na vselej . . .
Seveda se poje vmes »štajerš«, ki je v dolini povsod običaj. Gre za razne dovtipe in tudi zdravice, ki jih največkrat pojo godci, ti imajo sploh glavno besedo pri poteku svatbe.
Ko se svatba nagiba h kraju sledi »rajtnga«. Vsak od svatov plača delež za stroške, camar in oba družca pa poleg deleža še goldinar dodatno. Potek pobiranja denarja je določen. Eden od starešin vzame prazen krožnik, položi nanj kozarec, drugi stare-sina vzame prazen krožnik za denar. Camer in starešina se pogajata za ceno, ki stalno raste. Seveda zbuja barantanje in spremljajoča dejanja obilo smeha. Vendar se potem umiri in denar se pobere od vseh navzočih. Svatba se polagoma zaključi. Običajno je trajala dva dni, marsikje pa še dlje.
Tudi v solčavskem končuje bil običaj, da po osmih dnevih camer povabi na »jesih«. Ta izraz je udomačen po dolini, dočim pravijo v Solčavi ponovnemu snidenju »umivalca«. Tudi ob tej priliki so veseli in godci morajo »dati^vse od sebe«, da je zabavno. Ce se umivalca zavleče, radi poreko, da se kranclovka kisa ali da jo iz »jesiha vlečejo.«
Aleksander Videčnik
r
Mladinske verske skupine Velenja in Šoštanja in Iniciativni odbor Mladinskih krščanskih demokratov občine Velenje vabijo na
Mladinski verski tabor,
ki bo v soboto, 15. 6., v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Program bo prepleten z versko, kulturno in družabno vsebino, poleg tega pa bodo tudi okrogle mize o aktualnih življenjskih (mladinskih), verskih in družbenih vprašanjih. Predstavilo se bo tudi gibanje Vera in luč. Program tabora: . 10.00 skupna molitev
10.30 okrogla miza (o življenju, zakonu, partnerstvu)
kulturni program (igra »Jezični dohtar«) 12.30 odmor za kosilo 13.30 družabni del tabora 15.00 okrogla miza (o družbenih vprašanjih) 16.15 okrogla miza (o verskih vprašanjih)
kulturni program (igra »Veriga«) 18.00 sveta maša na Homcu pri Slovenj Gradcu
Vabljeni!
Sv. Anton Padovanski (1191 — 1231)
Sveti Anton Padovanski se je rodil proti koncu leta 1191 (nekateri viri navajajo tudi datum 15. avgust 1195) v Lizboni na Portugalskem. Bil je prvorojenec viteza Martina in Marije Terezije. Umrl je 13. junija 1231 Padovi.
Pri krstu je dobil ime Fernando. Do njegovega petnajstega leta ni dosti znanega. Obiskoval je stolno šolo v Lizboni in se učil latinščine, grščine in arabščine. Po materini smrti je stopil v red avguštincev, kjer je prebil dve leti. Na njegovo željo ga je predstojnik poslal v samostan sv. Križa v Co'mbri. Pričel se je izpopolnjevati v poznavanju Svetega pisma ter spisov cerkvenih očetov, še posebej sv. Avguština. Ob študiju se je posvečal tudi bolnikom. Leta 1218 (ali 1219) je bil posvečen v duhovnika.
V času bivanja v Coimbri je spoznal nekaj mladih redovnikov, ki jih je sv. Frančišek poslal misijonarit med Mavre in muslimanske Arabce v Maroko, kjer so umrli mučeniške smrti leta 1220. Pokopali so jih v križrteni hodniku avguštinskega samosta-
na v Coimbri. Ferdinanda je dogodek tako pretresel, da je poleti 1220. leta zaprosil za sprejem pri Frančiškovih manjših bratih in si prevzel ime Anton. Še isto jesen se je odpravil v Maroko, vendar se je moral zaradi bolezni vrniti. Pridružil se je manjšim bratom (frančiškanom) v Messini na Siciliji, kasneje pa v Monte Paolu pri Forliju. Maja 1221 je na redovnem srečanju spoznal tudi sv. Frančiška Assiškega.
Anton se je uveljavil s svojo globino in zavzetostjo in kmalu postal tudi prvi profesor teologije svoje redovne skupnosti. Leta 1225 se je odpravil na potovanje po južni in srednji Franciji, kjer je takrat bilo precej zmede zaradi krivoverstva albižanov. Obsojal je njihove nauke (tajili so vstajenje od mrtvih, zavračali so zakonsko življenje kot nekaj nečistega . ..), hkrati pa bil tudi blag.
Sčasoma gaje prihajalo posluša, vse več ljudi, zato je pričel pridigati na prostem. Nekaj časa je bil predstojnik (gvardijan) sa-
mostana v Limogesu, kjer je dokončal pisanje svojih nedeljskih govorov, a je tudi resno zbolel. Leta 1227 se je vrnil v Italijo in bil na generalnem kapitlju izvoljen za redovnega predstojnika za celotno severno Italijo.
Po približno treh letih je zaprosil za razrešitev predstojniške službe in se nato naselil v Padovi v samostanu sv. Marije. V letih 1230 in 1231 je pisal znamenite govore za svetniške praznike, imenovane Sanctorales. Potoval je tudi v okoliške kraje, kjer je vedno naletel na množico vernikov. Moči so mu opešale, zato se je konec maja 1231 umaknil v samoto kraja Composampiero nedaleč od Padove. Malo pred mr-tjo se je hotel vrniti v Padovo, vendar je zaradi izčrpanosti 13. junija 1231 izdihnil v majhnem samostanu Arcella. Kasneje so ga prenesli v Padovo, kjer je pokopan v baziliki, posvečeni po njem. Papež Gregor IX. je Antona že eno leto kasneje (30. maja 1232) razglasil za svetnika in tako tudi uradno potrdil sodbo ljudstva. Papež Pij XII. pa je leta
1946 sv. Antonu podelil častni naziv cerkvenega učitelja.
Češčenje sv. Antona Padovan-skega je zelo razširjeno tudi na Slovenskem. Za svojega zavetnika so si ga najprej izbrali vojaki, pozneje pa tudi dekleta, ki bi se rade poročile, ter žene, ki so želele obdržati moža. Posebno pribežališče je še danes vsem, ki so kaj izgubili.
Ker je svetnik navajal ljudi k dejavni ljubezni do revežev, verniki radi darujejo za »kruh sv. Antona« (miloščina za reveže) in prižigajo sveče pred njegovo podobo. Sv. Antona Padovanskega upodabljajo z malim Jezusom v naročju in lilijo v roki. Ta podoba temelji na legendarnem čudežu v Musini, ko se je sv. Antonu v videnju prikazal Jezus (kot otrok).
V Skornem pri Šoštanju je cerkev sv. Antona Puščavnika, ki goduje 17. januarja, s katerim ljudje pogosto zamenjujejo sv. Antona Padovanskega. Vsekakor je slovesno na oba svetniška godova.	Branko NIMAC, Velenje
Veterinar Anton Resnik
>Z ljudmi v stiski moraš čutiti<
Tri desetletja je že zvest veterinarski postaji Mozirje in ljudem v tej občini, ob dopolnjenih šestdeset letih življenja je bil polnih trideset let v operativni terenski veterinarski službi, ob tem dvanajst let občinski veterinarski inšpektor, po letu 1980 je opravljal naloge direktorja združene Savinjsko-šaleške veterinarske postaje, danes je predstojnik veterinarske postaje Mozirje v sestavu celjskega zavoda za živinorejo in veterinarstvo.
Po diplomi je opravil podiplomski študij in magisterij in se s tem specializiral za zdravstveno varstvo in reprodukcijo govedi, opravil je mnogo strokovnih in raziskovalnih nalog in njegove izsledke še danes uporabljajo profesorji na univerzi in jih koristijo drugi raziskovalci, veliko je napisal strokovnih člankov in _ prispevkov, ki se jih skoraj ne da našteti, je bibliografi-
ja preveč obsežna, sodeloval je na strokovnih posvetovanjih in kongresih, lotil se je mentorstva na študent-
skem raziskovalnem taboru, pomagal mladim velenjskim raziskovalcem ..., vse to ob rednem in zahtevnem
delu veterinarja na terenu.
ANTON RESNIK iz Mozirja je to. Nezakonski otrok iz kmečkega okolja, ki je leta 1944 ostal še brez matere (padla je pri osvobajanju Gornje Savinjske doline). Prepuščen sam sebi se je kljub ljubezni do tehnike odločil za veterinarja.
Pripada drugi generaciji povojnih veterinarskih tehnikov iz leta 1952. V sebi je čutil, da je to premalo in je leta 1960 diplomiral na zagrebški fakulteti, se leto kasneje zaposlil v Mozirju in tu ostal, ob vseh prilikah za boljšo zaposlitev je ostal zvest dolini in njenim ljudem, zvest samemu sebi.
Ob vsem tem za svoje in življenjsko delo svojih kolegov šteje izgradnjo sodobne veterinarske postaje v Mozirju. Zakaj? Utemeljen razlog ima zato, pa ne zaradi velikih naporov ob gradnji. Gre za ogromno pridobitev
z novimi prostori in sodobno opremo tudi za zahtevnejše posege, z ambulanto, lekarno in tako naprej, končno gre za postajo in veterinarje z vozili, z radijskimi zvezami in še za kaj. Anton Resnik mlajšim kolegom nenehno polaga na srce, da vsega tega ne smejo izgubiti, v nobenem primeru. Zakaj ta njegov strah? Prvič zaradi tega, ker se dobro spominja svojih začetkov, ko so veterinarji hodili peš do gorskih kmetij, z majhno torbo in najnujnejšo opremo, odvisni od sebe in svojega znanja. Danes je drugače. Cestnih povezav je veliko, z vozili in opremo pridejo že skoraj do sleherne živali. Drugič zato, ker se znova pripravlja reorganizacija veterinarske službe, ki bo omogočala tudi veterinarsko službo z osebnim delom, privatno prakso torej. Seveda bo javna veterinarska služba ostajala naprej, rabila pa naj bi manj prostorov in »interesenti« zanje se že javljajo. Ne zaradi veterinarjev in ne zaradi ljudi.
Veliko govorimo o družinskih zdravnikih, tudi družinski veterinarji niso izjema pri tem. Seveda velja dejstvo, da so takšnega družinskega veterinarja v mozirski občini snovali in uresničevali vsaj zadnja leta. Včasih so imeli svoje postaje ob cestah, danes pridejo do vsakega rejca. To je še posebej pomembno, sai družbenih farm skorajda ni in kar 90 odstotkov živinoreje predstavljajo zasebni rejci. Žal tudi predelovalne industrije na tem področju ni, je le surovinsko zaledje in s tem pri dohodku na slabšem.
Dejstvo je, da imajo ljudje veterinarje radi. Anton Resnik pravi: »Tudi po 30 letih službe v dolini ni človeka, ki bi se ga izogibal, ali on mene. Veterinar mora biti dober do človeka, mora v stiski čutiti z njim, obenem moraš biti nalogam dorasel tudi strokovno, saj le uspeh vliva zaupanje.«
0'P)
J.IJJMAIJP
Aljoša Videtič
Fotoklub Zrno iz Velenja je za tiste, ki se spoznajo in ki cenijo umetnost fotografije, vsaj v slovenskem prostoru pojem zase. Aljoša Videtič, član omenjenega kluba, pa prav tako.
Ni ravno malo mladih fotografov, ki bi se že pri osemnajstih lahko pohvalili s tremi samostojnimi razstavami (eno je pred nedavnim pripravil na velenjskem gradu), z naslovom Fotoamater drugega razreda, z obilico priznanj in nagrad z republiških fotograf-
skih razstav, s sodelovanjem na razstavi jugoslovanske fotografije v Sarajevu,... »Pozna se dobro delo mentorja Staneta Jeršiča ter dejstvo, kako lep, zanimiv, a nikoli povsem odkrit je svet fotografije. Zame je to izziv, ki se mu nisem mogel upreti,« zatrjuje Aljoša.
S fotoaparatom, objektom in nenazadnje končnim izdelkom — fotografijo se je naš sogovornik srečal povsem po naključju pred osmimi leti na osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju. Od takrat dalje dejavnosti, ki je pritegnila njegovo pozornost, ostaja zvest do danes. Kadar ni dijak, je fotograf, čeprav tudi ob tem samokritike ne manjka. Leti pa predvsem na njegov čas, ki ga videnju svojega sveta skozi objektiv in pri oveko-
večanju vidnega oziroma »fajn je, če lahko to, kar misliš, predstaviš še na sliki«,
namenja. Sam namreč pravi, da je bil v osnovnošolskih letih bolj priden fotograf kot je v srednješolskih. Zahteve in obveze dijaka tretjega letnika usmeritve elektrotehnik — energetik Centra srednjih šol Velenje so namreč krepko odrinile konjička, za katerega si bo gotovo vzel več časa v prihajajočih počitnicah.
No, tako hudo pa spet ni bilo. Kajti drugače ne bi v tem trenutku sodeloval pri pripravi kolekcije fotografi j za kulturno izmenjavo z Es-slingenom, za izdajo kataloga ob tej priložnosti, nenazadnje tudi zaradi zahtevnih načrtov samih. Med vsemi objekti ga najbolj zanima portret, življenje ljudi — zahtevna stvar, ki bo v
prihodnje Aljošin glavni objekt. Od tehnik črno-bela fotografija. Rad bi jo »spoznal« čimbolje, ker je neomajna, ker daje več ustvarjalnosti kot barvna.
Za Aljošo so tekmovanja mladih fotografov neke vrste dokazovanja, veliko več veselja mu dajejo samostojne razstave, še več lastna knjiga. In prav slednja je njegov največji cilj. Čeprav mu bo podredil vsa svoja snovanja v svetu fotografske umetnosti, se velikega »meta« ne nadeja čez leto, dve. Veselil pa se bo lahko le, če bo ustvarjal vsaj tako pridno kot je v osnovnošolskih časih.
Ukvarjanje s fotografijo je zaenkrat njegov konjiček, edini in seveda najlepši. Če bo priložnost, se bo morda zanj ogrel tako zelo, da ga bo »zamenjal« še za poklic.
Ples živi v nas
Ta petek bo v kulturnem domu v Velenju zanimiva prireditev, ki je ljubitelji plesa gotovo ne bodo zamudili. »Ples živi v nas« jo je poimenovala organizatorica, zveza kulturnih organizacij občine Velenje.
Na njej pa se bodo predstavile domače skupine, in sicer poleg glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje še skupini Gib in Media. Prireditev bodo začeli ob 18. uri.
Poletna kulturna srečanja
Tokrat na Uršlji gori
Poletje se bliža, s tem pa se bodo pričela tudi poletna srečanja. Eno izmed njih je tudi Poletno kulturno srečanje na Uršlji gori, ki bo 23. 6. 91, ob 11. uri. To srečanje je posvečeno pesniku Antonu Aškercu. V programu pa bodo sodelovali: Rudarski oktet Velenje in osnovna šola Anton Aškerc Velenje.
Vse planince in ljubitelje kulture vabimo, da se odločijo, ter pridejo na prelepo Uršljo goro in preživijo lep dan. H. M.
Zvečer se nas je celo veter usmilil ter se nekam potuhnil. Z Vikijem upava, da bo tudi jutri veter karseda usmiljen, saj v najino smer sonce pokuka komaj okoli druge ure popoldan. Hladno pa je tako ali tako že brez njega. Upava, da bo jutri šlo vse po maslu, ker izgleda, da bo šlo prvič tukaj v Afriki zares. Za konec je potrebno napraviti kaj poštenega, kajti konec delo krasi.
Dobro razpoložena sva z Vikijem vstala že pred osmo uro. Še v šotoru sva pozajtrkovala puding, ki sem ga pripravil že prejšnji večer. Nekaj veselja nama je pokvaril Boris, ki nama je zabičal, da ne smeva porabiti več kot dva svedrovca. Vseeno sva se, po obvezni jutranji kavici, dobre volje zagrizla v hrib. Že prav kmalu sem se pričel jeziti na obupno težak nahrbtnik, ki me je pritiskal k tlom. Kljub temu sem ob deseti uri zabil stojiščni klin. Veter se naju je to pot usmilil, toda vseeno je bilo precej hladno. Prvi raztežaj sva kar hitro zmogla, čeprav je izgledal odurno krušljiv.
Sam sem še kar naprej robantil čez pretežek nahrbtnik, ki je bil poln opreme, ki nama bo morebiti prišla še kako prav. Ni prav prijetno plezati »petice« s težkim nahrbtnikom, pa čeprav kot drugi. Drugi raztežaj je vodil skozi gladek kamin, ki se je končal s še bolj gladko ploščo pod streho. Prav tu se je začel kovati najin drugi poraz. Varovanje je bilo nemogoče urediti s 96 klini, zatiči ali metulji. Sama gladkoba in moral je zapeti sveder. Najina
smer je bila, kot je bilo videti, že razdevičena. To seje samo še potrdilo, ko je Viki z velikimi mukami prilezel preko plošče na mikro poličko. Tam je veselo gledala vanj luknja za svedrovec. S tega mesta je še nekaj časa poskušal naprej, vendar brez uspeha.
Zato sem pričel plezati jaz. Hitro sem prilezel do mesta kjer se je v skali šopiril najin prvi svedrovec. Že do tja je bila kar lepa »šesti-ca«. Nad njim pa sta tičala v slepi razpoki dva »jeseničana«, vsak po kakšen centimeter v skali. Na tem je torej visel Viki, medtem, ko je vrtal luknjo za svedrovec. Prav nič lepo nista izgledala, vendar sta svojo funkcijo le opravila. Prestop čez rob in na naslednjo ploščo, mi je vzel kar nekaj časa preden sem po-gruntal pravo kombinacijo sto-pov in oprimkov. Ko mi je to uspelo, sem se znašel na stojišču, oz. bolj visišču sredi strme plošče. Nadaljevanje je izgledalo zelo grozljivo. Kakšnih petnajst metrov strme plošče, z oprimki katerih velikost je šla v milimetre, pa še ti so bili gladki ter obrnjeni navzdol. Nikjer pa ene same razpoke za varovanje. Stvar je zelo smrdela po dobri sedmici, ki pa je, žal brez varovanja nisva zmogla. Bil sem tako jezen, da bi tvegal tudi padec, samo da bi se dokopal odrešilne zajede s poč-jo, ki je bila na koncu plošče. Viki me je le nekako pomiril, tako da sem se končno tudi jaz vdal v usodo. Resnici na ljubo, padec na tem mestu verjetno ne bi minil brez posledic. Vse na tem sve-
tu me je jezilo, prav posebaj pa še zlizana guma na podplatih plezalnikov. Tako sva že drugič morala odnehati.
Vikiju je bilo naslednje jutro še slabše kot zvečer, zato sva se kar dolgo valjala v šotoru, preden sva pokukala na piano. Res je grozno slabo izgledal, tako da se tudi zajtrka ni dotaknil. Po čaju je spet hitro odvandral v šotor počivat. Ubogi Viki, pravzaprav je bila v glavnem njegova zasluga, da smo se sploh znašli v Alžiriji, sedaj pa ga muči bolezen.
Z Borisom sva se odločila preplezati lažji jugo —zahodni greben. Polovico smeri in še več sva preplezala kar nenavezana, tako da sva se po poldrugi uri že smejala na vrhu. Sama smer ni vredna omembe, razen njene izredne krušljivosti. Za poznavalce lahko povem le, da je ocenjena s četrto težavnortno stopnjo. Po spustu sva po polički obkrožila severno steno hriba in si ogledala možnosti za naslednji dan. V načrtu imamo še kakšno prvenstveno smer za zaključek.
Počasi nam že vsega zmanjkuje, zato je bila za večerjo le skromna juhica, v kateri smo morali iskati testenine kar s čelnimi svetilkami. Sredi pitja čaja so nas zmotili štirje močni žarometi, ki so pripadali terenski To-yoti. Iz nje sta. izstopila dva možakarja in nas prav vljudno pozdravila. Izkazalo seje da sta švicarska geologa— amaterja in sta prišla po vzorce našega hriba, ker sta jih čez dan pozabila. Pogostili smo ju s čajem, saj kaj boljšega v naši kuhinji že davno več ne obstaja. Vendar sta nas pošteno presenetila, ko sta od nekod potegnila kakšne tri deci najboljšega zdravila na svetu. Domače žganje je kar hitro iz plastične steklcnice našlo pot na pravo mesto. Simpatična možaka
sta nam ob drugi rundi čaja razložila sestavo sten s katerimi se dajemo. Marnane je sestavljen iz fonolita in ob udarcu prijetno zazveni. Kamenina naj bi bila stara med osem in dvajset miljo-nov let in je seveda vulkanskega porekla, kar smo že dolgo vedeli. Zanimivo je to, da je lava ob izbruhu hitro otrdela zaradi nizke temperature, kar je omogočilo nastanek takšne kamnine.
Viki se je naslednje jutro še vedno slabo 96 počutil, zato sva se odpravila z Borisom sama proti zadnjemu plezanju v Afriki. Že precej utrujena sva se privlekla čez strmino pod hribom ter nato do vstopa v najino smer. Kar nekaj časa sva porabila, da sva se odločila kod bo potekala nova smer. Najbolj naju je pritegnila široka poklina ob izrazitem stebru, ki se je na koncu zožila v tanko poč sredi velike gladke zajede. Ob pol dvanajsti uri se je pričelo zares in. prvi raztežaj »trojke« sva preplezala nenavezana. S stojišča je vsa stvar izgledala še bolj grozljivo, kot od daleč. Težave sva imela že na stojišču, saj so bile vse razpoke v skali slepe. Nekako nama je le uspelo prisiliti dva klina do polovice v skalo. Prvi raztežaj se je izkazal za lažjega kot je sprva izgledalo, še previs na koncu široke poči ni bil kaj posebnega. Skratka lepa »petica« v prvem raztežaju. Vsa smer je v senci in ker je kar pošteno pihalo, je bilo sila neprijetno dolgo čakati na stojišču. Drugi raztežaj je potekal po tanki poči, ki nama je že prinasla šesto težavnostno stopnjo. Pripeljala naju je naravnost pod navpično zajedo, kjer pa je bilo na žalost konec plezanja v deviški skali. Visoko nad glavama sva zagledala klin. ki se nama je prav predrzno smejal iz razpoke. Potolažiti sva se morala pač s prvenstveno
varianto neznane smeri in kot se je izkazalo pozneje, še z verjetno prvo ponovitvijo celotne smeri. V smeri razen enega klina, nisva našla nikakršnih sledi drugih plezalcev.
Poč v zajedi je izgledala prav imenitno, postregla pa nama je z zgornjo šesto težavnostno stopnjo. Plezanje je bilo res čudovito, sicer malce težavno, vendar vseskozi zračno in napeto. Lep vtis je mogoče za trenutek pokvarilo obupno krušljivo mesto na koncu zajede. Še majhna poč, ki je bila po prejšnjih težavah mačji kašelj in že sva se znašla pod vršnim razbitim delom Ilamana. Po raztežaju preko šlampasto razmetanih kamnov in drobirja, naju je na vrhu pozdravilo toplo sonce, ki sva si ga štiri ure zaman želela. Na vrhu se nisva kaj dosti obotavljala, varianto sva kar s stiskom rok krstila za »BB91«. S tem vzponom smo tudi uspešno zaključili naše plezanje v Alžiriji. Verjetno bi lahko postorili še kaj več, vendar tudi s tem kar smo preplezali, nismo nezadovoljni.
Ob večerji, ki je bila spet višek kuharske iznajdljivosti, se nam je pridružil naš voznik. Tokrat to ni bil naš stari prijatelj Mohamed, mogoče pa je tudi ta Mohamed, kar bomo že še izvedeli. Malce se bojimo zanj, ker kar naprej precej nezdravo kašlja. Kljub temu pa je kar nekaj časa sedel z nami popolnoma bos in v majici s kratkimi rokavi. Njegov kašelj se je še potem, ko smo se zabari-kadirali v šotore, razlegal po našem majhnem taboru. Upanje, da nas srečno pripelje nazaj v Tamanrasset, nam še vedno ostane. Vsem se že cedijo sline po tamkajšnji »civilni« hrani.
Naš voznik je na srečo preživel noč, le zjutraj, pri uživanju našega »narodnega čaja« bi ga skoraj pobralo. Čez dobro uro
smo se židane volje zrinili v avto in se poslovili od našega hriba. Smer: hrana, toplota in mehka postelja!
Zelo zgodaj zjutraj ali točneje nekaj po deveti uri, smo se soočili z našimi novimi prevoznimi sredstvi. Tu in tam jih imenujejo tudi kamele, drugače pa so to arabski mopedi. Naš vodnik je izgleda arabski fundamentalist, saj je le za silo tolkel francosko. Tudi mi v francoščini ne blestimo, zato nimamo nobenih težav s sporazumevanjem. Arabščine sploh nič ne razumemo, on pa ne slovenščine, kamele pa tako ali tako samo rigajo. Otovorili smo jih z vso našo prtljago ter krenili lepo peš ob njih. Verjamemo, da je to gretje kamel na delovno temperaturo ali nekaj podobnega. 96 Po četrturni hoji se nas je gospod »kamel-trajber« končno le usmilil in tako smo se končno, nekoliko nerodno, le spravili v sedla. Vzlet je vsem uspel v prvem poskusu.
Zatem se je začelo guganje naprej—nazaj in nazaj —naprej. Vse kamele so bile kabriolet izvedbe, zato smo se kar precej na-mučili pri prižiganju cigaret. Moja Fanči, kot sem jo krstil, je bila zelo ubogljiva in že po njenem pogledu sem lahko presodil, da je prava kamelja intelektualka. Tiho, brez kakršnegakoli žlobu-dranja, je prenašala verjetno najtežje breme v karavani. Tisti dve tovorni, sta kar naprej nekaj sitnarili in se nasploh šlampasto in nevzgojeno obnašali. Potem, ko smo se že navadili enakomernega gibanja, je »kamel-trajber« zaukazal postanek
MOJ SADNI VRT 25
Kako se razvija
Škoda po jabolčnem zavijaču
Remo in reglindis
Za danes sem se odločil, da vam na kratko predstavim dve novi sorti jablan.
Mislim, da bodo zelo intere-santne v novejšem času, saj sta zelo odporni na najhujše bolezni, kot so škrlup, plesen in pa ognjevka. Prav tako se jih ogiba naš najhujši sovražnik rdeči pajek (rdeča sadna pršica).
Obe sorti so vzgojili na inštitutu v Dresdenu ze leta 1967 in so jih do zdaj preizkušali po celi Evropi, kakor tudi pri nas v Jugoslaviji na enajstih lokacijah.
Sorta REMO je križanec med JAMES GRIEVOM in debelo-plodnim MALUS FLORIBUNDE, medtem ko je sorta REGLINDIS križanec JAMES GRIEVA in hibrida ANTONOVKE.
Kakor sem že v začetku omenil sta obe sorti zelo odporni na škrlup in plesen, prav tako dobro tudi prenašata zimske pozebe. Za uspešno pridelavo je že zadosti, da ji n v začetni fazi rasti trikrat poškropimo s fungocidi in ostanejo skozi celo vegetacijo zdrave in neokužene z boleznimi. Zato pravimo, da sta ti dve
sorti zelo primerni za integralno vzgojo jabolk, saj je tu škropljenje zelo omejeno.
Obe sorti sta zelo obogatili izbiro jabolk, sai zori sorta REMO v prvi dekadi septembra, medtem ko sorta REGNID1S v drugi dekadi septembra. Obe sta za jesenske sorte zelo dolgo vzdržljive, takoj uporabne za konzumiranje, v hladilnicah pa vzdržijo tudi do kraja decembra. Obe sorti imata srednje debele plodove s povprečno težo 125 gramov. REMO ima zelenkasto rumeno barvo, ki je 50—70 % pokrita s karmin rdečo barvo. REGLINDIS pa ima osnovno barvo rumeno, ki je 50—80 % pokrita z živo rdečo barvo. Prav tako se obe ponašata z izredno kvaliteto, sta zelo sočni, celo primerni za pridelavo sokov, saj je izplen celo do 80 %, ponašata se s pravilno harmonijo kislosti in pa vsebnosti sladkorja.
Pomembno za naše razmere je, da cvetita srednje zgodaj, tako da nista toliko podvrženi spomladanskim pozebam, cvetita vedno bogato in je zelo mala verjetnost alternativne rodnosti.
Metulj jabolčnega
zavi/Bča
Sta diploidni sorti in sta tudi dobri opraševalki za druge sorte jablan.
Ker sta v rasti zelo slabotni bi se prej priporočala malo močnejša podlaga kot M9, morda je na jprimernejša srednje bujna podlaga MM 106. Rez je enostavna in je v času rodnosti z njo zelo malo dela, ker se hitro vzp<pstavi ravnotežje med rastjo in rodnostjo. Tudi glede rastišča nista zahtevni, saj dobro uspevata na bogatih, kakor tudi na slabših zemljiščih. Ker sta odporni proti zimskim in spomladanskim pozebam, skr-lupu, plesni in ognjevki je njuno geografsko področje proizvodnosti zelo široko tako za intenzivno, kakor za ekstenzivno pridelovanje.
Na koncu bi omenil, da se bosta obe sorti v naših drevesnicah dobili že v jeseni, tako da bomo lahko tudi sami zasadili prva drevesca in tako potrdili njun sloves.
Ličinka
Posebno opozorilo pridelovalcem jabolk in hrušk!
Ker se nestalno vreme še vedno nadaljuje, je nujen ukrep za zaščito jabolk in hrušk pred okužbo škrlupa.
Priporočam, da še vsaj enkrat poškropimo s kombiniranimi prispevki kot so: TOPAS-C, SYSTANE-MZ, TRIDAL-MZ,	BAY-
COR + EUPAREN, BAY-COR 4- CAPTANE ali BAYCOR + DITHANE.
Na hruškah se pojavlja tudi hruševa bolščica in je najbolje, da jih poškropimo
DECISOM ali MIT.
z
COM.
Posebno pozornost je sedaj treba posvetiti prvemu izletu jabolčnega zavijača, katerega bomo uspešno uničili že z enim od blagih pripravkov kot so: ZOLO-NE, DIMILIN in DU DIM.
Matjaž Jenšterle
NAMA nagradila najmlajše kupce
Otroci do 10 leta starosti, ki so v mesecu maju kupovali na športnem, otroškem in oddelku z igračami, so ne glede na znesek nakupa sodelovali v žrebanju, če so izpolnili kuponček. V NAMI so vsak dan izžrebali dva udeleženca izleta v Ljubljanski živalski vrt.
Najmlajša udeleženka sobotnega izleta je imela 3 leta, zato je s seboj peljala tudi mamico, vseh ostalih 33 otrok pa so pazili ena vzgojiteljica in šest namovcev!
V	živalskem vrtu jih je sprejel urednik Cicibana in karikaturist Božo Kos, direktor živalskega vrta in vodiča, ki so malim obiskovalcem pokazali in razložili vse, kar jih je zanimalo.
V	Nami so se odločili, da bo izlet postal tradicionalen — vsako leto bo najmlajše kupce nagradila z izletom.
B. Š.
MI MED SEBOJ
Človek za jutri
KUHARSKI NASVET
Spoznal sem ga pred leti v hribih, pa še to po zaslugi matere narave. Sredi ture v Julijcih se je vreme nenadoma skisalo in obtičal sem s skupino alpinistov dva dni v bivaku. Franceta sem tam srečal prvič. Presenetila in obogatila me je njegova življenjska zgodba. Takole mi je pripovedoval:
V mladosti, komaj ie končal gimnazijo, je hudo zbolel. Zdravniki so že dvignili roke od njega, ko je z nadpovprečno voljo do življenja ozdravel. V srcu je takrat sklenil, da se bo odslej v celoti posvetil bolnikom. Prej nameravani študij prava je zamenja! za medicino. Postal je zdravnik. Pripovedoval mi je, koliko občudovanja so sprva pri njem vzbudili ljudje, ki nikoli niso rekli »Utrujen sem« ali »Ne morem več«, ki nikoli niso spraševali »Kdo mi bo pomagal«. Sprva je po stari slovenski navadi prav zavidal ljudem, ki se vedno smehljajo, ki se stalno dajejo, ki nikoli ne jočejo in ne tarnajo, ki se držijo v ozadju, ki so vedno pripravljeni pomagati po vzoru kalkutske matere Terezije.
Potem pa je srečal ljudi, ki so znali jokati, ki so prosili za pomoč, ki so iskali smisel, bili ranljivi, ki so mislili, da so šibki, ki so trpeli zaradi iz-
črpanosti, ki so spraševali in si pustili pomagati. Na koncu pripovedi, ko je dež z vso močjo ropota! po skodlah bivaka, je France ugotovil: »Danes vem, da sem ob teh ljudeh postal drugačen, namreč bolj ČLOVEK.«
Vsi ljudje občasno doživljamo stiske: včasih večje, včasih manjše. Iz lastnih izkušenj vemo, kako t> trenutkih, ko nam je hudo, nič ne pomaga, če kdo reče: »Stisni zobe, saj bo šlo« ali če ti okolica daje tisoč in en nasvet, kako moraš manj misliti nase, več moliti ali mediti-rati, kako si lahko vzameš za vzgled tega ali onega. Vse to sicer drži. toda iz izkušenj vemo, da takrat, ko je človek v stiski, ni dojemljiv za nasvete. Edina dokazana pomoč je prijateljska bližina človeka, ki je pripravljen ostati pri njem takrat, ko je najhuje. To pa ni vedno lahko in je za tistega, ki spremlja človeka f stiski, velik izziv. Ko gremo dalje, vidimo, da v tem spremljanju sčasoma ni več tistega, ki daje in tistega, ki sprejema: vsi smo potrebni pomoči, li morda sedaj. jaz pozneje.
To nas navsezadnje povezuje med sabo v dajanju in sprejemanju. Skratka, postajamo bolj LJUDJE.
Jaka Čuk
Skuša v vinski omaki
Sestavine: 1 kg skuš, 10 dag slanine, olje, limona, I I črnega vina, 5 dag masla, 2 dag moke, sol.
Skuše očistite, odrežite glave, operite in posolite. Slanino narežite. Skuše naložite v posodo za pečenje in obložite s slanino, prelijte z malo olja in pečite v močno ogreti pečici 15 minut. Ko dobijo rjavo barvo, jih malo prelijte z limono, dolijte vino in peci-te še 20 minut. Skuše vzemite iz posode in v omako dodajte še malo vode, maslo in moko. Vse dobro premešajte in prekuhajte in s tem prelijte skuše in postrezite z rezinami limone.
kmetijski kombinat ptuj
TRŽNICA VELENJE RIBARNICA tel.: 854-573
p.o.
Velenjski avtomobilski sejem
ISJTjBflB	^ m
BiifijBHHHH	
ligj	
Obvoznica, mrtvilo, gnojnica ...
Kako redki so letos lepi, topli in sončni dnevi! Tega se predvsem zavedajo v Nazarjah. Minulo nedeljo se je rodil takšen dan. Bila je nedelja, čas počitka, sprostitve in še česa. Pa so »zagrmeli« v tovarni ivernih plošč. Hrupa so ljudje c Nazarjah in okoliških vaseh že itak vajeni in jih »bolijo ušesa«, če iverka slučajno ne dela. Počasi se »navajajo« tudi na prah in plin, kijih dušita, jim uničujeta strehe, avtomobile in še to in ono, zdravja posebej ne omenjamo. In v nedeljo okrog poldneva, »točno opoldne« bi lahko dejali, so v iverki delali s polno paro — delali so neznosne oblake prahu in dima in Nazarje z okolico je znova uživalo, le malo težko je dihalo.
Nedeljski užitki v soncu, prahu in plinih
V samem središču Mozirja ob nedeljah in podobnih prazničnih dneh nikoli ni bilo posebej živahno in bo poslej še manj. Nova (zelo željena) obvoznica sama po sebi potegne ljudi mimo Mozirja, morda v gaj, morda naprej po dolini, sicer pa gostje sredi trga ob takšnih dnevih skorajda nimajo kaj iskati. Tudi gaj je kljub vsej lepoti osiromašen, ni vode v potočku, ni je v velikem ribniku. Žal vse kaže, da je še dolgo ne bo, saj je pogoj izgradnja jezu, pri tem pa je baje za »zavlačevanje« poskrbela območna vodna skupnost. Dolgčas torej, ob prostih dnevih vrvež delovni dni pa dopolni še kaj posebej zanimivega. Tako nekdo naroči praznjenje gnojne jame, izvjalec to stori, nato pa vse te »dobrote« enostavno spusti v potok Trnavo, ki teče skozi središče Mozirja in se seveda zliva v Savinjo. Za dodatna presenečenja je torej poskrbljeno.
Upanje, če imate slabe zobe
Velenjski Zdravstveni dom je s preselitvijo obratnih ambulant in medicine dela v starem delu stavbe, kjer so še ostali zobozdravniki, pridobil veliko prostora, zato lahko občani samo upamo, da nam na prvi pregled pri zobozdravniku ne bo potrebno čakati več kot pol leta. Sedaj je namreč ta čakalna doba tudi daljša ...
Upanje, če imate bolnega otroka
Starši, ki morajo svoje najmlajše pogosto voditi v predšolsko ambulanto, se verjetno že nekaj časa sprašujejo, če je čistilka zbolela. Čakalnica sicer premore akvarij z ribicami, po podu pa se valjajo kosmi prahu, da o čistoči oken ne govorimo. Še sreča, da v to čakalnico nikoli ne posije sonce, ker so mu ga z novim prizidkom vzeli . ..
Prodajalcev manj od pričakovanj
Kljub lepi sončni nedelji na velenjskem avtomobilskem sejmu pred Rdečo dvorano ni bilo pretirane gneče, ne s strani prodajalcev in ne s strani obiskovlacev. Nekam čudno je zadnje čase, saj bi človek pred prič2tkom poletne sezone pričakoval, da se bo število prodajalcev iz nedelje v nedeljo večalo, ne pa upadalo. Tudi to nedeljo so bili na sejmu avtomobili različne moči in znamk, prevladovala pa so vozila domače izdelave. Kupiti je bilo moč tudi mopede, motorje in celo prikolico za osebni avtomobil. C ene so, kot že nekaj časa nazaj, v nemških markah in seveda dokaj visoke.
Poglejmo jih nekaj (v DEM): Zastava 750, 1975, 500 DEM, Zastava 101, 1989, 8300 DEM, Zastava 128, 1988, 7000 DEM, Jugo 45, 1991, 145.000 dinarjev, Jugo 55, 1989, 8300 DEM, Jugo Florida, 1990, 13.500 DEM, Zastavo 128, 1987, 6000 DEM, Jugo 60, 1989, 7500 DEM, Golf Bencin, 1987, 14.000 DEM, Opel kadett 1,3, 1985, 13.500 DEM, Škoda, 1989, 7500 DEM, Lada Samara, 1989, 10.500 DEM, Golf, 1983, 8000 DEM, Golf diesel, 1984, 7500 DEM, Volkswagen, 1981, 6000 DEM.
(B. M.)
ŠTUDENTSKI KOTIČEK
Spoštovani Šalečani, spoštovane Šalečanke, gospodje študenti! Mesec Junij je mesec švicanja in sivih las, kopiranja in živčnega čakanja v vrsti za kosila. Zmanjkuje vam časa še za zadnji izpit, ki je pogoj za vpis v višji letnik ali pa vam manjka še več izpitov in razmišljate, da bi pustili faks ali pa boste kljub temu, da bodo vaši ta stari doma nergali, še to leto pavzirali.
Variacij na to temo je preostalo še veliko, pustimo pa jih rajši za kakšen poletni žur, da se bomo spet smejali kot v starih oz. mladih časih.
Kot predpoletno razvedrilo in kulturno izobraževanje vam predlagam, da se v petek tega tedna razbremenite, pustite knjige doma in si pridete ogledat likovno razstavo v predvežje Kulturnega doma.
Torej v petek, 14/6-91 ob 20. uri ste vabljeni vsi, brez izjeme, na otvoritev razstave slik Aleša Hofman i, ki bodo na ogled nekaj tednov. Ciklus konjev, kijih bo Hofman razstavil predstavil, vam bo povedal dosti več, če si jih pridete pogledat. Saj bi vam jaz povedal kaj več o njegovem slikarstvu, pa moram priznati, da kritiziram samo slabe stvari.
Med drugim so povabljeni tudi vsi velenjski kulturniki. Večer se bo sprevrgel v pogovor s slikarjem, nadaljeval pa z žurom v Placu. Kje se bo končal, pa bomo še videli.
Vabljeni!
OLKI
Atletika
Elan:Rudar 0:1 (0:0)
Se lepši obeti za prihodnost Že prvaki
Prejšnjo sredo je bilo v Ljubljani finale atletskega pokala Slovenije. Ta množična prireditev je tokrat na stadion Ljubljane v Šiški privabila preko 500 najboljših osnovnošolcev iz vse Slovenije, od tega 36 iz velenjske občine. Kot že vrsto let nazaj so mladi velenjski upi tudi tokrat posegli po najvišjih uvrstitvah in dokazali, da se za bodočnost atletike v naši dolini ni treba bati. Veseli dejstvo, da skorajda ne mine finale, na katerem velenjska ekipa ne osvoji republiškega naslova. Lani so naslov osvojile starejše pionirke OŠ Bratov Mravljakov, letos pa je to uspelo mlajšim pionirjem. Med ekipami velja omeniti še starejše pionirke OŠ Bratov Mravljakov, ki so si delile tretje mesto, med posamičnimi pa dobitnike medalj: Tina Steinbacher je zmagala na 300 metrov, Lidija Koča (BM) je bila druga v suvanju krogle, Matjaž Ježovnik (MPT) pa tretji na 300 metrov. Za zmagovalno ekipo so nastopili Matjaž Kranjc, Uroš Žager in Marko Merčnik.
Z. Jamnikar
Rokomet
Pionirke ŽRK Velenje republiške prvakinje
Konec preteklega tedna je bil v Ajdovščini sklepni turnir republiškega prvenstva v rokometu za mlajše pionirke. Velenjske pionirke so bile premočne in so zasluženo osvojile naslov republiških prvakinj. Najprej so premagale vrstnice Mlinote-sta s 13:9, nato pa še ekipo Žalca s 25:11. Kranjčeva, Stevano-vičeva in Tadičeva so ob tem dobile še priznanja za najboljšo igralko, strelko in vratarko na turnirju. S trenerjem Ivom Ga-guličem so naslov osvojile: Gabriela Tadič, Snežana Rodič, Dejana Stevanovič, Tanja Raukovič, Adela Ibralič, Mojca Katic, Senada Hrnjič, Marjeta Nojinovič, Polonca Zlodej, Melita Koren, Lidija Kranjc, Anita Brelih in Biljana Ristič.
Motociklizem
Trojna zmaga
Na dirki za državno prvenstvo v motociklizmu v Banja Luki so se odrezali velenjski prikoličarji. Prva tri mesta so namreč osvojile posadke Tomič—Ribar, Svrzič—Jakob in Cam-lek—Grobelnik.
Mali nogomet
Zanimivo v Nazarjah
Čeprav so novembrske poplave močno poškodovale športne objekte ŠD Vrbovec iz Nazarij, pa so prizadevni člani tega društva vendarle spravili pod streho najprej vsakoletni maraton konec aprila, pred dnevi pa sklenili še krajevno ligo v malem nogometu. Tudi letos je v njej nastopilo pet ekip posameznih predelov te krajevne skupnosti in ena z Rečice. Igrali so po štirikrožnem sistemu in ljubitelji tega športa so si lahko krajšali čas celih 20 nedeljskih dopoldnevov. Zmagala je ekipa Kokarij s 35 točkami, strelci pa so mrežo zatresli kar 413-krat. Sedaj je na vrsti še svojevrsten »play off« z ekipami, ki tekmujejo v podobni »tolkac« ligi v Mozirju.
V Lajsah za slovenski revialni pokal
KMN Lajše — veterani, bo organiziral dne, 15. junija, tekmovanje za SRP 91 (Slovenski revialni pokal) na igrišču TVD Partizan Šoštanj. Tekmovanje bo potekalo v skladu s pravilnikom SRP-a 91. Pri-četek bo ob 13. uri, finale pa bodo predvidoma ob 19. uri. Sodeluje šest ekip: DTV Škale, Pinki (Ravne na Koroškem), Lajše, Slovenske gorice (Voličina), Plama (Podgrad), VBC Zagreb. Ekipe so razdeljene v dve skupini.
Posebej privlačno bo to, ker je to prvi tovrstni turnir pri nas.
KMN Lajše vabi vse ljubitelje te atraktivne igre, da pridejo na turnir in pomagajo k čim boljši uvrstitvi domačih ekip.
H. M.
Šahovske vesti
Nogometaši Rudarja so si kolo pred koncem tekmovanja v SNL zagotovili prvo mesto in naslov prvaka. Veljajo jim seveda vse čestitke, uspeh pa pomeni tudi veliko obvezo. O tem in o načrtih bomo več spregovorili prihodnjič. Kdor se zadnji semeje, se najslajše smeje in nogometaši Rudarja se po nedeljskem kolu res lahko smejijo. Igralci Slovana Mavrice so namreč vodili pretežni del prvenstva. Velenjčani so jih dolgo (ne)uspešno dohitevali, v zadnjih kolih pa vendarle dokazali, da šo boljši in pred zadnjim kolom vodijo z nedosegljivimi tremi točkami prednosti. Doslej so v 29 kolih 16-krat zmagali, igrali osemkrat neodločeno in petkrat izgubili, dosegli so 56 zadetkov in jih 30 prejeli, osvojili pa so 40 točk. Izkupiček seveda lahko še izboljšajo, če bodo v zadnjem kolu doma premagali tretjo Ljubljano, z zmago sklenili prvenstvo in zasluženo slavili.
V nedeljo so igralci Rudarja gostovali pri Elanu v Novem mestu, ki mu je močno gorelo pod nogami. Velenjčani pa so gostitelje z zmago 1:0 praktično že preselili v nižji rang tekmovanja. Edini zadetek je dosegel Brdjanovič v 66. minuti iz prostega strela, domačinom pa je tudi jeza nad sodniško trojko bolj slaba uteha. Seveda je velenjskim nogometašem »delo« precej olajšal Slovan z nepričakovanim porazom na domačem igrišču proti trboveljskemu Rudarju in si tako tudi sam zapravil vse možnosti.
RUDAR: Canič, Javornik, Polovšak, Doler, Golač Macura Ka-nč (Lah), Pranjič, Oblak, Brdjanovič in Goršek.
Tekmovanje modelarjev
Dobre uvrstitve v Ljubljani
V	soboto je bilo v Ljubljani prvo letošnje tekmovanje modelarjev z daljinsko vodenimi modeli motornih čolnov v kategorijah FSR. Velenjski modelarji so dosegli naslednje uvrstitve — kategorija FSR — V 3,5: 4. Vodončnik (29 krogov), 6. Skoflek (15), 7. Dobovičnik (14); FSR - V 6,5; 1. Malenšek (67), 3. Skoflek (50); FSR - V 15: 5. Klaus (3); FSR — E ECO: 7. Šalamon (4). V tekmovanju »superhead« za pokal Caravan je bil Vodončnik (FSR — V 3,5) četrti, Melanšek in Skoflek (FSR — V 6,5) pa prvi in tretji.
V	teku so tudi organizacijske priprave na 10. tradicionalno mednarodno tekmovanje daljinsko vodenih motornih čolnov v kategorijah FSR — V, ki bo 29. in 30. junija na velenjskem jezeru. Tega tekmovanja se bodo udeležili tekmovalci iz Avstrije, Italije, Madžarske, Češke in Slovaške, Nemčije in Sovjetske zveze ter iz vseh domačih društev.
J. M.
Super maraton v Švici
Vzdržljivi Velenjčani
Stokilometrskega maratona v švicarskem Bielu se je 7. junija udeležilo 4.000 tekačev in pohodnikov iz Evrope, Amerike in Japonske, med njimi tudi sedem velenjskih ljubiteljev teka in hoje in sicer Milan Kretič, Franc Razbornik, Peter Podvratnik, Marina Jamnik, Stane Koselj ter Slavko in Janez Skorenšek. Podvratnik je prejel zlato, Koselj srebrno, ostali pa bronasta priznanja. Prireditev je bila v dokaj težkih razmerah, saj je vso pot deževalo. Se malo zapoznela vest. Stane Barber je konec maja v Firencah uspešno pretekel podoben stokilometrski maraton v dobrih osmih urah.
S. K.
Elektra
Gole velika okrepitev
Košarkarji šoštanjske Elektre ne počivajo. Ob rednih treningih uspešno igrajo tudi v pokalnem tekmovanju. Z zmago proti Celju s 111:105 so se uvrstili med osem ekip, ki se bodo borile za preostalo četrto mesto, ki pelje na sklepni turnir, na katerega so se že uvrstile ekipe Postojne, Maribora in Smelta Olimpija. Proti Celju je v dresu Elektre prvič nastopil prav bivši igralec Celja Zoran Gole in takoj dokazal, da bo steber ekipe. Tekma sicer ni bila na posebej visoki kakovostni ravni. Gostje so vodili skoraj ves prvi polčas, v drugem pa je Elektra zaigrala kot zna in vodila že s 15 točkami razlike. Po nekaj zamenjavah so Celjani rezultat na koncu bistveno znižali.
Igrali so: Sevšek, Mrzel 6, Pečovnik 6, Terglav 2, Dumbuya 4 Lipnik 8, Pipan 27, Gole 32, Brešar 2, Plešej 12, Tomic 12.
Mišo Letonje
Planinska sekcija Gorenje
Stropnik premočno vodi Planinski tabor ?1
r	i	<~as dopustov in pocitnic je varno hojo v gore. Nasled
Na hitropoteznem turnirju za prehodni pokal Šaleškega šahovskega društva je za junij zmagal Matko z 22 točkami, za njim pa so se uvrstili Stropnik 18, Brešar 16,5, Goršek 16 itd. Nastopilo je 24 igralcev, po šestih turnirjih pa vodi Stropnik s 76 točkami, slediji pa Matko 58, Brešar 56, Kristan 55, Goršek 51 itd.
• • •
Na 34. mednarodnem ekipnem šahovskem festivalu v Pu-Iju je ekipa Velenja v tretji skupini med 15 ekipami osvojila drugo mesto, zmagalo pa je moštvo Beotaxi iz Beograda. Točke za Velenjačne so dosegli Stropnik in Kristan po 5, Matko 4 in Goršek 3. Obenem je bil tudi hitropotezni turnir na katerem so velenjski šahisti v svoji skupini prav tako osvojili drugo mesto, zmagal pa je Tehnometal iz Skopja.
Š. C.
• • •
Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih je v celjskem šahovskem klubu priredila tradicionalno hitropotezno tekmovanje. V šestih kolih po švicarskem sistemu se je pomerilo 10 šahistov, velenjska šahista Esad Zbanjič in Safet Čelič-kovič pa sta osvojila prvo in tretje mesto.
Cas dopustov in počitnic je vse bliže. Planinska sekcija Gorenje je predlagala zaposlenim v Gorenjevih podjetjih, da preživijo del letošnjega dopusta drugače, kot doslej, in to v eni najlepših gorskih dolin pri nas, v Logarski dolini. Planinska sekcija Gorenje se je namreč odločila za organizacijo sedemdnevnega aktivnega dopusta v planinskem taboru v Logarski dolini. V tednu dni se bodo dopustniki organizirano povzpeli na vse okoliške vrhove, med vzponi pa si bodo pridobili vse potrebno praktično znanje za samostojno varno hojo v gore.
Planinski tabor planinske sekcije Gorenje bo od 22. do 29, julija, se pravi v času, ko bo v več Gorenjevih podjetjih že tradicionalni kolektivni dopust. In kakšen je program. Prvi dan se bodo udeleženci, sprejeli jih bodo največ 40, seznanili z opremo za
varno hojo v gore. Naslednje dni bodo sledili pohodi v gore, na Okrešelj in Kamniško sedlo, Krofičko, Ojstrico, med dvodnevno turo se bodo povzpeli na Skuto, Grintovec, Kokrško sedlo, Turško goro in Brano, sledijo pa še pohodi na Mrzlo goro in Savinjsko sedlo, predzadnji'dan pa še na Strelovec. Zadnji dan Planinskega tabora 29. julij, je rezerviran za samostojne izlete udeležencev po Logarski dolini.
V okviru tabora bodo pripravili tudi »Odprto planinsko šolo«, v kateri si bodo udeleženci s pomočjo vodnikov pridobili vsa potrebna znanja za varno in samostojno hojo v gore. Organizatorji pa so poskrbeli tudi za najmlajše udeležence, saj načrtujejo »planinski otroški vrtec,« sicer pa bosta v taboru tudi dva vzgojitelja za otroke, zraven planinskih vodnikov, alpinistov in drugih.
(vš)
Motokros
V soboto na Trebeliško
Avto moto društvo šaleška dolina bo v soboto na Trebeliškem pripravilo dirko za republiško prvenstvo v stadion-motocrossu za kategoriji 125 in 250 kubičnih centimetrov, ki bo letos prvič štela za točkovanje, obenem pa za obe kategoriji še pozivno dirko z močno mednarodno udeležbo. Pričakujejo namreč ekipe iz Avstrije, ČSFR, Bolgarije in Sovjetske zveze s svetovno uveljavljenimi tekmovalci, seveda pa tudi vse najboljše domače mojstre tega atraktivnega športa. Na Trebeliškem se nam torej v soboto, 15. junija, obeta obilica atraktivnih štartov, skokov in vseh ostalih vragolij, ki so jih zmožni le vrhunski tekmovalci.
Uradni trening se bo pričel ob 11., samo tekmovanje pa ob 14. uri. Organizator bo poskrbel tudi za avtobusne prevoze. Avtobusi bodo pričeli voziti že ob 12. uri izpred Erine Tržnice ob Kidričevi cesti, avtobusne postaje pri Rdeči dvorani in s postaje pri predoru. Tudi dobre postrežbe in zabave ne bo manjkalo.
Športni ples
Dvojna mladinska zmaga
Peter Uplaznik in Mirjam Šu-lek iz plesnega kluba Urška Velenje sta s prepričljivo prednostjo postala nova državna prvaka v najzahtevnejši tekmovalni disciplini — kombinaciji vseh desetih standardnih in latinsko-ameri-ških plesov v starostni kategoriji mladincev do 16 let. Na prav tako odlično drugo mesto sta se uvrstila njuna klubska kolega Grega Berlak in Nataša Ževart.
Prvenstvo v vseh petih starostnih kategorijah je bilo pretekli vikend v Ajdovščini in Sežani. Zastopstvo velenjske Urške je sicer tokrat štelo samo štiri pare, ki pa so dokazali, da zavzeto in trdo delo tudi pri pomikanju najboljših parov po starostni lestvici navzgor, še vedno daje izjemne rezultate. V kategoriji starejših mladincev sta namreč Aljoša Oštir in Petra Žist osvojila 6. mesto, Džoni Kočivnik in Barbara Kralj pa sta se prebila v polfina-le in končala na 12. mestu.
Najboljši slovenski pionirski in mladinski plesni pari so se v
zadnjih letih čvrsto zasidrali v sam svetovni kvalitetni vrh. Tisti, ki so med prvimi mladinskimi pari doma, so zato tudi med najboljšimi na svetu. Peter Uplaznik in Mirjam Šulek sta z naslovom prvakov v kombinaciji zasedla mesto, ki sta ga s prehodom med starejše mladince pretekli mesec izpraznila Velenjčan Miha Rabič in njegova ljubljanska plesalka Jasna Stojiljkovič. Tudi ta, na pol velenjski par, se je s tretjim mestom dobro odrezal na svojem prvem nastopu med starejšimi mladind in to kljub poškodbi, ki gaje zadnji mesec močno ovirala pri treningu.
Ko govorimo o na pol velenjskih parih, naj ob tej priložnosti omenimo še Mateja Sagmeistra, ki je bil s svojo ljubljansko plesalko Tino Jarc v začetku meseca izjemno uspešen v latinsko-ame-riških plesih med starejšimi mladinci na odprtem prvenstvu Velike Britanije: v konkurenci 140 parov sta se uvrstila med 24 najboljših na svetu.
Znamenja na Slovenskem
Postavljena so na različnih krajih in v razne namene. Ljudje so jih največkrat postavili v zahvalo za povrnjeno zdravje po težki bolezni. Medicinska znanost je bila takrat še zelo slabo razvita, tako, da je velikokrat odločala narava in trdnost človeškega organizma. Po koncu prve svetovne vojne in nekaj tudi po drugi vojni, so postavili marsikatero kapelico v spomin in v zahvalo za srečno vrnitev s fronte. Dostikrat so križi in kapelice postavljene na krajih kjer so se dogajale čudne stvari, ki si jih niso znali pojasniti. Ali pa je kdo umrl nepredvidene smrti. Ker je bilo v eni izmed prejšnjih številk »Našega časa« govora o Kožlju, menimo, da ne bo narobe, če vas seznanimo še z eno zanimivostjo tega za izlete in sprehode privlačnega hriba:
Na grebenu med Malim in Velikim Kožljem stoji »Makov križ«. Ime ima po kmetu Maku, v čigar posesti je svet na katerem je postavljen. Po svoji obliki je precej nenavaden in nas spominja na Kužno znamenje, ki stoji pred Mozirjem. Nekoč, ko še ni bilo modernih prevoznih sredstev in se je največ hodilo peš, je
j m
tukaj peljala pot, ki je bila bližnjica za Velenje, Šoštanj in Šmartno, kamor so ljudje odhajali po opravkih in k nedeljskemu bogoslužju. Kdaj in iz kakšnega vzroka je bilo to znamenje postavljeno ni znano. Jože Gril, ki je njegov lastnik in sem ga prosil za nekaj informacij mi je dejal, da se tudi njegov oče ni spominjal, da bi bil kdaj kdor koli o tem pripovedoval. Po njegovi oceni je staro več kot dvesto let. Danica Ževart je v vodniku »Šaleška planinska pot« na strani 107 sicer zapisala, da je na tem mestu nekoč strašilo, vendar mi moj sogovornik tega ni mogel potrditi. Izrazil pa je domnevo, da so bili vsi podatki o tem objektu izgubljeni 1952. leta, v času, ko je takratna oblast izvajala najhujši pritisk na vse kar ni bilo socialističnega. Takrat je bilo to znamenje zaminirano in v eksploziji v spodnjem delu precej poškodovano. Baje je storilec tega nelepega dejanja znan in živi danes nekje v Celju. Nekaj dni za tem so domačini med ruševinami odkrili železno skrinjico, seveda prazno. Poznalo pa se je, da je bila na silo odprta. Ker je bil nekdaj običaj, da so v podnožje novogradenj vzidavali posode v katerih so bili najosnovnejši podatki z letnico izgradnje, nemalokrat pa so priložili tudi kakšen novčič je povsem na mestu domneva, da so bili tudi v tej skrinjici shranjeni vsi podatki o tem znamenju. Tako nam sedaj preostane samo še ugibanje.
Sicer pa tudi danes »makov križ« ni povsem varen pred ob-jestneži. Ni še dolgo od tega, ko je nekdo precej poškodoval strešno kritino in odnesel razpelo. Pisanje in risanje bolj ali manj okusnih umetnij po zidovju, pa je že itak vsakdanji pojav, ki je zlasti viden po mestu kjer so zlasti vabljivi sveže popleskani zidovi. Kaj hočemo, ljudje smo pač različni in takšna sta tudi naš okus in kultura. Dobro bi pa bilo, da bi vsi tisti, ki takšne stvari počenjajo, svojo moč in znanje uporabili kje drugje in v bolj koristne namene.
M. Hrusti
nju polpreteklih resnic sem sam naletel na zveneča imena, ki bi jim bilo moč očitati, daso diplomirali bolj iz predmeta laganje, zavajanje ljudstva, potvarjanje zgodovinskega spomina. Hudo so skregani z resnico in moralo. Bili so produkt Partije. Te strogo ločujem od drugih, ki so doštudi-rali na pravnih fakultetah in se z delom potrjujejo. Sicer pa si ne omišljam soditi o vsem tem, ampak spoštujem nauk poeta, ki je rekel: »Le čevlje sodi naj kopitar.«
Opozicija prerada poudarja »demokratičnost« volitev. Tudi zame so bile pretekle volitve vredne komaj prvega razreda šole v demokraciji. Vladajoči so izvajali psihično posilstvo v obliki nedajanja enakih možnosti medijske predstavitve ciljev in programov strank. Za poštene in demokratične volitve morajo dobiti vse stranke docela enake možnosti predstavitve.
Kot pooblaščeni Demosov predstavnik v Šentilju sem bil od mlajše članice volilnega odbora deležen prepričevanja, da mi je z dopoldanskim kontroliranjem poteka volitev nadaljnja pravica prisotnosti na volišču potekla. Ko na moje posmehovanje ni odnehala, sem svojo pritožbo sporočil predsednici občinske volilne komisije. Ta je zahtevala akterko k telefonu, a jo je predsednik volilne komisije »izmazal«. Dodatno sem rekel predsednici, da jo je on nalagal, kakor pač znajo komunisti. No, po tistem smo se »zmogli gledati« in smo volitve uspešno končali.
Ko naštevate vse lumparije in njih posledice, katere v gospodarstvu nedvomno kot sposoben partner občutite, se pridružujem vsem onim, ki odobravajoče ploskajo, vendar se to nanaša le na oni del »šibanja« napak, ki do stvari same ni krivičen.
Pred nekaj leti je duhovnik pronicljivega duha in dobrega srca župnikoval v Andražu. Eno svojih pridig je g. Jože Vesenjak zaključil takole: »Vse bi bilo na tem svetu drugače, ko bi le vsi ljudje vest imeli !«
Ja, imeti vest, — pa sva zgrabila bika za roge. Trčila sva na področju vsakršne morale, tudi poslovne. Kakorkoli se lotimo problema, vselej je tako, da je morala enovita, celovita. Znano ie, da na ameriškem dolarju piše: »V Boga zaupamo!« Navkljub temu zapisu pri nas, kakor po svetu, ateistom tak napis na »zelencu« prav nič ne zmanjšuje slo nagrabiti si čimveč teh bankovcev cenjene svetovne valute.
Enovitost morale se v Ameriki odraža kot soodvisnost med religijo in uspešnostjo.
Samostalnik vlada korenini v glagolu vladati. Povedano velja za občinsko in državno vlado. Med vsakršno vlado se vzpostavlja določen odnos soodvisnosti od vladanih. Razčistiti je predvsem potrebno s pojmom demokracije.
Ribičev sobotni očitek vladi, da ni v enem letu vzpostavila socialnega miru, je velik cinizem, je govorjenje v pomanjkanju vsakršne vesti. Naše gospodarske in politične razmere so večplastne. Ko nam z juga nagajajo kolikor je le mogoče, znotraj opozicija vladi meče polena pod noge na vseh ravneh. Potem pa vladaj toliko uspešno, da bom lahko zadovoljen jaz in ti in oni. Slikovito je predsednik Peterle rekel, da je on kot predsednik le upravnik pogorišča. Kdor pa je pripravljen poprijeti pri obnovi pogorišča in se ne izmika odgovornosti, klobuk dol pred njegovim pogumnim žrtvovanjem. Enako zaupanje njegovi ekipi izražajo vsi zunanji člani Svetovnega Slovenskega kongresa, ki se v ustanavljanju Sklada za pomoč naši vladi vnaprej odločajo, da bodo po uspešn. izvedeni plebiscitno izraženi volji naroda ta nemajhen sklad prenesli na vlado Republike Slovenije.
Tone Tajnšek
Zakaj
smo stavkali?
ko šole ne morejo opravljati niti sprotnih popravil ali zamenjati pokvarjenih učil, kaj šele, da bi lahko sledile moderni tehnologiji učnovzgojnega procesa.
Prav tako bi morali učence pritegniti z raznovrstnimi dejavnostmi zlasti v delavnicah, kjer bi si lahko razvijali ročne spretnosti in si privzgajali delovne navade, če bi imeli sredstva. Tak.o pa imamo na šolah le tiste dejavnosti, kjer je lahko vključenih veliko učencev in ni potrebno veliko učil in orodja (pravljični krožki, literarni krožki . . .), nimamo pa razvejanih krožkov nekdanjih šolskih zadrug (šivilski, pletiljski, mizarski krožek, krožek oblikovanja kovin .. .), kamor bi se lahko vključevali tudi učenci, ki jih šola in učenje dolgočasita. Ali je potem čudno, če si iščejo zabavo na neprimerne načine in zahajajo na stranpota, saj jim starši tudi doma ne morejo omogočiti ustvarjanja na področju ročnih spretnosti. Tako se slabšajo tudi delovni pogoji učiteljev, ki morajo delati z nezadovoljnimi, zdolgočasenimi in agresivnimi učenci.
Stavkali smo tudi, da opozorimo, naj ustrezna zakonodaja prepreči nadaljnje siromašenje in povečevanje razlik pogojev, v katerih se vzgajajo in izobražujejo učenci osnovnih šol. Smo proti takim smernicam vzgoje (vzbujanje pripadnosti k neki šoli, elitne šole), ki bi razbijala medsebojne vezi med vsemi mladimi ljudmi in jih vzgajala v občutku večvrednosti ali manjvrednosti, uvajala priviligiranost pri vpisih v srednje šole in proti taki urejenosti izobraževanja, da bi nam strokovnjake lahko dajale le premožne družine, otrokom manj premožnih družin pa izobraževanje ne bi bilo dosegljivo. Slovenski narod je premajhen, da bi lahko zavrgel nadarjene učence revnejših slojev (število štipendij je razpolovljeno) in se zadovoljil z njimi iz premožnejših družin, zlasti ker bo tuj kapital povzročal še močnejši odliv strokovnjakov iz naše dežele.
Tudi osnovnošolsko izobraževanje je čedalje dražje, čeprav je obvezno. Samo učbeniki za 7. ali 8. razred stanejo okrog 4000 din, kje so še zvezki in druge potrebščine. Sedaj pa nam občinska oblast napoveduje, da bi v šolah ukinili tudi šolsko prehrano (ker je na zahodu pač nimajo organizirane v šolah, ampak so ob njih razni kioski s pijačo in jedačo). Tako bomo otroke razdelili še po obilnejših in manj obilnih malicah ali pa tudi na tiste, ki bodo brez nje. Uvedli smo evropski in napol evropski delovni čas, v šoli pa bomo ukinili še šolska kosila.
Kako preskrbeti otroku topel opoldanski obrok, naj postane problem staršev (kot je na zahodu). Tako bomo učitelji spet gledali v razredih bledice podhra-njenih otrok s številnimi zdravstvenimi posledicami, kot smo jih takoj po vojni. Veliko učencev pa bo žrtev medsebojnih konfliktov, zapostavljanj, zaničevanj, ko se bodo delili na otroke premožnih in revnih staršev, kajti otroci znajo biti zelo kruti do svojih vrstnikov zlasti ob nepravilni domači vzgoji.
Vidimo, da bi se država rada otresla vsakršne skrbi za ljudi, naj se znajdejo, kakor vedo ali znajo. Postavljala pa jim bo moralne zahteve po večjem številu otrok, po skrajnem odrekanju ob njihovem šolanju, povečano odgovornost pri njihovi vzgoji itd. Zgleda, da gradimo državo, ki ni organizirana za ljudi, ampak so ljudje zaradi nje.
Z opozorilno stavko pa skušamo opozoriti tudi na vse tiste izginjajoče pravice delavcev, na katere opozarjajo vsi slovenski stavkajoči delavci: 1. za osemur-no delo tako plačilo, da lahko zanj materialno vzdržujemo družino, 2. za pravico do dela slehernemu človeku, če ga samo to lahko preživlja, 3. za zdravstveno in socialno varnost, kakršno smo imeli še pred enim letom, 4. proti »zaprtim« plačilnim kuvertam, 5. za takojšen podpis ko.ektivnih
Zakon čuva budne
Svetu KS Edvarda Kardelja se zahvaljujemo za »dobronamerne« nasvete, kaj da naj ZELENI VELENJA počnemo in jih hkrati obveščamo, da bodo lahko veliko bolj tvorno kreirali program naše stranke, če se bodo vsi včlanili med ZELENE. Zatorej vljudno vabljeni!
Kar se tiče njihovih konkretnih predlogov pa naslednje:
1.	Okrog usode sodne stavbe se očitno popolnoma strinjamo, saj tudi mi želimo, da občani preko delegatov v skupščini, odločijo, kdo lahko koristi njihovo lastnino. Kakor svetu KS Edvarda Kardelja, tudi nam ni vseeno, da se v tej zgradbi priva-tizirajo družbeni/občinski prostori, medtem ko bo morala SO Velenje poravnati najemnino tudi za naše prostore, ki smo jih najeli sami, ker vodstvo skupščine že eno leto valja našo pobudo o ureditvi statusa zgradbe sodišča po predalih.
2.	Nas »ne zanima«, kako so bile spremenjene cene komunalnih storitev. Mi smo ves čas trdili, da so bile spremenjene protizakonito, kar je Ustavno sodišče RS potrdilo. Ker nismo zagovorniki ho-ruk prava, terjamo odgovornost tistih, ki so zavedli delegate velenjske skupščine v protizakonito delovanje.
3.	Večino alinej konkretnih vprašanj/nalog, ki jih Svet KS Edvarda Kardelja zastavlja nam, je na mestu, vendar mi nismo komunalno podjetje, poleg tega pa je naš vpliv
na velenjsko vladno politiko izredno majhen, h čemur so po svoje prispevali tudi krajani KS Edvarda Kardelja, ki so na volitvah zelo skromno podprli naš volilni program, ki je zajemal vse točke, ki nam jih »nalaga« svet KS Edvarda Kardelja. Zato jim ZELENI VELENJA svetujemo, da pri občinski volilni komisiji preverijo, kateri stranki so njihovi krajani najbolj zaupali in tej posredujejo svoje težave, v katerih bi jim mi resnično radi pomagali, a kot že rečeno, nimamo dovolj moči.
4.	Kar se tiče komunalne straže, predlagamo, da vaš poslanec Jani Hrovat v zboru KS postavi vprašanje IS SO Velenje, ali pa kar svojemu predsedniku, ki je sedaj postal v. d. direktor komunalnega podjetja in ki ima z raznimi stražami in nadzorom veliko izkušenj, kajti po odloku o komunalnem redu in miru. bi ta že morala delovati. To bi bilo po našem mnenju koristneje za vašo izjemno zafu-rano ploščad, kot pa klicanje »na odgovornost« tiste, ki jim v času volitev niste zaupali !
V prihodnje vam želimo veliko uspehov in vas hkrati pozivamo, da nas kdaj obiščete, saj smo sosedi (nastanili smo se v Dom učencev). Pokazali vam bomo naš program in začudili se boste, kako uspešno ga izpolnjujemo, kljub majhnemu številu glasov v parlamentu. Da vas TO ne skrbi in bi zato radi, da bi mi čistili za vami?!
ZELENI VELENJA
Peter Rezman, tajnik
Čistilna za Vekos
Ni (nas) malo takih, ki smo bili (smo) mnenja, da je v velenjskem komunalnem podjetju marsikaj za »porih-tat«. Seveda pa so metode za takšno početje lahko razli-
čne. Očitno se je velenjski IS odločil za trdo varianto in zato postavil za v.d. direktorja človeka, ki so mu vojaške metode urejanja zadev blizu. Zato toliko manj razumem, zakaj sedaj po že bivšem Vekosu pretresajo po v^eh obratih vključno z vsemi sindikati in delavskimi sveti akt o ustanovitvi javnega podjetja, kot smo bili seznanjeni v prejšnji številki NČ.
To me res zelo, zelo čudi, saj ne morem verjeti, da skuša novi v.d. ponovno oživiti preživeto kardeljansko samoupravljanje, ko vsi o vsem odločajo. A ni škoda časa!
Ali pa nas bralce skušajo nategniti o »demokraciji«, ki jo bodo poslej gojili v Javnem komunalnem podjetju? Da se ne bi preveč sprenevedali, poglejmo kaj piše v 23. členu akta, ki da ga premle-vajo v bivšem Vekosu. (Citat člena)
Do imenovanja direktorja opravlja zadeve iz njegove pristojnosti vršilec dolžnosti (začasni poslovodni organ), ki je hkrati pooblaščen za vsa pravna opravila za vpis javnega podjetja v sodni register.
Vršilec dolžnosti direktorja
opravlja do konstituiranja javnega podjetja v skladu s tem aktom vse naloge iz pristojnosti organov DO VEKOS ter TOZD Komunalna oskrba in TOZD Toplotna oskrba.
Do konstituiranja javnega podjetja v skladu s tem aktom opravlja vse naloge poslovodstva in upravljanja javnega podjetja vršilec dolžnosti direktorja.
Za čas do konstituiranja javnega podjetja, oziroma izvedbe razpisnih postopkov za vodje notranjih organizacijskih enot, imenuje vršilec dolžnosti direktorja vršilca dolžnosti vodij notranjih organizacijskih enot.
Vršilec dolžnosti direktorja
lahko zaradi nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela razporeja uslužbence v skladu z zakonom.
Ustanovitelj imenuje za vršilca dolžnosti direktorja Jožeta Melanška. (podčrtal pisec)
Skratka iz tega člena je razvidno, da je zdaj v bivšem Vekosu gospod Jože Melanšek BOG IN BATI NA! Ljudje (delavci) pa takšnemu poslovanju radi rečejo prisilna uprava. Da ne bi odpirali vprašanja, če je to treba ali ne, prosim pristojne, da rečejo bobu bob in nehajo zapravljati čas z obravnavanjem tega akta, vesoljno prebivalstvo pa posredno fiancati, da takšnemu aktu botrujejo vsi sindikati in delavski sveti v bivšem Vekosu. Dajte no! Ta film smo že videli!
Peter Rezman
Barva res ne bi smela biti vzrok
Članek, ki ga je napisal gospod Sever, vsebuje tak čustveni naboj, pa mu zato nekoliko manj zamerim miselno neurejenost, tekstovno nedodelanost in logično neskladje.
Odmevnost rubrike Mnenja, odmevi in pa spoštovanje do vseh, ki v srcu dobro mislijo, mednje še štejem gospoda Severa, mi veleva poskusiti ločiti zrnje od plev, pri čemer želim preiti na nekoliko višji nivo.
Ko omenjate predsestavek, ki ste ga opredelili kot odgovor gospodu Borutu Korunu, bi pristavil, da če ocenjujemo odmeve na prispevke dr. Boruta Koruna, če upoštevamo dikcijo teh odgovoren, je moč reči, da je to eno samo »odjezikovanje« gospodu Korunu. Kakšna škoda, da se tudi naš pravopis bolj ne pozabava s tem izrazom.
Sistem, kakršen je bil, je res navrgel doktorje raznih »znanosti«, ki bi se jih dalo vtakniti v predale psevdoznanosti. Ob iska-
K splošni opozorilni stavki učiteljev in tehničnega osebja osnovnih, srednjih in višjih ter visokih šol in VVO, ki jo je organiziral Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije skupaj s SSS, je pristopila tudi večina učiteljev velenjske občine, ker smo iz tistih regij, kjer materialno stanje šol in plače učiteljev daleč zaostajajo za večino osnovnih šol drugih slovenskih občin.
Pereči problemi materialnega stanja šol se vlečejo že dve leti.
Opravičilo
V prejšnji številki Našega časa v rubriki Mnenja, odmevi nam jo je v članku Izganjanje rdečega hudiča zagodel tiskarski škrat. Namesto: »Še to: ali ni Slovenske vredne vsaj ene majcene uličice'.'« bi moralo pisati: »Še to: ali ni Slovenke vredne vsaj ene majcene uličice? Avtorju V. Vrbi-ču se opravičujemo!
pogodb s pravičnimi razmerji in zaščito delavcev kot enakovrednih državljanov Slovenije z ostalimi državljani.
Sindikat učiteljev velenjskih osnovnih šol
Še o
mastodontu
Novinarka Diana Janežič je v Našem času zelo lepo in nazorno predstavila rekonstrukcijo mastodonta, ki je za Šaleško dolino prava redkost in zanimivost. Zato se z veseljem pridružujem g. Srečku Mehu iz RLV, ki predlaga, naj bi mastodonta postavili npr. ob restavraciji pri jezeru, kjer so tudi našli njegove fosile. To bi bila po mojem velika turistična posebnost, hkrati pa bi ga lahko upodobili tudi na obesku za ključe (nekaj podobnega sem nekoč že videl v Mladinski knji-gi)-
Torej g. Srečko Meh, veliko uspeha pri uresničevanju ideje. Nekaj predpotopnih živali sem v naravni velikosti videl na Hrvaškem, ,ob votlini pračloveka ob mestecu Krapina. Ne vem pa iz česa so omenjene živali narejene. Iz brona so le pračloveške figure v votlini. Morda so živali vlite v poseben beton, ker bi bron bil za današnje čase predrag? Morda pa bi za rekonstrukcijo mastodonta ob jezeru našli kakšno drugo rešitev. To bi bila res velika (pa ne samo turistična) atrakcija. Upam, dragi občani Velenja, da boste s skupnimi močmi tudi to uspešno opravili. Pa veliko sreče in uspeha!
Viktor Kojc
Predlog za
preimenovanja
ulic
Predlog Demosove komisije za preimenovanje ulic je bil razlog za pisanje dveh člankov, v katerih sta avtorja ta predlog ogorčeno kritizirala. Nek nepodpisan avtor predlaga, da bi stroške, ki bodo za to potrebni, uporabili raje za ureditev otroških igrišč. Temu nepoznanemu gospodu je seveda treba povedati, daje uporabil pri svojem pisanju podobno logiko, kot če bi predlagal, da naj družba financira le rojstva ne pa tudi pogrebe. Kajti, tako nekako bi razmišljal ta človek, pogrebi navsezadnje niso potrebni niti pogrebcem, še manj tistemu, ki je umrl.
Z gospodom Vrbičem pa sva že stara znanca. Ne samo, da se poznava in se tikava, zmerjala in kregala sva se dovolj tudi po časopisih. Nisem napisal, da sva se prepričevala, kajti najina gledanja so si predaleč vsaksebi, da bi se o njih sploh dalo pogovarjati in se prepričevati. On je za Jugoslavijo, jaz za Slovenijo, on me ima za prenapeteža in nacionalista, jaz njega za značilnega predstavnika tistega dela slovenskega naroda, ki je vedno pripravljen na odpad in izdajo. Jaz imam Aksentijeviča za nesramnega in nadutega okupatorskega oficirja, ki v Sloveniji kmalu ne bo več imel kaj iskati, on ga je javno zagovarjal. Njega očitno ni motila sramotna pozicija Slovenije v Jugoslaviji, vso izkoriščanje, skupna šolska jedra, s katerimi so nas hoteli dokončno jugoslovanizira-ti, seveda pa tudi ne boljševistično uničenje slovenskega šolstva: po ukinjenju klasične gimnazije, mature in navadne gimnazije so privedli našo mladino do tega, da štrajka proti uvedbi mature, ščuvajo pa jo prav tisti, ki venomer govorijo, da bomo v Evropo prišli tudi z znanjem. Gospoda Vrbiča prav gotovo tudi ni prizadela cestna afera, pa odstop Staneta Kavčiča (saj res, zakaj ne bi eno ulico v Velenju poimenovali po Stanetu Kavčiču, enemu redkih poštenih komunističnih politikov?) Domnevam, da se nikoli ni zamislil nad komunističnimi zakoni, po katerih se je prišlo v zapor zaradi kritičnih stavkov ali besed, nad kultom osebnosti predsednika Tita, nad nadvse potratno štafeto za vsak njegov rojstni dan, nad Plavim vlakom, ladjo Galeb, nad desetinami vil in gradov, privatnim brionskim otočjem in tako naprej vse tja do gospoda Milo-ševiča in Švabiča, ki sta nas pošiljala v Gradec in Filadelfijo in nam še grozita z JLA, s tisto armado torej, ki jo financiramo tu-
6as stran 11
■HMHMMMMMH
di mi, in ki je gospodu Vrbiču tako pri srcu.
Zaradi vsega tega bi jaz spreminjal simbole iz časov, ki se mi sploh niso zdeli lepi, drugi pa bi jih ohranili. Odločilo pa bo mnenje večine.
Borut Korun
Upoštevajmo tudi stroške
Pod tem naslovom je objavil v Našem času pomisleke ob poimenovanju ulic oz. stroškov pri tem ekonomist g. M. Žolnir. Ker ga zelo spoštujem, kot bivšega planinskega tovariša, mu bom tudi odgovoril. Čudim se, da se je lotil ravno tega, čeprav je tudi rudnik veliko (neekonomsko) trošil denar za dobrobit, prej še Titovega Velenja.
Lahko bi mu odgovoril na marsikaj neupravičenega, a se bom raje omejil, po moje na najbolj grobe napake. Rudnik je res marsikaj financiral, a je pri tem ekološko uničil Šaleško dolino, predvsem prelepo in rodovitno družmirsko polje, pa tudi velik del Šoštanja. Sedaj pa ima naenkrat preveč delavcev, po katere so se vozili z avtobusi in godbo celo v Bosno in Hercegovino (tako mi je zatrdila poznana gospa iz Tuzle). Uničil pa je tudi cerkev, župnišče, Kulturni dom in druge stavbe. Sedaj pa je mnogo boljši, pa tudi cenejši, premog iz daljne Avstralije. Šaleška dolina pa je za vse večne čase, pa tudi širša okolica, ekološko uničena! V zameno za te objekte pa smo dobili cerkev v Skornem. Poleg pa so morali prispevati še verniki, pa tudi iz Avstrije je prišla pomoč, da se je lahko cerkev dokončala. Da bi oltarje iz bivše cerkve namestili v mestno cerkev, so morali za niši podreti obe stranski steni, debeli cca dva metra. Ko pa je bilo potrebno oltarje postaviti, se je izkazalo, da sta vdolbini za pol metra prenizki in so ju morali spet zazidati. Kateri »strokovnjaki« so opravili te meritve? To pa je bilo za rudnik seveda zelo drago! Res me zanima koliko to stane proti uličnim tablicam, ki jih ima vsako mesto? Koliko dela in vstran vrženega denarja, ne le za rudnik, ampak za vse davkoplačevalce!
Drugo je bilo rušenje Šoštanja pod Goricami, ki je bilo predvideno do proge. Končno je prevladal razum, da ta del Šoštanja ostane, ker je bila večja vrednost objektov na površini, kot premoga pod tem delom mesta.
Posebno poglavje pa je bilo rušenje hiš, ki jih je rudnik odkupil. Še zlasti v Metlečah, kamor sedaj napeljujejo celo toplovod. Hiše so bile nove oz. obnovljene. Ali ni to bila velika gospodarska škoda in ljudje so se upravičeno zgražali? Tudi glede skakalnic v Velenju je g. Pirtovšek izjavil na sodišču, da je bila vsa železna konstrukcija vknjižena kot, da se je železo porabilo v jami rudnika. Na tuj račun je lahko graditi. Sicer pa so skakalnice v okolju gradu estetsko sporne. Marsikdo mi je to omenil.
V Šoštanju so morali zaradi izkopavanja premoga, šele pred 30 leti zgrajen stanovanjski blok pri jezeru podreti, ker se je neki »strokovnjak« zmotil pri izračunih. Posledica tega je bila gradnja bloka na Vošnjakovem vrtu. Ali je g. Žolnirju vseeno, da nekateri mečejo denar z lopato skozi okno, občanom pa pesek v oči?
Tudi blok na mestu nekdanjega hotela Union je arhitektonsko zgrešen, ker gledajo straniščna okna na Glavni trg, kar nikakor ni estetsko. O ozkem pločniku, balkonu ter ograji pa raje sploh ne pišem. Še bi lahko našteval, toda naj bo dovolj! Naj omenim samo še to, kar je na zborovanju Društva za varstvo okolja, ki ga vodi g. Marija Šavor, dejal podpredsednik zveze iz Ljubljane — citiram: »Turki, ki so pri nas plenili 500 let, požigali, kradli in ubijali, niso naredili toliko škode, kot totalitarni režimi v 45 letih po vojni na Balkanu.« To lahko potrdita tako g. Šavor, kot g. Anton De Costa. Na drugi strani pa je bilo tudi veliko narejenega.
Ne vem od kod in zakaj laka jeza podpredsednika Zveze društev za varstvo okolja iz Ljubljane? Resnica je pa morda res nekje v sredini?
Pa brez zamere prosim, dragi g. Žolnir. Zaradi poimenovanja ulic pa res ne bomo obubožali. Pa lep pozdrav!
■m	Viktor Kojc
Zakon o varstvu okolja (4)
Javnost in varovanje okolja
Mnogo naših vsakdanjih dejanj je naravnanih tako, da se ne zapletamo v dvojnosti lastnega početja in mišljenja. Varovanje okolja pa je eno tistih bolj redkih kompleksnih vprašanj, ki se nas dotikajo bolj intimno, kot je mogoče predvideti in kjer pogosto delamo tudi nevede drugače, kot govorimo ali mislimo. Nesporno je namreč, da le redko lahko najdemo človeka, ki se deklarativno ne bo zavzemal za čisto okolje.
Na drugi strani pa, roko na srce, marsikdo med nami brez občutka krivde strese samokolnico pepela v potok, odvrže izrabljeno baterijo v smeti, zliva ostanke barve v kanalizacijo. Mnogo jih je še vedno, ki bi zregulirali vse reke in potoke, izkrčili vsa močvirja, posekali množico gozdov za pridobivanje pašnikov, itd. itd. itd. Pri tistih največjih problemih, kot so nuklearke, termocentrale na fosilna goriva, rudarjenja, pa v imenu socialnega miru itak odpovemo na celi črti in se potem vsa besedna pripravljenost spremeni samo še v besede ... V tem kontekstu je pozicija stranke ZELENIH dokaj nerodna, kajti kar naenkrat se je pred državljani pojavil medij, stranka, za katero mislijo, da bo lahko rešila vse težave in kar je bolj čudno, veliko je ljudi, ki mislijo, da bomo ZELENI CISTI-LI ZA DRUGIMI. Predvsem pa nas k temu pozivajo tisti, ki nas skoraj gotovo niso marali in nas še vedno ne prebavljajo pa nam zategadelj niso namenili svojih glasov na volitvah. Takšni pozivi ZELENIM so seveda naslovljeni na napačno, kajti znano je, da v vseh civiliziranih državah čistijo smeti in umazanijo v glavnem vsak za sabo, ostalo pa pospravijo komunalna podjetja. Politične stranke pa v skladu s svojimi programi in realno politično močjo skušajo naravnati sistem tako, da bi čimveč stvari »šlo samo od sebe«.
Kar se tiče varovanja okolja, je resnično v veliki meri odvisno od ZELENIH SLOVENIJE, kajti ključno mesto v sedanji slovenski vladi, ki bo postavila na noge zakon o varstvu okolja, t. i. ZELENO USTAVO, pripada stranki ZELENIH. V tem obdobju torej ne moremo zgolj po opozicijsko in v maniri gibanja na pamet zahtevati nemogoče, ampak je naš napor usmerjen tako, da bi krovni zakon omogočal danes komu na videz nemogoče stvari, mi jih bomo pa lahko jutri uresničevali tudi kot navadni državljani, tudi če stranka kot taka ne bo dobila tolikšne podpore, da bi v naslednjem krogu lahko sodelovala v republiški vladi. Zato tudi nameravamo v sprejemanje zakona pritegniti vse zelenomi-sleče, neglede na to, ali so člani ZELENIH, ali ne. Nikakor pa ne bomo nasedali banalnim pozivom po raznoraznih »akcijah« s strani tistih, ki imajo v resnici veliko več politične moči pa tega ne storijo. Po tej logiki, naj bi ZELENI čistili tujo svinjarijo, ostale »prave« stranke pa bi v stari politični maniri nadzorovale, kaj in kako se pod njimi godi.
Takšne delitve mi ne priznamo, resno in odgovorno jemljemo svoje sedanje zadolžitve s strani tistega odstotka volilcev, ki so podprli naš program, gotovo tudi zato, da bomo pripravili ZAKON, s katerim bo zaščiten interes javnosti in vsakega posameznika v skladu z že sedanjim ustavnim določilom, da ima vsakdo pravico do čistega okolja.
V praksi je znano, da moramo dejansko onesnaženost poznati, to pomeni, da je treba stanje v okolju čimbolj pogosto preverjati.
Največ zaslug za zelo kvaliteten monitoring v naši občini ima
TEŠ, pri čemer se tega ne smemo zgolj veseliti, kajti tudi potreba po zahtevnem monitoringu zraka izhajajo iz onesnaženja zraka, ki ga TEŠ povzroča. Zato je smešno, če se onesnaževalci hvalijo, kako se zavzemajo za varovanje okolja. V tem početju prednjači predvsem RLV, ki nenehoma proizvaja trditev, da je manjšanje izkopa premoga že od 86. leta dalje predvsem zaradi varovanja okolja. Dialog, koliko ta trditev drži bo seveda moral steči ob kakšni drugi priložnosti. Ob tej pa je treba poudariti, da je vsakršno hvaljenje onesnaževalcev, kaj vse da so storili za varstvo okolja pravzaprav upravičeno, kajti po obstoječi zakonodaji jim resnično ni bilo treba skrbeti za varovanje okolja in je do sprememb pri samih onesnaževalcih prišlo predvsem zaradi pritiska javnosti, pogosto pa tudi zaradi potrebnih tehnoloških posodobitev različnih proizvodnih obratov. Tako je poleg TEŠ-a zaslužna za informacijski sistem, ki ga imamo, tudi civilno državljanska pobuda, ki se je na našem območju najprej formirala v ŠED, s sprostitvijo nastanka političnih organizacij pa v stranko ZELENIH.
Tako smo lahko na tiho zadovoljni, da bo tudi na podlagi obstoječega informacijskega sistema TES. za vse onesnaževalce uzakonjen v novem zakonu t.i. obratovni monitoring, ki ga bo vsak onesnaževalec moral zgraditi in vzdrževati, medtem ko ga bo nadzirala neodvisna strokovna organizacija. Na tem segmentu si bo dobršen del stroke seveda še moral pridobiti izgubljeno zaupanje javnosti in prvi korak h temu bo storjen, ko se bodo raznorazne ekološke skupine, ki so jih postavili in vzdrževali onesnaževalci, tudi pravno-formalno osamosvojile, denar za njihovo delo pa ne bo odvisen od vsebine rezultatov njihovega dela, ampak bodo onesnaževalci morali plačati strokovnjake za raziskovanje in merjenje njihovih emisij, ne tako, kot je bilo to dosedaj, ko je tudi ta iniciativa bila popolnoma v pristojnosti onesnaževalcev. Od tod tudi naša pobuda velenjski skupščini, da uvrsti na dnevni red formiranje javnega zavoda, kajti ko bo zakon o varstvu okolja sprejet, se nam lahko zgodi, da bodo onesnaževalci naše doline iskali neodvisne inštitucije, ki jim bodo opravljale monitoring po vsej Sloveniji, lahko si jih pa že zdaj postavimo kar v občini.
Menimo, da smo javnost s temi štirimi zapisi opozorili na sprejemanje krovnega zakona o varstvu okolja, v katerega ZELENI vgrajujemo večino svojih zavzemanj in obljub ter se z njim »oborožujemo« tudi za primer, če bomo izgubili sedanji majhen političen vpliv na nevšečnosti, ki izhajajo iz onesnaževanja okolja in ljudi. To onesnaževanje je še vedno velikokrat bolj odvisno od politike, kot od stroke. Zato tudi menimo, da je treba najprej razčistiti račune s politiko in nato dati možnost stroki za korektno delo. Žal je tako!
V tem trenutku še nimamo dogovorjenega termina za javno tribuno/okroglo mizo s temo ZAKON O VARSTVU OKOLJA, vendar bomo javnost obvestili in povabili pravočasno, da bomo nabrali čimveč konstruktivnih pripomb. Do takrat pa vabljeni s svojimi pripombami glede ZELENE USTAVE na naslov ZELENI VELENJA p. p. 174.
ZELENI VELENJA Peter Rezman
Ko bomo imeli mejo na Kolpi, jo bomo temeljito zavarovali: v reko bomo spustili nekaj sto krokodilov.
Ampak pozimi bodo v premrzli vodi pocrkali.
Mislim, da je še vedno cenejše ogrevanje Kolpe vso zimo, kot pa plačevanje v zvezni proračun in za nerazvite.
Bogdan Novak


■ «S -	«
rušenju nadomestne grad (izjemoma) še enkrat




;
i ■■sìsmrsSÌ'AHS
BnHHnHRHi
• I J
HHHHHHHRI
Polemiko v zvezi z rušenjem črne gradnje ob Partizanski cesti smo že sklenili. Tako smo zapisali, ker pa so glede tega znana nekatera nova zelo pomembna dejstva, naslednji članek izjemoma objavljamo.
O nepotrebnem rušenju že pričete gradnje nadomestne hiše Marice Jusupovič sem pridobil še nekaj zelo bistvenih podatkov. Družino Jusupovič sem obiskal tudi v Miinchnu in gradiva je dovolj, da bi si bralci lahko ustvarili pravo mnenje o povsem nepotrebnem rušenju ob Partizanski cesti. Pokukal sem tudi v odlok o urbanističnem redu občine Velenje, v načrte, v še vedno veljavno odločbo o toplifikaciji v zaselku Straža (št. 3475/A) in tako naprej.
Bil sem torej v Miinchnu. Marica Jusupovič že deset let dela pri istem gostinskem podjetju. Dela ponoči, se pravi od 16. ure popoldne do 2. ali 3. zjutraj, da bi nekoliko več zaslužila in podnevi lahko opravila najnujnejša družinska dela. Zasluži do 1.700 mark in če od tega odštejemo vse stroške, tudi obleko za otroka, ki hitro rasteta, je vse skupaj samó za golo preživetje. Marica živi za svoja otroka, ki jo pri njenem boju za pravico bodrita in podpirata. Sin končuje osnovno šolo, rad bi bil policaj, pa bo težko, ker ni rojen v Nemčiji, hčerka hodi v peti razred in bi bila rada medicinska sestra. Marica si bo letošnji dopust dala plačati, da bo prihranila vsaj za ozimnico.
Marica pravi: »Naša nesreča se je pričela z nakupom parcele ob Partizanski cesti. Parcelo in staro leseno stanovanjsko hišo sva z bivšim možem kupila od Ivana in Marije Sevšek. Prej sva se posvetovala na občini in dobila vsa zagotovila, da bova tu lahko gradila nadomestno hišo. Kupoprodajno pogodbo smo sklenili pri odyetniku Vekoslavu Tanku 23. maja 1983. Parcelo smo pošteno plačali, poravnali stroške odvetniku in vse ostale. Z veliko muko sem šparala, moževega denarja ni bilo pri tem nič, moj desetletni prihranek je šel od ust v nič. Samo to sem si želela, da bi na stara leta bila blizu staršev, da bi me otroka lahko obiskala, povrh vsega sem si izposodila 25.000 mark, da sem izplačala moža in imetje prepisala na sebe in otroka. Posojilo mi bodo odtegovali pet let, zadnji mesečni obrok bo vreden 600 mark. Bivši mož ni zaposlen, nima nič, je alkoholik in za otroka ne daje nič, z njim smo pretrgali vse stike, tudi otroka sta se ga odrekla.
Po ločitvi je kanček upanja zame pomenil razgovor pri gospodu Jožetu Mrazu. S strahom sem ga obiskala, pa je bil strah odveč. Zaenkrat. Pogovor je bil odkrit in prijazen. Dobila sem zagotovila za legalizacijo nadomestne gradnje, obljubila sem, da bom podrla leseno hišo, ki sem jo delno zaradi gradnje že, dobila sem upanje v lepše življenje. In potem šok! Od doma so mi sporočili, da so mi pričeto gradnjo porušili. Nisem verjela, pa je bilo res. Otroka sta me tolažila in mi dajala pogum. Vsi smo jokali. Strašno je bilo in tega ne privoščim nikomur, sprašujem pa se, komu sem naredila toliko gorja, da se je znesel nad mano, zakaj so me tako kaznovali, kaj jim je storila uboga mater samohranilka, da pri meni iščejo red in kaj vem kaj vse še.«
Kazati svojo moč na materi samohranilki! Tega dejanja vodilni na občini ne bodo nikoli sprali s sebe in trdim — noben dosedanji velenjski župan takšni neumnosti ne bi botroval, pa r.aj bo takšne ali drugačne barve. V nadaljevanju prilagam pismo gospoda Jožeta Mraza, pogovarjal sem se z županom, pokukal bom še v kak zapisnik, če mi bo dosegljiv, saj mi je pristop do njih na občini zaenkrat že onemogočen.
Kaj meni Jože Mraz?
Odstranitev začete gradnje stanovanjske hiše ob Partizanski cesti v Velenju je bila po mojem mnenju administrativno utemeljena, vsebinsko pa nepotrebna.
Glede na to, da je investitor Jusupovič pričel z nadomestno gradnjo stanovanjske hiše brez potrebnih upravnih dovoljenj jo je mogoče razglasiti za črnograd-njo. Tako je bilo odločeno na vseh pritožbenih instancah, kamor se je pritožil investitor potem, ko mu je bila naložena ustavitev gradnje, kasneje pa tudi odstranitev do prve plošče zgrajenega objekta.
Vsebinsko gledano pa bi bila nadomestna gradnja obravnavanega stanovanjskega objekta ob
—	spremembe stranke (imetje je prešio med tem na ml. otroke prejšnjega investitorja),
—	pripravljenost stranke, da sodeluje (prejšnja stranka se je pogajala samo preko odvetnika),
—	pripravljenost stranke, da pred nadaljevanjem začete nadomestne gradnje odstrani stare objekte,
—	pripravljenost stranke, da izvaja nadomestno gradnjo po pogojih, ki jih bodo predvidela upravna dovoljenja.
Menim, da bi bilo razreševanje obravnavanega primera po tej poti pravičnejše, kvalitetnejše injjčinkovitejše.
Še mnenje Toplotne oskrbe
Na prošnjo dopisnika g. Lojzeta Ojsterška, podajamo naslednje mnenje:
V zvezi s toplifikacijo naselja Straža, ki jo je izvajala KS Staro Velenje po lokacijski dokumentaciji št. 3475/A in Zazidalnem načrtu Straža ugotavljamo, da je bil objekt na parceli 2904 predviden za toplifikacijo, ker za to obstajajo tudi tehnične možnosti, v. d. direktor Majda Jerman, oec.
Konec aprila sem pisno zaprosil za sprejem pri županu občine
Velenje Pankracu Semečniku, dočakal sem ga v maju in moram reči, da je bil sprejem precej hladen. Povedal sem, da sem se oglasil zaradi Marice Jusupovič in nepotrebnega rušenja. Odgovor je bil — rušenje je bilo in pika. Vprašal sem ga, če ne bere Našega časa, pa mi ni znal odgovoriti. Čudno, župan bi moral vedeti za štiri plati medalje, ne pa samo za dve. Na vprašanje, če imam kakšen predlog sem jasno povedal, da naj tisto kar so porušili, postavijo nazaj in se prizadetim opravičijo. Napak je bilo preveč in jih je nepotrebno reševati na sodišču. S povišanim glasom sem dobil odgovor, da tega stoodstotno ne bodo naredili. Potem sem poslušal razlago, kako se je v svoji krajevni skupnosti boril za dokumente in gradbeno dovoljenje za dom krajanov in se je slučajno spomnil, da je nekje videl to lokacijo vrisano. Na podlagi tega je gradnja stekla kot po maslu. Za gradnjo v Straži so bili načrti izdelani za toplovod, izdana sta bila lokacijsko in gradbeno dovoljenje... In župan mi pove, da to prvič sliši. Tudi si je zapisal, da je sporno nadomestno gradnjo možno priključiti na toplovodno omrežje. Bil je četrtek in županu se je mudilo domov, da se uredi za sprejem pevcev iz Esslingena. Razgovor je bil sklenjen s tem, da se bomo o tem še pogovarjali.
Ko 9. junija tole pišem, vem da so strokovne službe pod vodstvom Arzenškove vlade že pričele legalizacijo nadomestne gradnje. Marici Jusupovič in KS Staro Velenje je bilo s strani Jožeta Mraza ustno in pisno zagotovljeno, da lahko prične z zbiranjem potrebne dokumentacije. Ta naloga je bila prenesena na prejšnjo vlado in posebna komisija si je vso stvar ogledala, na celjskem Cestnem podjetju so mi zagotovili, da se je njihov predstavnik z gradnjo strinjal. Pregled je bil opravljen lani septembra in zapisnik na občini mora biti, da smo si na čistem. Zakaj so na občini vsem, ki kaj vedo o črnih gradnjah, prepovedali Lojzetu Ojstršku dajati karkršnekoli informacije? Vsega pred mano ne morete skriti, tudi dokumentacije ne smete uničiti. Peska v oči mi ne boste metali in z vsemi ne bom trobil v skupni rog. Ne maram kimanja, tudi ne zahrbtnega nasmeha, cenim in spoštujem samo resnico, ki pa je za marsikoga boleča.	L. Ojsteršek
izpolnitvi določenih pogojev mogoča. Pogoje je opredelil takratni Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja skupaj s predstavniki Cestnega podjetja Celje in Geodetske uprave občine Velenje potem, ko so pravni nasledniki stranke Jusupovič stopili z njim v neposredni stik in izrazili pripravljenost sporazumnega razreševanja, sicer zapletenega primera. 0 tem je bila pisno obveščena stranka in Svet krajevne skupnosti Staro Velenje.
Pripravljenost Komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, da se pogaja s stranko o razrešitvi primera potem, ko je bila upravno že dosežena pravnomočnost sklepa o odstranitvi, je bila izražena predvsem zaradi :
OBVESTILO
Obveščamo vse stanovalce v družbenih stanovanjih občine Velenje, da je od 10. 6. 1991 dalje sedež organizatorjev vzdrževanja_ na Sekretariatu za javne gospodarske dejavnosti, Šaleška 19/a, Velenje (prvo nadstropje desno), telefonska centrala št. 854-814 ali 855-472, direktno pa Levi breg, Šalek, Gorica tel. 856-433 za Desni breg, tel. št. 856-420 Uradne ure za sektorje Desni breg, Levi breg, Šalek, Gorica so v PONEDELJEK, TOREK in PETEK od 7.30 do 9.30 ure ter v SREDO od 14.00 do 17.00 ure, za sektor Šoštanj (Šoštanj, Pesje, Topolšica, Šmartno ob Paki) pa v PONEDELJEK in PETEK od 11.00 do 12.00 ure na Trgu Svobode 12, Šoštanj (sejna soba v prvem nadstropju).
Viktor ROBNIK SEKRETAR Sekretariata za javne gospodarske dejavnosti
Radi smo jo imeli
Boleče je med velenjskimi rudarji odjeknila vest, da ni več učiteljice in vzgo-jitelice Angele Pečnik.
Rodila se je 1907. leta v Preboldu v prelepi Savinjski dolini. Po učiteljišču je službovala v različnih krajih Slovenije. Med drugo svetovno vojno je delala kot navadna delavka, saj okupacija ni dovolila učite-ljevanja. 1944. leta se je aktivno vključila v NOB, že prej pa je bila aktivist.
Po vojni sta z možem učila v zasavski rudarski šoli. 1957. leta sta prišla v Velenje, kjer ju je čakalo veliko dela.
Bila sta med prvimi, ki so osnovali industrijsko rudarsko šolo leta 1958. Tam je Angela tudi učila. Že 1959. leta so poleg rudarske šole odprli lep dom učencev.
kjer je bila Angela upravnica vse do upokojitve leta 1967.
Takrat so v rudarsko šolo Velenje prihajali mladi iz vse Slovenije in drugih republik. Največkrat goli in bosi, brez osnovnih higienskih navad. Angela jih je razumela in prav tu je bilo njeno vzgojiteljsko delo največje. Utrinjala si je pot po Pestalozzijevih naukih, in mladi so jo kmalu vzljubili. Klicali sojo kar: »Naša mama!« In taka je res bila dan in noč, saj je v sobah, polnih mladih, gorela luč noč in dan.
Tudi danes se je še možje, postavni in delavni, vedno radi spominjajo.
Rudarski zvoki godbe so pospremili njeno telo k zadnjemu počitku v Podkraj pri Velenju.
Tiho je odšla od nas, nikoli pozabljena zato, ker je bila resnično druga mati vsem tistim, ki so jo v letih kipečega razvoja mladosti in mladega Velenja, izgradnje mesta, imeli radi, in zato postali ustvarjalci rudarskega mesta, delavni in ponosni. V nas vseh bo z svojo voljo in vnemo živela še dolgo!
Sorodnikom in možu iskreno sožalje. Tebi Angela, pa mirni sen.	Viš
ČETRTEK I 13. junij g	PETEK 14. junij		SOBOTA 15. junij		NEDELJA 16. junij		PONEDELJEK 17. junij		TOREK 18. junij
									
			TV SLOVENIJA 1		TV SLOVENIJA 1		TV SLOVENIJA 1		TV SLOVENIJA 1
9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Benji, ameriška nanizanka (4. del/13)
9.25 V cityju, angleška nadaljevanka (2. del/ 13) 10.15 Slovenci v zamejstvu 10.45 Video strani 10.15 Video strani 16.30 Sova, ponovitev 17.55 Poslovne informacije 18.00 Tv dnevnik 1 18.05 Mozaik, ponovitev 18.35 Spored za otroke in mlade, Ali,
33. del ameriške nanizanke 19.00 Risanka 19.15 Tv okno 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 N. Companeez: Velik zasuk, francoska nadaljevanka (8. del/8) 21.00 Tednik 22.05 Tv dnevnik 3 22.30 Sova: Vi ste pa najbrž njen mož, angleška nanizanka, 3. del/7: Taggart, škot&ka nanizanka, 1. del 4. zgodbe 23.50 Video strani
TV SLOVENIJA 2
17.30 Regionalni programi Tv Slovenija, Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Slovo od polne zaposlenosti, izobraževalna oddaja (2 del/3), 22.55 Mali koncert. 21.10 Večerni gost: Mira Omerzel Terlep. 21.55 Retrospektiva tv drama Jožeta Babiča, dr. Matjaž Kmecl: Mutasti bratje, SNG Trst. 23.30 Yutel.
HTV 1
9.45 Poročila. 9.50 Tv koledar 10.00 Ameriško-angleški jezik. 10.00 Lažeš, Melita, otroška serija, 11.00 Poletni program. 11.00 Igrani film, dramski spored. 14.10 Humoristična serija. 14.45 Poročila. 14.50 Tv koledar. 15.00 Prezrli ste. poglejte. 18.00 Poročila. 18.15 Lažeš, Melita, otroška serija. 18.45 Zaščitena narava Hrvaške. 19.15 Risanka. 19.40 Tv dnevnik 1. 20.00 Spekter, politični magazin. 21.05 Zabavna oddaja. 22.20 Tv dnevnik 2. 22.40 Alkemija notranjega zvoka 23.40 Yutel. Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica, 9.50 Teleshop. 10.10 Arizona Junion, ponovitev filma. 12.05 Kolo sreče. 12.55 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Thunder Cats, Bolnišnica. Sosedje, 15.35 Duki. 16.45 Make up in pištole. 17.40 Poročila. 17.45 Zaljubljen v čarovnico. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Kryptonov faktor. 21.00 Poročila, 21.00 Kitajski sindrom, akcijska drama, 1979 (Jane Fonda, Jack Lemmon) 23.10 Poročila. 23.25 Dva kompanjero-sa, vestem, 1970 (Franco Nero) 1.25 Petek, trinajstega.
6.00 Halo, Evropa. 9.10 Znova ti. 9.35 Tisti, ki gredo pred psi, protivojni. 1960 11.10 Tvegano! 11.30 Sov. 12.00 Cena je vroča. 12 35 Policijsko poročilo. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara 14.25 Springfieldova zgodPa. 15.10 Klic srca, 15.55 Čips. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Ženska za sedem milijonov, 18.45 Poročila. 19.20 21, Jump Street. 20.15 Pustolovščina v Novi Gvineji, pustolovski, 1970 (Burt Reynolds). 22.05 Poročila. 22.15 Stvor, grozljivka, 1975 (Kurt Russell). 0.15 Ječa v Jackson Countyju, kriminalka, 1975 (Yvette Mimieux). 1.35 Hammer,
6.30 Dobro jutro, Bino. 11.30 Igra z ognjem, 11,55 Bliskovito, 12.25 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.25 Bim, barn, bino: Rešitelj, Richie, Rakuni, Lucy, Bluffersi. 16.15 Robinsonovi, Smrkci, Barkleyi. 18.15 Popaj 18.30 Poročila. 18.33 Mesto, dežela, reka. 19.00 Bliskovito, kviz. 19.45 Hop ali top. 20.15 Kovček (Kari Dali). 21.05 Moja piijateljica je moški, komedija 1987 (T. K. Carter). 22.35 Poročila. 22.50 Scena D. 23.20 Cinematika. 0.20 Bliskovito.
9.00 9.00 10.00
10.50 15.15 15.25 16.30 17.55 18.00 18.05
18.35
19.05 19.15 19.30 19.59 20.20
21.15 22.30
Mozaik, ponovitev Klub Klobuk
N. Companeez: Velik zasuk, francoska nadaljevanka (8/8) Video strani Video strani
Mozaik, ponovitev, Tednik Sova, ponovitev Poslovne informacije Tv dnevnik 1
Mozaik, ponovitev Marlboro music show, zabavnoglasbena oddaja
Spored za otroke in mlade Nevarni zaliv, avstralska nanizanka (1. del/20) Risanka Tv okno Tv dnevnik 2 Zrcalo tedna
Razglednice Clivea Jamesa, angleška dokumentarna serija (2. del/5)
V cityju, angleška nanizanka, (5. del/13)
Sova Dragi John, ameriška nanizanka 17/23: Boccacio, italijanski omnibus film; Skrivni kabaret, angleški show program, 2. del/6
MfflS
17.00 Satelitski programi. 17.30 Regionalni programi Tv Slovenija, Studio Maribor. 19.00 Videomeh, ponovitev 51. oddaje. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Slavnostni koncert bb 100-letnici Carnegie halla, posnetek. 22.30 Oči kritike. 23.10 Yutel.
HTV 1
9.45 Poročila, 9.50 Tv koledar. 10.00 Izobraževalna oddaja. 10.30 Dokumentarna oddaja za otroke. 11.00 Poletni program — igrani film — opera, 14.10 Humoristična serija, 14.45 Poročila. 14.50 Tv koledar. 15.00 Prezrli ste, poglejte. 18.00 Poročila. 18.15 Dokumentarna otroška oddaja. 18.45 Humoristična serija. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 .... ameriški film. 21.40 Tv dnevnik 2. 22.00 Ekran brez okvira. 23.30 Yutel.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro, 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Duki. 11.05 Kryptonov faktor, ponov. 12.05 Kolo sreče. 12.45 Tv borza. 13.35 Bingo. 14.00 Dino, Bolnišnica. Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 High Chaparral, začetek vesternske serije. 1970 (Leif Erickson), 16.45 Družinska čast. 17.40 Poročila. 17.45 Zaljubljen v čarovnico. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Derek Flint, agentski, 1965 (James Coburn). 21.50 Poročila. 22.00 Mrzli znoj, kriminalka, 1970 (Charles Bronson, Liv Ull-man). 23,35 Šport. 23.40 Mister Dina-mit. akcijski, 1966 (Lex Barker).
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 9.20 Nepal, potopisni film, 1974. 9.50 Med Moskvo in Šanghajem, nemški, 1936. 11.10 Tvegano! 11.30 Šqv. 12.00 Cena je vroča 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.55 Čips, 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Ženska za sedem milijonov. 18.45 Poročila. 19.10 Loterija. 19.15 Benny Hill. 19.45 Zvon kliče, komedija, 1960. 21.14 Sladoled na palčki, komedija, 1979. 22.50 Poročila. 23.00 Vikendski bojevniki, akcijska komedija, 1988 (George Segal), 0.30 V senci zmagovalca, nizozemski, 1985. 2.25 Vikendski bojevniki.
TELE 5
6.25 Dobro jutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 11.55 Bliskovito. 12.25 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.25 Bim, barn, bino: Barkleyi, Rešitelj, Richie, Rakuni, Lucy, Blufersi. 16.10 Robinsonovi, Smrkci, Popaj. 18.30 Poročila. 18.33 Mesto, dežela, reka. 19.00 Bliskovito, kviz. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Traffik, tretji del. 21.10 Ring je prost. 22.00 Poročila, 22.15 Lence. nikoli ne umri mlad, drama, 1986 (John Stamos). 23.50 Orožje zakona. 0.40 Bliskovito 88.
8.50 Video strani 9.00 Tv mozaik
9.00 Radovedni Taček: Kladivo 9.15 Alf, 33. del ameriške nanizanke 9.40 Klub Klobuk
10.40 Sorodniki iz Lazin, otroška nanizanka, Tv Sarajevo, 2. del 11.05 Zgodbe iz školjke 12.05 Večerni gost: Mira Omerzel
Terlep 12.50 Oči kritike 13.10 Video strani 15.40 Video strani
15.50 Tarzan in njegova prijateljica,
ameriški film £b 17.20 Sova, ponovitev 17.55 Poslovne informacije 18.00 Tv dnevnik 1 18.05 Spored za otroke in mlade, tuja serija
18.35 Slovo od polne zaposlenosti, ponovitev izobraževalne oddaje 82. del/3) 19.00 Ze veste? 19.10 Risanka 19.20 Tv okno 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Križkraž 22.25 Video strani
22.30 Sova: Na zdravje, ameriška nanizanka, 16. del/30; Twin Pe-aks, 22. del ameriške nadaljevanke; Sladko maščevanje, ameriški film 1.15 Video strani
mmusm
14.00 Videonoč, ponovitev. 19.00 Muppet show: James Corurn. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice: Finders keepers, ameriški film. 21.45 Marjanca, posnetek zabavnoglas. oddaje iz Maribora. 23.15 Yutel.
SAT 1
7.30 Dobro jutro. 8.30 High Chaparral. 10.00 Maščevanje ubije ljubezen, akcijski, 1976 (Stewart Peterson). 12.05 Kolo sreče. 12.45 Bingo. 13.10 Hotel. 14.05 Ne poznam te.., operetni, 1934, 15.45 Sat 1 predstavlja. 16.15 Zapp. 16.40 Neon Rider. 17.35 Dobitek na Sat 1. 17.40 Poročila. 18.15 Poročila. 18.50 Quadriga. 19.30 Koio sreče. 20.15 Festival najlepših pesmi v 70-letih. 22.10 Poročila. 22.15 Profesionalci, serija. 23.10 Na zgornjebavar-skem, erotični film. 1968 (Beppo Brem). 0.40 Erotični film. Opomba: če bodo v Queensu igrali tenis nemški igralci bo prenos ob 14.20 ali ob 0.40
RTL PLUS
6.00 Ženska za sedem milijonov. 8.00 Za otroke. 9.30 Klack. 10.10 Jetsonsi, Mr. T, 11.00 Specialisti na poti, 11.45 Insiders. 12.35 He man. 13.00 Super Mario Brothers, 13.25 Želve. 13.50 Street Hawk. 14.35 Adam 12. 14.55 Kakor pes in mačka. 15.20 Daktari. 16.10 Angel se vrača. 17.00 Cena je vroča. 17.45 Čudovita leta. 18.10 Vedno ko vzame tableto. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 20.15 šanghajska policija, akcijska komedija, 1985 (Samo Hung), 21.45 Formula ena, trening. 22.05 Dall-As. 23.05 Josefine Mutzen-bacher, seksi, 1970. 0.40 Justine, seksi, 1977. 2.15 Josefine Mutzenbacher, pon.
TELE 5
6.30 Dobro jutro. Bino, nonstop risanke. 11.00 Za smeh. 11.50 Kovček, 12.40 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.25 Bim barn, bino: Popaj, He man, Smrkci, Kraljica. 16 40 P.O.P. 17.40 Ring je prost. 18.05 Formula 3. 18.30 Poročila. 18.33 Mesto, dežela, reka. 19.00 Bliskovito. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Divje življenje. 21.15 Orožje zakona. 22.05 Bog, grozljivka, 1978 (Gloria de Häven). 23.30 On je moje dekle, komedija, 1987 (T. K. Carter). 0.55 Grenki riž, klasični.
8.55 9.05 9.05 10.00
10.30
11.10
11.40 12.00 12.50 13.00
14.40
15.30 16.50 16.55 17.00 17.05
19.05 19.20 19.30 20.05
20.50 22.10 22.30 22.35
23.50
Video strani Otroška matineja Živ žav
Nevarni zaliv, ponovitev avstralske nanizanke 1. del/20 Siniša Pavič: Boljše življenje, humoristična nadaljevanka TV GB (3. del/14)
Alpski večer Bled '91, 3. oddaja
Obzorja duha, 25. oddaja Video strani Video strani
Show Rudija Carrella, ponovitev
J. Galsworthy: Saga o Forsy-tih, angleška nadaljevanka (22. del/26), čb Sova, ponovitev Video strani Poslovne informacije Tv dnevnik 1
Ženske prihajajo, ameriški
film, čb
Risanka
Tv okno
Tv dnevnik 2
Zgodilo se je na današnji dan, nadaljevanka Tv Sarajevo (2. del/3) Zdravo
Tv dnevnik 3, šport Video strani
Sova: Kremplji in praske, 16. del ameriške nanizanke; Taggart, škotska nanizanka, 2. del. 4. zgodbe Video strani
HTV 1
9.45 Poročila. 9.50 Tv koledar. 10.00 Vesela sobota. 11.00 Pes, ki je rešil Hollywood, ameriški film. 12.40 En avtor, en film. 13.15 Prezrli ste, poglejte. 17,00 Poročila. 17.15 Tv teden. 17.30 Resna glasba. 18.00 Vrnitev naotok zakladov, angleška nadaljevanka. 18.55 Denver, poslednji dinozaver, ameriška risana serija. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Igrani film. 21.45 Ex libris. 22.30 Tv dnevnik 2. 22.50 Športna sobota, oddaja TV ČG. 23.10 Fluid, zabavnoglasbena oddaja. 0.55 Yutel.
SATELITSKA TV
TV SLOVENIJA 2
13.00 Športno popoldne, 19.00 Da ne bi bolelo. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Poznavalec piva, angleška dokumentarna serija (2. del/6). 20.30 Ciklus filmov R. W. Fassbinderja: QUERELLE, nemški film. 0.00 Športni pregled, oddaja HTV. 0.45 Yutel
HTV 1
10.45 Poročila. 10.50 Tv koledar. 11.00 Dobro jutro, nedeljsko popoldne za otroke, 12.00 Sadovi zemlje, kmetijska oddaja. 13.00 Poročila. 13.05 Daktari, ameriška nanizanka. 13.55 Izobraževalna oddaja. 14.25 Nedeljsko popoldne, Veni, vidi, igrani film. 18.45 Leteči medvedki, risana serija. 19.10 Tv sreča. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Dramski program. 21.20 Boj za demokracijo, dokumentarna serija. 22.20 Tv dnevnik 2. 22.40 Glasbena oddaja. 23.40 Športni pregled, oddaja HTV. 1.10 Yutel.
SATELITSKA TV
SAT 1
7.05 Zapp. 7.30 Dino. 7.55 Drops. 8.20 Zaljubljen v čarovnico. 8.45 Neon Rider. 9.35 Sat 1 predstavlja. 10.00 Potrošniški magazin. 10.30. Čar gora. 11.00 Najlepši hiti sedemdesetih. 12.45 Bingo 13.10 Hotel. 14.05 Video-teke. 14.30 Daj da se ljubiva, klasični, 1960 (Marilyn Monroe) 16.30 Drops 17.05 Na mučilnem stebru Siouxov. vojni, 1951 (Forrest Tucker). 18 45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.30 Pozor, kameta. 20.00 Jez popusti, akcijski, 1976 (Robert Culp). 21.45 Poročila 22.00 Pogovor. 23.15 Romeo in Julija, romantični, 1967 (Olivia Hussey, Leonard Whiting)
RTL PLUS
6.00 Mr. T . He man, Yogi. 8.00 Za otroke. 9.35 Orion 3000, znanstvenofantastični, 1965. 11.00 Tednik. 12.15 Harem, četrti del. 13.05 Moj oče zunaj-zemeljec, Munsterjevi, Ultraman. 14.20 Plešemo okoli sveta, nemški, 1939. 15.55 Lokalni heroj, komedija, 1982 (Burt Lancaster). 17.45 Mini Playback Show. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz. 20.15 Narodna glasba. 21.30 Formula ena. poročilo. 22.00 Formula ena, prenos. 0.00 Ponoči, ko zmrzuje kri. 0.25 Cona somraka. 1.10 Hitchcock prikazuje.
TELE 5
6.40 Dobro jutro, Bino. 11.00 Izgubljen v Londonu, drama. 12.35 Kritični magazin. 13.00 Tednik. 13.15 Normal. 13.40 Bim, barn, bino: Flash Gordon, Odisej, Mijuki, Teddy Monster. 16.05 Skrivnost gorskega jezera, švicarski. 17.30 Divje življenje, dokumentarec. 18.30 Kritični magazin. 19.00 Poročila. 19.15 Z dežnikom in melono, serija 1979 (Patrick MacNee). 20.15 Za smeh. 21.05 Julijina nenavadna vrnitev, drama, 1976 (Mia Farrow, Tom Conti). 22.40 Nočna patrulja, 23.30 Lance, ne umrl mlad, akcijski, pon.
9.00 Mozaik, ponovitev
9.00 Tovarišija Petra Grče, 3. del
igrane serije 9.30 Da ne bi bolelo 10.00 Mednarodno baletno tekmovanje Novi Sad '91 10.30 Video strani 14.55 Video strani 15.05 Zdravo, ponovitev 16.25 Video strani 16.30 Sova, ponovitev 17.50 Video strani 18.00 Tv dnevnik 1 18.05 Mozaik, ponovitev 18.05 Utrip 18.20 Zrcalo tedna 18.35 Spored za otroke in mlade:
Radovedni Taček: Piščal 18.55 Risanka 19.15 Tv okno 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 G. Greene: Si lahko sposodiva vašega moža, angleška drama 21.50 Tv dnevnik 3 22.10 Osmi dan 22.55 Video strani
23.00 400 let slovenske glasbe, 20. oddaja
23.45 Sova: Simpsonovi, ameriška animirana nanizanka, 3. del/ 13; Taggart, škotska nanizanka, 3. del 4. zgodbe
TV SLOVENIJA 2
16.30 Satelitski programi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Radi ste jih poslušali, 2. oddaja. 20.35 Po sledeh napredka. 21.05 Sedma steza, športna oddaja. 21.25 Omizje. Yutel.
8.50 9.00 9.00 10.00 10.20 11.05 16.15 16.25 16.30 17.50 18.00 18.05 18.05
18.20 19.05 19.15 19.30 20.05
21.10 21.20
21.45 22.05 22.10
23.30
Video strani Mozaik, ponovitev Zgodbe iz školjke Sedma steza Osmi dan
Omizje, video strani Video strani Video strani Sova, ponovitev Video strani Tv dnevnik 1
Spored za otroke in mlade Periskopov raček: Programski jezik Logo, 8. lekcija Posnetek gledališke predstave Risanka Tv okno Tv dnevnik 2
O. Wynd: Ingverjevo drevo, angleška nadaljevanka (2. del/4) Novosti založb
Glasbeni portreti: Jesenko Haura, glasbena oddaja HTV Tv dnevnik 3 Video strani
Sova: Pujsovi dosjeji, angleška nanizanka, 1. del 5. zgodbe
Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.30 Satelitski programi. 17.30 Regionalni programi Tv Slovenija, Studio 2 Koper. 19.00 Naša pesem. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Umetniški večer: Portret Carlosa Saure, nemški dokumentarni film. 21.35 Rally Saturnus show, zabavnoglasbena oddaja. 22.55 Yutel.
HTV 1
9.45 Poročila. 9.50 Tv koledar. 10.00 Ameriško-angleški jezik. 10.30 Zlata nit, otroška serija. 11.00 Poletni program, igrani film, dokumentarni program. 12.00 Poročila. 12.10 Satelitski program: Staro za novo. 14.10 Poletni program: Humoristična serija. 14.45 Poročila. 14.50 Tv koledar. 15.00 Prezrli ste, poglejte. 17.55 Hrvaška danes. 18.15 Zlata nit, otroška serija. 18.45 Izobraž., poljudnoznanstv. oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Boljše življenje, humoristična serija Tv BG. 20.50 Sedem dni v svetu, zunanja politika. 21.20 Tv dnevnik 2. 21.45 Kinoteka Hollywooda. 23.15 Yutel.
HTV 1
9.45 Poročila. 9.50 Tv koledar. 10.00 Ameriško-angleški jezik. 10.30 Mali svet, otroška oddaja. 11.00 Poletni program, igrani film, od našega dopisnika. 14.10 Humoristična serija 14 45 Poročila. 14.50 Tv koledar. 15.00 Prezrli ste. poglejte. 17.55 Hrvaška danes. 18.15 Mali svet, otroška oddaja. 18.45 Poljudnoznan. oddaja, 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Serijski film. 20.55 Žrebanje lota. 21.00 Kontaktna oddaja. 22.10 Tv dnevnik 2. 22 35 Ki-noklub Evropa. 0.05 Yutel
SAKLITSKATV SAKUTSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Jez popusti, pon, 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Videoteke. 14,25 Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Daniel Boone. 16.45 Cagriey in Lacey. 17.40 Poročila. 17.45 Zaljubljen v čarovnico. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Traper John. 21.00 Ne pošiljaj žene v Italijo, komedija, 1960 (Marianne Hold), 22.45 Poročila. 23.00 Magazin. 23.45 Zabavni magazin, 0.15 Romeo in Julija, pon. 2.30 Traper John. ponovitev.
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Ne pošiljaj žene v Italijo, pon. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV borza. 13.35 Bingo. 14.00 Policijska akdemija, Bolnišnica. Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Bonanza. 16.45 Narodna glasba. 17.40 Poročila. 17.45 Zaljubljen v čarovnico. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Mancuso, FBI, serija. 21.00 Cena zlata, drama, 1954 (Richard Widmark). 22.45 Poročila 23.00 Spiegel TV. 23.30 Mali in »Drun-ken Master«, 1979 (Bruce Leung). 0.55 Mancuso, FBI.
RTL PLUS
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 9.05 Formula ena, povzetek. 9.55 Sekunde strahu, akcijski, 1952 (Barbara Stanwyck). 11.10 Tvegano! 11.30 Šov. 12.00 Cena je vroča. 12.35 Wells Fargo, serija. 16. nadaljevanj. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Klic srca. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Ženska za sedem milijonov. 18.45 Poročila. 19.20 A-team. 20.15 Šef. 21.15 Rojen v Vzhodnem Los Angelesu, komedija, 1986 (Daniel Stern). 22.45 Kulturni magazin. 23.25 Magazin za moške. 0.00 Les Batterson reši svet, komedija, 1988. 1.25 Hammer.
6.00 Halo, Evropa, 8.35 Šov. 9.45 Domovina, tvoja zvezda, domovinski, 1951. 11.10 Tvegano! 11.30 Šov. 12.00 Cena je vroča. 12.35 Wells Fargo. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 — Klic srca. 15.55 Čips. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Ženska za sedem milijonov. 18.45 Poročila. 19.20 Knight Rider. 20.15 Carolann, kriminalka, 1989 (Burt Reynolds). 22.00 Explosiv, politični magazin. 22.50 Dr. Westphall. 23.40 Poročila. 23.50 Kačje jajce, drama, 1979 (Liv Ullman).
TELE 5
6.30 Dobro jutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 11.55 Bliskovito. 12.25 Kratke informacije. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.25 Bim, barn, bino: Odisej, Mijuki, Richie, Rakuni. 17.30 Smrkci, Rešitelj, Popaj. 18.30 Poročila. 18.33 Mesto, dežela, reka. 19.00 Bliskovito. 19.30 Poročila. 19,45 Hop ali top. 20.15 Smrtonosna napaka, kriminalka, 1971 (Doug McClue). 21.30 Poročila. 21.40 Nočna patrulja. 22.30 Traffik. 3. del. 23.25 Bog, pon.
TELE 5
6.30 Dobro jutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 11.55 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.25 Bim, barn, bino: Teddy Monster, Chack, Richie, Rakuni, Lucy. 17.00 Barkleyi, Smrkci, Popaj. 18.30 Poročila, 18.33 Mesto, dežela, reka. 19.00 Bliskovito. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top 20.15 Tanjin otok, romantični, 1987 (Vanity). 21.25 Poročila. 21.35 Vabilo za smrt, drama, 1974. 23.10 Z dežnikom in melono, serija. 0.05 Bliskovito.
PRO 7	---W»Q7	B pno 7	1-----pRO ?
6.50 Kapitan Future, Lassie, Hiša na Eaton Place, Doc Elliot, Kobra, prevzemite, Dooogie Howser, Harryjeve sodbe. 11.15 Harry Fox. 12.05 Doce Elliot. 12.55 Ne sedaj, ljubi, pon. 14,35 Future. 15.00 — Zajček. 15.40 Lassie. 16.05 Waltonovi. 17.00 Doogie Howser. 17.25 Grk osvoji Čikago. 18.05 Tuckerjeva čarovnica. 18.55 Zajček. 19.25 Harry Fox. 20.15 Vroča igra, pustolovski. 1968 (Ann Margret). 21.45 Hawai 5—0. 22.40 Carmen glasbeni, 1983 (Laura de! Sol). '
7.15 Future, Lassie, Doc Elliot, Tuckerjeva čarovnica, Doogie Howser. 11.05 Grk osvoji Chicago. 11.35 Harry Fox. 12.20 Doc Elliot. 13.10 Vroča igra, ponovitev. 14.40 Future, Zajček Bunny. 15.45 Lassie. 16.10 Parry Mason. 17.10 Doogie Howser. 17.35 Barney Miller. 18.15 Odpadki, vestem, 1946. 19.45 Bill Cosby. 20.15 Duhovnik s trobento. domovinski, 1962. 21.50 Ceste San Francisca. 23.00 Seks pred šestimi milijoni let, pustolovski, 1970 (Julie Ege). 0.40 Morski psi in male ribe, vojni film, 1957.
8.00 Klici morskih psov, dokumentarec, 1983. 8.45 Za smeh, Niklaas, Ve-verička, Muppet Show, Zajček. 11.20 Bill Cosby, M.A.S.H. 12.10 Riptide. 12.55 Duhovnik s trobento, pon. 14.35 Klici morskih psov, dokumentarec. 15.30 Kavik, pustolovski, 1980. 17.05 Angel na Zemlji. 18.10 Moriti je lahko, kriminalka, 1982 (Bill Bixby). 19.45 Bill Cosby. 20.15 O tem sanjajo vsa dekleta. komedija, 1961 (Harald Juhnke). 22.00 Sajgon, kriminalka, 1987 (Willem Dafoe). 23.45 Ceste San Francisca. 0.40 Seks pred šestimi milijoni leti.
7.40 Kraljestvo divjih živali, dokumentarec. 8.25 Marco Polo, Niklas, Scar-let, Veverička, Sindbad, Muppet Show Bill Cosby. 11.30 M. A. S. H. 12.00 Angel na Zemlji. 12.50 Kraljestvo divjih živali. 13.40 Moriti je lahko, pon. 15.15 Dekle s slabim spominom, komedija, 1956 (Peter Weck). 16.55 Riplide' 18.00 Vroča meja, vestem, 1959 (Robert Mitchum). 19.45 Bill Cosby. 20.15 Top Job, kriminalka, 1966 (Janet Le-igh). 22.10 Ceste San Francisca. 23.05 Policijska patrola XY, kriminalka, 1967 (Günther Stoli).
6.45 Kapitan Future, Lassie, Za smeh, Muppet Show, Doc Elliott, Perry Mason, Doogie Howser, Barney Miller. 11.5 Bill Cosby. 12.10 Doc Elliot. 13.00 O tem sanjajo vsa dekleta, pon. 14.45 Future, Zajček, Lassie. 16.00 Fant z drugega planeta. 16.55 Doogie Haw-ser. 17.20 Mr. Smith. 18.00 Ceste San Francisca. 18.55 Zajček. 19.25 Starsky in Hutch. 20.15 Swing Shift, ljubezen za določen čas, drama, 1983 (Goldie Hawn, Kurt Russell). 22.05 Osterma-nov vikend, kriminalka, 1983 (Rutger Hauer, John Hurt). 23.55 Starsky in Hutch. 0.50 Top Job, pon.
6.40 Future, Lassie, Sindbad. Scarlet, Fant z drugega planeta, Doogie Haw-ser, Mr. Smith. 11.05 Samurajevo maščevanje. 12.00 Doc Elliot. 12.50 Vroča meja, pon. 14.35 Future, Zajček Bunny. 15.35 Lassie. 16.00 Kraljestvo miru. 16.55 Doogie Howser. 17.20 Alice. 17.55 Z loparjem in pištolo. 18.50 Zajček. 19.20 Starsky in Hutch. 20.15 Lov na modri diamant, pustolovski, 1964 (Harald Leipnitz). 21.50 Vrt mučenja, grozljivka, 1966 (Jack Palance). 23.25 (Starsky in Hutch. 0.25 Prekleti, drama, 1968 (Dirk Bogarde).
SREDA 19. junij
TV SLOVENIJA 1
8.50 9.00 9.00 9.55
11.35
12.35 16.15 16.25 16.30 17.50 17.55 18.00 18.05 19.05 19.15 19.30 20.05
22.30 22.50 22.55
0.15
Video strani Mozaik, ponovitev Živ žav
G. Greene: Si lahko sposodiva vaiega moža, angleška drama O. Wynd: Ingverjevo drevo, angleška nadaljevanka (2. del/4) Video strani Video strani Video' strani Sova, ponovitev Video strani Poslovne informacije Tv dnevnik 1
Klub Klobuk, kontaktna oddaja Risanka Tv okno Tv dnevnik 2
Film tedna: Zmajevo leto, ameriški film Tv dnevnik 3 Video strani
Sova: Alf, 42. del ameriške nanizanke; Taggart, škotska nanizanka, 2. del 5. zgodbe Video strani
mm
17.30 Satelitski programi. 18.30 Slovenci v zamejstvu. 19.00 Tv Slovenija 2, Studio Maribor. 19.00 Poslovna borza. 19.15 Tv ruleta. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 H. Wolf: Corregi-dor, posnetek predstave opere SNG Maribor. 22.40 Svet poroča. 23.25 Yutel.
HTV 1
9.45 Poročila. 9.50 Tv koledar. 10.00 Ameriško-angleški jezik. 10.30 Gimnastika, otroška serija. 11.00 Poletni program. 11.00 Igrani film, zabavnoglas-bena oddaja. 14.10 Humoristična serija. 14.45 Poročila. 14.50 Tv koledar. 15.00 Prezrli ste, poglejte. 18.00 Hrvaška danes. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Igrani film. 22.00 Tv dnevnik 2. 22.25 Dokumentarni program. 23.25 Yutel.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jdtro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Cena zlata, ponovitev filma. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Ollies, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Nogomet, nerpška liga. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Hunter, serija. 21.00 Beg do zmage, akcijski, 1981 (Sylvester Stallone). 23.00 Poročila. 23.15 Petek, trinajstega. 0.05 Kanal 4, reportaže. 0.30 Kanal 4 0.55 Golf, Belgien Open. 1.25 Hunter, pon.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evròpa. 9.10 Grand hotel, drama, 1932 (Greta Garbo). 11.00 Tvegano! 11.30 Sov. 12.00 Cena je vroča. 12.35 Wells Fargo. 13.10 Hotel. 13.35 Santa Barbara. 570 nadaljevanje. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Klic srca. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Ženska za sedem milijonov. 18.45 Poročila. 19.20 Foxfire. 20.15 Obujenje sfinge, grozljivka, 1980 (Charles Heston). 22.10 Stern TV. 22.45 Dr. Westphall. 23.35 Poročila. 23.45 Boj proti mafiji. 0.30 Angel varuh New Yorka. 1.15 Dr. westphall.
TELE 5
6.30 Dobro jutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 11.55 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.25 Bim. barn, bino: Barkleyi, Rešitelj, Richie, Rakuni. 16.35 Smrkci, Rešitelj, Popaj. 18.30 Poročila. 18.33 Mesto, dežela, reka. 19.00 Bliskovito, kviz. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Težka pot do zmage, drama, 1984 (Colin Fries). 21.55 Poročila. 22.05 Novo v kinu. 22.15 Smrtonosna napaka, kriminalka. 23.30 Vabilo za smrt, drama. 1.05 Bliskovito 88.
PRO 7
6.35 Future, Lassie, Kraljestvo miru, Doc Elliot, Samurajevo maščevanje, Doogie Hawser, Alice. 11.00 Z loparjem in pištolo. 11.55 Doc Elliot. 12.45 Swing Shift, pon. 14.30 Future, Zajček. 15.30 Lassie. 15.55 Zvezde in njihovi hišni ljubimci. 16.05 Hiša na Eaton Pia ce. 16.55 Doogie Hawser. 1?.20 Harryjeve sodbe. 18.00 Kobra, prevzemite. 18.55 Zajček Bunny. 19.25 Harry Fox. 20.15 Oh, Jonathan, komedija, 1973 (Heinz Rühmann). 22.00 Dva. 23.00 Lahno piha veter smrti, vestem. 1971 (Oliver Reed). 1 00 Dr. Diabolo:
mmamm
ZAKLJUČEK
LUTKOVNEGA
ABONMAJA
V soboto, 22. junija, ob 8.00 bo izpred Rdeče dvorane v Velenju odpeljal poseben avtobus v Celovec. Udeleženci — imetniki lutkovnega abonmaja, ki se bodo za to potovanje prijavili — si bodo ogledali MINIMUNDUS, mali svet ob Vrbskem jezeru. Vstopnina in malica
sta brezplačni, za prevoz pa je potrebno plačati 200 din. Prijave pošljite pismeno in navedite, kdo bo otroka spremljal. Ne pozabite preveriti potnih listov. Povratek bo v popoldanskih urah.
DUNAJSKI ABONMA
Obiski opernih predstav v Veroni so razprodani. Zaključujemo tudi s prijavami za dvodnevni izlet v Salzburg
Slikar-domačin — V Esslingenu
Ime Šmajs Iztok ni tako neznano javnosti.
Glasbeni Radia Velenje
Študiral je v Ljubljani in se izpopolnjeval še v tujini. Tam je tudi razstavljal. Doma je razstavljal v Ljubljani, Kopru, Velenju, in drugje.
V njegovem večletnem ustvarjalnem delu je nastalo mnogo risb, slik in grafik.
Za dela je prejel tudi priznanja. Bil je soustvarjalec skupine Hidrogizma.
Pred desetimi leti je prejel v Rijeki nagrado na bienalu mladih.
Dragocena je tudi nagrada z internacionalnega področja — International Art Compe-tition, New York.
Svoja zanimiva in kvalitetna dela bo pokazal tudi nemški javnosti v partnerskem mestu Esslingen. Odprtje te razstave je 7. junija v galeriji Schwörhaus — Esslingen.
Ä r žkm


ZIVIO!!!
In tako smo pri prvem glasbenem kotičku v mesecu juniju, v katerem pa bom opisal nekaj bolj ali manj aktualnih stvari.
. . . YO .. . Siguren sem, da se še vsi prav dobro spomnimo velike uspešnice I Like Chopin in italijanskega pevca GAZEBA. No tokrat po dobrih petih letih
D. J. Robbv
ima le ta ponovno možnost priti na lestvice, seveda s ploščo v Re-mix verziji ... YO . . . DANNI MINOGUE, znana bolj kot sestra popularne Kylie, je po svoji prvi uspešnici »Love And Kisses« izdala naslednjo z imenom,»Suc-cess« ... YO . . . STEVIF. B. je ponovno poskrbel za vse, ki imajo radi lepo nežno glasbo s ploščo I'II Be By Your Side, ki pa je
dne 14. septembra z obiskom koncerta »Mozartserenade«. Prav tako se lahko prijavite še za ogled musicala »Fantom opere« dne 20. septembra na Dunaju. Pohitite!
Veliki
prazniki—
nova razstava
Zadnja leta so veliki premiki v snovanju kulturno-umetniške dejavnosti v Centru srednjih šol Velenje. Sicer pa ta, dva tisoč učencev velik kolektiv potrebuje tako duhovno hrano.
Tu je kvalitetni mešani pevski zbor, ki se ponaša s prvim mestom v republiki. Tu so mladi igralci, ki so letos presenetili s happenin-gom V temi. Mladi literati in novinarji so pravkar pokazali javnosti četrto številko svojega glasila ŠPRIC.
V tem šolskem letu je strnil mlade likovnike mentor Tone Skok. Skupinska razstava, ki jo odprejo ob devetnajsti uri na teresi Gimnazije, je že šesta po vrsti v CSŠ.
Tokrat razstavljajo: Tanja Pogorevc, Petra Kranc, Urška Stropnik, Matjaž Vrhkar in Rok Poles.
Viš
že tretja uspešnica iz LP plošče .. . YO ... Po dolgem času so zopet na sceni, rap trio DE LA SÓUL in nova uspešnica Ring Ring Ring ... YO . . . Alter skupina THE FARM bo odsedaj v Ameriki snemala za isto gramofonsko hišo kot Madonna in še ena Angležinja pred njimi Betty Boo .. YO ... In ko smo že ravno pri tej glasbeni zvrsti naj omenim še to, da je skupina STONE ROSES po izredno kratkem, uspešnem času delovanja razpadla ... YO . . . Toliko za danes. Vse ostale informacije in vso glasbo lahko dobite oz. naročite preko, tel. številke 855-191 od 17. —19. ure.
Čisto za konec pa še to. Ne pozabite si ogledati koncert Boba Dylana in rezervirajte si čas za tretji julij, ko v Miinchnu gostuje VANILLA ICE. BY.BYE„;
tn
8
tO (D C
»Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-tiška Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I . maja 1965: do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od I. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik) Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955
Cena posameznega izvoda je 20,00 din, mesečna naročnina 80,00 din, trimesečna naročnina 225,00 din, polletna naročnina 450,00 din, timesečna naročnina za tujino 380,00 din. na 200,00 din, polletna naročnina 400,00 din, trimesečna naročnina za tujino 340,00 din.
Ziro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČZP Mariborski tisk, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Zà »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
UKV 97,2 IN 88,9 Mhz
PETEK, 14. JUNIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Duhovna iskanja; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo; 20.00 Lahko noč.
NEDELJA, 16. JUNIJA: 11.00 Začetek sporeda: 11.15 Poročila Radia Velenje; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja, ki ste nam jih postavili pred 14. dnevi, nato pa sprejemali nova po telefonu 855 963); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 17. JUNIJA: 15 00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Najboljše, najnovejše; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 19. JUNIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Nasveti vrtičkar-jem; 19.00 Na svidenje.
								
1 1	lKl		N	i 0 1	1			1
Četrtek, 13. 6. ob 18. uri, petek, 14. 6. ob 18. uri LJUBIM TE DO SMRTI — ameriška, črna komedija. V gla. vi.: Kevin Kline, Tracey Ullman. Režija: Lawrence Kasdan (TELESNA STRAST, SILVERA-DO,. . .)
Zgodba filma je povsem resnična in seje zgodila v nekem ameriškem mestecu sredi osemdesetih let. Kako naj se zvesta žena reši nezvestega moža'.' Pomagajo ji mama Nadža jugoslovanskega porekla, njen prijatelj Devo ter dva sila nespretna plačana morilca.
Sobota in nedelja, 15., 16. 6. ob 18. in 20. uri PROBLEMATIČNI MULC (Problem child) - ameriška HIT komedija! Režija: Dennis Dugan. Vloge: John Ritter, Michael Richards.
Pridite, nasmejte se in oddahnite ob spoznanju, da vaši oroci le niso tako NEMOGOČI! Kaj vse je sposoben takšen mule?
PONEDELJEK, TOREK, SREDA, 17., 18., 19. 6. NI FILMSKIH PREDSTAV!
NI VAM TREBA V LJUBLJANO NA OGLED NAJBOLJ SVEŽE SVETOVNE FILMSKE USPEŠNICE! PROJEKCIJO FILMA KO JAGENJČKI UTIHNEJO PREDVIDEVA KINO VELENJE ŽE NASLEDNJO NEDELJO, 23. 6. OB 10. URI DOPOLDAN V DOMU KULTURE. KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 14. 6. ob 20. uri PROBLEMATIČNI MULC - amer. komedija.
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek 13. 6. ob 20. uri, petek, 14. 6. ob 20. uri sobota, 15. 6. ob 22. uri NOČNO ŽIVLJENJE - ameriški, trda erotika. V gla. vi. Bridggete Nonet. Režija: Louis Lewis. KINO ŠOŠTANJ
Nedelja, 16. 6. ob 20. uri NOČNI KINO - NOČNO ŽILVJE-NJE — amer. erotski..
Ponedeljek, 17. 6. ob 19. uri PROBLEMATIČNI MULC -amer. komedija. OBČINA MOZIRJE KINO »DOM« MOZIRJE •
13. 6. - KAKOR OČKA REČE, ameriška komedija 15. in 16. 6. - SLUČAJNI TURIST, ameriška komedija 20. 6. — ALIBI ZA UMOR, ameriška kriminalka KINO »JELKA« NAZARJE
15. in 16. 6. — WILOW, ameriški avanturistični 19. 6. - STRAŽAR ČASA, ameriška grozljivka KINO »LJUBNO«
15. in 16. 6. - TRIJE PRIJATELJI, ameriška komedija
FOTOKOPIRAMO NAŠ ČAS
Foitova 10
KOZMETIČNI SALON IRIS, Cesta 1/8, Ve-le"ie
^ VZEMITE SI ČAS ZA SVOJO LEPOTO, POLETJE JE TU!
Obiščite naš salon, kjer boste deležni izvrstne nege s priznanimi lepotilnimi programi:
MYOLIFT (hujšanje, obdelava celulita, odstranitev aken, strij, gubic, masaža, pomlajevanje . . .)
LASER: (za nečisto kožo, odstranjevanje gub, starostnih
Peg . . .)
VIBROSAUNA — naravni način za vzdrževanje zdravja iri vitalnosti
in celotna nega obraza, vratu in dekolteja s priznanimi, uvoženimi preparati.
Pravi naslov za vitkost in lepoto! Pokličite pa? po telefonu 063/856-837.
Tel. št.: 853 451 855 450
TAM 125, kiper, dolgi keson, prodam za 7500 DEM. Franc Fajdiga, Skorno 63, Šoštanj, © 881-223.
KOMBI 850, letnik 1982, ugodno prodam. © 855-437 popoldan.
ŠTIRI ELEMENTE iz sestava Manta in klubsko mizo (smreka), prodam. © 857-593. ZAMENJAM DRUŽBENO DVOSOBNO STANOVANJE v centru Celja za enako ali nekoliko manjše v Velenju. Informacije po telefonu 853-321 interna 137. SAMARO 1300, tri vrata, letnik 1989, registrirano do 2/92, prodam. © 854-523 po 18. uri. TRAKTOR IMT 533, prodam. © 881-078.
PONY EXPRES v voznem stanju prodam za 3.000 din in šotor za 4 osebe, nov za 4.000 din. Ivan Kandut, Veljka Vlahoviča 40/2, Velenje, ® 856-769. KAVČ IN DVA FOTELJA, prodam za 5.000 din. © 852-731 popoldan.
DVA KOZLIČKA, par, stara 7 tednov, prodam po 1500,00 din. © 853-432 zvečer. ČOLN MAESTRAL 18 in motor 4,5 prodam za 16.000,00 din. © 884-097 Stane Majhen, Rečica ob Paki 42.
ODDAM DVA PROSTORA v
okolici Velenja s sanitarijami in telefonom za obrt. © 857-682. VIKEND PARCELO 10 arov s kletno gliho 9 km iz Velenja, prodam. © 850-466. PRIKLOP IN PRTLJAŽNIK za R-18 in čoln Maestral —8 s Tomos —4 prodam. © 857-376 od 12. naprej.
SAMSKA ŽENSKA SREDNJIH LET, s službo, išče sobo s souporabo kuhinje in sanitarij, v Velenju ali bližnji okolici (na relaciji mestnega avtobusa). Cenjene ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Poštena«. PARCELO ZA VIKEND v bližini Velenja in gliser Sport II s krmilnim mehanizmom, poceni prodam. © 858-502.
BRAKO KAMP PRIKOLICO,
ugodno prodam. © 857-746. V VELENJU zamenjam garsonjero za kakršno koli večje stanovanje. © 852-989 popoldan. ZASTAVO 101 KOMFORT, letnik 1982 in motor ATX, nov, prodam po zelo ugodni ceni, ali zamenjam za osebni avto z doplačilom. © 854-236. KAWASÀKl GPZ 500 S, prevoženih 6000 km, star I leto, prodam za 10.000 din. © 882-387. KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, ugodno prodam. © 854-705, Jenkova 19 (št. 57) DOBREGA GOSPODARJA na deželi iščemo za prikupno črno psičko (mešanko). Pokličite popoldan na tel. 888-242 NUJNO PRODAM štedilnik, hladilnik, pralni stroj, mikrovalovno pečico, televizor, pleyer, video rekorder, agregat 2 kw, avto prikolico, kamp prikolico in 2 moška športna kolesa, © 856-610.
LADO RIVO 1500 staro 2 meseca, 5 prestav prodam ali zamenjam. © 854-191. BRAKO PRIKOLICO, malo rabljeno ugodno prodam. © 855-095 (popoldne). SI MORDA ŽENSKA srednjih let, in težko živiš sama? Oglasi se pod šifro »PRIDEM K TEBI« MOTORNO KOLO APN 6, staro 1 leto, prodam. ©(063) 831-666 po 15. uri.
ČOLN MAESTRAL 9 SD, z motorjem, prodam. Cena po dogovoru. ©884-069 od 8. do 15. ure.
POSLOVNI PROSTOR
(26 m2) v centru Velenja, pro-dam. © 850-362._
ROLETE IN ŽALUZIJE v
več barvah izdelujem in mon-tiram. © 24-296 (Andrej).
POLAGANJE, BRUŠENJE, LAKIRANJE vseh vrst talnih, stenskih in stropnih oblog ter montaža vseh vrst pohištva. © 851-110.
VEGRAD obvešča, da še imajo prosta mesta za letovanje v počitniških prikolicah v Vrsarju, Poreču, Novem gradu in na Krku ter v apartmajih na Pohorju. Informacije:	telefon 856-712, Roman Raško.
LIR
Trgovina z gradbenim materialom
Tel.: 063/855-646, odprta od 6. do 18. ure, sobota od 6. do 15. ure
Trgovina z mešanim blagom
Koroška 8 c, Velenje Tel.: 855-998
IZDELOVANJE SPOMENIKOV
Tel.: 063/857-558
DEŽURSTVA
Dežurstva Občina Velenje
V Zdravstvenem domu Velenje: Zdravniki:
Četrtek, 13. junija — dopoldan dr. Kočevar, popoldan dr. Zuber, nočni dr. Grošelj in dr. Pir-tovšek
Petek, 14. junija — dopoldan dr. Zupančič, popoldan dr. Rus, nočni dr. D. Popov in dr. Jonko
Sobota, 15. junija in nedelja, 16. junija — dnevni dr. Vrabič, nočni dr. Vrabič in dr. Lazar
Ponedeljek, 17. junija — dopoldan dr. V. Renko, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Zupančič in dr. Menih
Zobozdravnica:
V nedeljo, 16. junija — dr. Darinka Šuster, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti. Lekarna v Velenju:
Ob sobotah in nedeljah je odprta dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
Na Veterinarski postaji v Šoštanju:
Od 14. junija do 21. junija — Ivo Zagožen, dipl. veterinar, Je-rihova 38. telefon: 858-704.
Na Veterinarski postaji v Mozirju:
Do 16. junija — Drago Zagožen, dipl. veterinar, Ljubno, telefon: 841-769.
Od 17. junija do 23. junija — Ciril Kralj, dipl. veterinar, Ljubno, telefon: 841-410.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage
Antonije Jelenko
30. 5. 1918—3. 6. 1991
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom za darovano cvetje, krajanom Pake, TOZD Priprave RLV, Družbeni standard Gorenje, GA ZHT Gorenje, sodelavcem ESO. Zahvala govorniku in pevcem.
Žalujoči: mož Jože, hčerke Tončka, Mira in Marjana z družino.
V SPOMIN
Mariji Gajšek
rojeni 16. 11. 1929 iz Kajuhove 2 v Velenju
19. 6. 1981-19. 6. 1991
10 let te krije zemlja, v gomili tiho, mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne
prebudiš.
Hudo in kruto je, ker smo te izgubili, toda ponosni smo, ker smo,te imeli. Iskrena hvala vsem, ki se je z lepo mislijo spomnite in postojite ob njenem grobu, prinašate cvetje in prižigate svečke.
Njeni najdražji: mož Mirko, hčerki Marinka, Lidija in sin Bojan, vsi z družinami.
Republiški zavod za zaposlovanje — območna enota Velenje
Na razpolago so naslednja delovna mesta
DELOVNA ORGANIZACIJA
POKLIC IZ ŠIFRANTA
PROSTA DELA IN NALOGE
DEL IZK
CENTER SREDNJIH ŠOL Tehn. in druž. usmeritve Velenie
CENTER SREDNJIH ŠOL Tehn. in druž. usmeritve Velenje
CENTER SREDNJIH ŠOL Tehn. in druž. usmeritve Velenje
dipl. inž. el. tehn. energetik
dipl. psiholog
dipl. ekonomist
prof. BI in KE
dipl. inž. računaln.
prof. matematike prof. matematike
prof. FR in NEM jez.
prof. NEM in AN jez.
prof. SL jezika
prof. SL jezika dipl. pedagog
elektro tehnik
strojni tehnik z znanjem računalništva
učitelj strokovnih predmetov
učitelj psihologije
učitelj ekon. predm.
učitelj BI in KE
učitelj računaln.
profesor matematike učitelj matematike
učitelj FR in NEM jez.
učitelj NEM in AN jez.
učitelj SL jezika
učitelj SL jezika vodja šolske svet. službe
sodelavec pri pouku
sodelavec pri pouku
3 leta
NČ ROK DČ P.
OD
ŠT. DEL.
DČ 12 mes. (1/2 del. čas) DČ 12 mes. (1/2 del. čas)
12 mes. (1/2 del. čas)
es. as) DČ
Tri leta del. izkušenj v srednješolski svetovalni službi
12 mes.
DČ 12 mes.
NČ
DČ 12 mes.
DČ 12 mes. (1/2 del. čas.)
DČ 12 mes.
NČ 12 mes.
NČ
DČ 12 mes.
DČ 12 mes.
DČ 12 mes. (pol. del. čas)
8 dni
8 dni
8 dni
8 dni
8 dni
8 dni 8 dni
8 dni
8 dni
8 dni
8 dni 8 dni
8 dni
8 dni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta, starega očeta in dedija
Rudolfa Ževarta
iz Velenja
se zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje, sveče, izrazili sožalje in ga spremljali na zadnji poti.
Vsi njegovi
ß
nama
Namin kotiček
V samopostrežni prodajalni:
•	kompot višnja 720 gr.
•	YO sok 1/1 brik, uvoz
•	Brandy rum 1/1
•	čokolada Kolumbo 100 gr.
17,50 din 30,60 din 69,90 din 19,70 din
Na oddelku kozmetike:
IZBERITE ZLAT IN SREBRN NAKIT, uvožen iz Italije!
V tekstilnem diskontu:
•	moške poletne hlače, dolge	samo 209,70 din
•	kopalni plašči iz frotirja po zelo ugodni ceni
Na oddelku posode:
•	jedilni servisi iz uvoza že
•	garnitura za črno kavo
Na športnem oddelku:
•	torbe za plažo
•	blazine za plažo »Odeja« Škofja Loka
•	spalna vreča »Odeja« Škofja Loka
•	šotor za tri osebe
•	kolesa, uvoz iz Italije že od 8.575,60 din dalje
od 2.020,90 din 237,40 din
676,00 din 325,00 din 1.538,70 din 4.209,40 din
Na oddelku obutve:
•	špagarice samo
•	šolska torba samo
Na moškem oddelku:
•	kavbojke Elkroj
•	bermuda jeans hlače
•	otroška svilena trenerka, uvoz Tajvan
•	trenerke za odrasle, uvoz Tajvan
74,60 din 134,50 din
samo 714,00 din 614,50 din 1.024,70 din 1.302,50 din
Na otroškem oddelku:
•	zelo lepa izbira fantovskih in dekliških kratkih hlač. v vseh modnih barvah!
•	imamo tudi plenice Pampers
Kdor varčuje, v NAMI rad kupuje!
Lepa prireditev za otroke
Žurček na Kardeljevem trgu
Občinska zveza društev prijateljev mladine in društvo prijatejev mladine krajevne skupnosti Edvarda Kardelja sta pripravila v soboto na Kardeljevem trgu za otroke lepo prireditev — Žurček.
Prava otroška veselica je bila to. Zbralo se je precej otrok.
Razdelili so se v skupine. Eni so izdelovali veternice, drugi poslikavali glineno posodo, tretji risali in svoje izdelke tudi razstavili. Tudi tekmovanj je bilo veliko in sicer v najbolj priljubljenih otroških igrah. Deklice so se pomerile v gumitvistu. Tekmovali so v metanju pikada, igrali med dvema ognjema,
pa beach ball in namizni tenis. Posebej zanimiv je bil preizkus sposobnosti pri vožnji z avtomobilčki na daljinsko upravljanje. To pa še ni vse. Na otroškem sejmu so lahko otroci prodali, zamenjali ali kupili igrače, se uredili v frizerskem salonu ali pa izdelovali ikebane v cvetličarni. Bilo pa je seveda tudi veselo, saj se je poleg tega vrstilo še marsikaj zanimivega, predvsem drugačne igrice.
Prireditev je vsekakor uspela, vredna pohvale in posnemanja. Največje zadovoljstvo organizatorjem pa je gotovo vesel in nasmejan otroški obraz. In takšnih je bilo v soboto na Kardeljevem trgu več kot dovolj.
Na Velenjski tržnici
Izbira precejšnja, cene visoke
Ta teden smo obiskali tudi velenjsko tržnico in si zapisali cene sadja in zelenjave. Ker smo dobili informacijo, da so cene v Velenju višje kot v okolici, bomo od naslednjega tedna dalje objavljali primerjavo cen v Velenju in Celju.
Paradižnik zaradi izredno mrzle pomladi v Makedoniji, kjer ga v tem času pridelajo
največ, še drži ceno na 50—60 din za kg. Papriko dobite od 100—130 din za kg, kumare od 40—50 din za kg, nova čebula 30 din kg. novo zelje 20 din kg, nov krompir od 15 do 30 din za kg-
Kljub temu, da češnje že zorijo na vrtovih je cena zelo visoka — zanje boste odšteli od 60 do 100 din za kg. Res
lepe jagode imajo ceno 120 din za kg, če se odločite za nakup 5 kg skupaj pa jih dobite že za 35 din za kg. Jabolka so od 30—45 din za kg, hruške 35 din, pomaranče 30-40 din.
Ogledali smo si tudi sadike rož. Bršljanke in begonije dobite po 20 din sadiko, sadike paradižnika pa so že po 5 din.	B. Š.
Pred dnevi je bila na krajšem obisku v Velenju delegacija Novega Travnika (prej Pu-carevo). V pogovoru s predstavniki Skupščine občine Velenje, sprejel jih je podpredsednik Anton Lovrec, so izrekli željo po sodelovanju obeh občin. Dogovorili so se, da bodo proučili možnosti na katerih bi bilo to sodelovanje možno. Predstavniki občine Novi Travnik so povabili Velenjča-ne na praznovanje njihovega občinskega praznika in tudi ta obisk izkoristili za pogovore o sodelovanju.
Kavarna,
slaščičarna
Center
Največja
razstava
doslej
Po turistično gostinskem zboru v Portorožu bo to soboto, 15. junija, druga največja prireditev s tega področja v našem mestu. To bo že tradicionalna slaščičarska razstava. Letošnja bo šesta po vrsti, na njej pa bo sodelovalo največ mojstrov slaščic in tovrstnih izdelkov doslej.
Sladokuscem in seveda tudi drugim se bo tokrat predstavilo kar 16 slaščičarskih mojstrov iz Koroške in celjske regije. Za to priložnost pa bodo napekli dve oziroma tri svoje najboljše »spe-cialitete«.
Razstava bo v prostorih Kavarne, slaščičarne Center družbenega podjetja Gostinstvo Paka, odprta od 9. do 14. ure.
MILIČNIKI SO ZAPISALI
POŽAR V TEŠ
7. 6. ob 12.30. je izbruhnil požar v kompresorski postaji bloka št. 4, kateri se trenutno nahaja v remontu. Požar je nastal kot posledica pregrevanja, pogasili so ga kar zaposleni. Po nestrokovni oceni je za 100.000 din škode.
VLOM V OSEBNI AVTOMOBIL
Neznani storilec je 7. junija med 20.30 in 21. uro vlomil v osebni avto, last Boštjana K., ki je bil parkiran pri restavraciji Jezero. Lastnik pogreša denarnico z dokumenti in nekaj denarja.
KRAJA V HOTELU
V	hotelu Paka je imel 8. 6. najeto sobo Mirsama. H., z njim pa je bila v sobi tudi Jožica L. Preko dneva je bil odsoten, ko pa se je zvečer vrnil, je opazil, da mu manjka 11.000 din, čeki Ljubljanske banke in A banke. Sumimo, daje denar odtujila Jožica L., katere ob njegovem povratku ni bilo več v sobi.
PRETEPEL GA JE
V	popoldanskem času 4. 6., je Ismet B. močno pretepel 11-letnega sina. Zaradi poškodb je otrok naslednji dan iskal zdravniško pomoč v Zdravstvenem domu Velenje. Tukaj pa je bil napoten v bolnišnico Slovenj Gradec, vendar so ga po pregledu izpustili.
KRAJA
5. 6. med 13. uro in 14.15 je neznani storilec v CSŠ iz mize odnesel bundo z denarnico in dokumenti na škodo Petra V.
UKRADEN AVTO
V	noči na 4. junij je nekdo odpeljal osebni avtomobil, znamke Audi 80 CE 240 514, last Milana F. Avto je bil parkiran na parkirnem prostoru v Šaleku.
VLOM
V	noči na 4. junij je bilo vlomljeno v gostinski lokal Sonček, last Kristine K. Miličniki so naknadno ugotovili, da je vlom storil I. G., odnesel pa je le manjšo vsoto denarja.
NADLEGOVAL JO JE
I. J. je 8. 6., nič hudega sluteč, odšla zjutraj na delo. Neznanec, ki ji je sledil, jo je hotel v Zdravstvenem domu otipavati, ker pa se je branila, jo je pretepel.
Po opisu sodeč je isti neznanec nadlegoval tudi N. J. prt Mladinski knjigi. Miličniki so mu na sledi.
ODNESEL ŠPORTNO OPREMO
Do sedaj še neznani storilec je 2. junija ponoči vlomil v osebni avtomobil Zastava 750, last Anice Ž., ki je bil parkiran na Šaleški cesti 20. Iz vozila je odnesel športno torbo znamke Adidas, tenis lopar in tenis žogice.
PRETEPEL JIH JE
V	discu Li je prišlo do pretepa 10. junija zjutraj. Ugotovljeno je bilo, da je redar Mirzet S. pretepal M. P., B. P., Z. D., I. D.
VLOM V DELAVSKI KLUB
Ponoči 8. junija je bilo ponovno vlomljeno v Delavski klub. Storilec pa je odnesel le menjalni drobiž.
NEVAREN OBISK
V	petek, 7. 6., nekaj po 23. uri, je Stanislav P. v Domu učencev obiskal Ivano M. Med njima je prišlo do spora in je z njo tudi fizično obračunal. Miličniki so posredovali.
SPOREKLI SO SE
V	bistroju »Pri Jožici« je v noči na 8. 6. prišlo do spora med Ivanom S., Francem S. in Marjanom L, Iztokom Š. Posredovali so miličniki, vendar se je tudi njim Franc S. uprl. Oba, Franc S. in Ivan S., sta bila do iztreznitve pridržana.
PRETEP NA TREBELIŠKEM
V	noči od 7. na 8. junij je prišlo na Trebeliškem do masovnega pretepa. Med pretepom so povzročili veliko materialno škodo.
NEUTRUDNI RAZGRAJAČI
8. 6., ob 5. uri zjutraj, še vedno niso bili zaspani Adem Č., Dani Z., Ibrahim L, Danilo M., Gregor V. in Bojan O. Razgrajali so v okolici Delavskega kluba, razmetavali so stole, iz okenskih polic so metali rože.

■.........K"
Razgibavanje v % vseh različicah
%

Prihodnjo soboto bo veselo, zabavno in predvsem razgibano v Mozirju, pravzaprav na prostoru pred Savinjskim gajem. Prav zanimivo je, da se v središču mozirske občine težko uveljavi prireditev, ki bi se lahko ponašala z dolgoletnim izročilom, če seveda »zanemarimo« mozirskega pusta. Precej poiskusov je že bilo v minulih letih, na pohodu pa je novi. Ta nova prireditev ima korenine v lanskem letu in bo letos še obogatena. Gre namreč za prireditev z naslovom »Razgibajmo življenje in razgibajmo Mozirje« pomeni pa nadaljevanje prejšnje z imenom »Mozirje nekoč«.
Pripravljajo jo društvo Pust Mozirski, sekcija mla-jevcev pri turističnem društvu in mozirska krajevna skupnost. Marsikaj pripravljajo organizatorji. Že kar po kosilu bo na vrsti promenadni koncert pustnega orkestra »Boj se ga«, za popoldansko zabavo bodo ob Savinji poskrbeli Pop design, Veter in Don Juan s Heidi, proti večeru bo na vrsti sklepni del akcije »Minus 10 odstotkov« z žrebanjem avtomobila Hundai, zatem pa razgibalni program s Tofom, Francem Koširjem in ostalimi. Večer bodo obogatili Šaleški fantje, Zlatko Do-brič, in Mix Max, vmes bo še modna revija, odmore pa bodo zapolnile plesalke Mojce Horvat iz Ljubljane. Vstopnina je pičlih 50 dinarjev, vanjo je vključen tudi ogled Savinjskega gaja, prav zanj pa bo namenjen ves izkupiček, ki naj bi pripomogel k celoviti obnovi po poplavah. Prireditev bo ob vsakem vremenu, saj bodo prostor pokrili.
Prireditev pred 26. junijem
V občini Mozirje bodo osrednjo občinsko prireditev v počastitev dneva osamosvojitve — 26. junija — pripravili v Nazarjah. Prebivalci krajevne skupnosti Nazarje namreč 22. junija slavijo svoj praznik, ki ga bodo letos združili z otvoritvijo po poplavi obnovljenega delavskega doma, z novim parkirnim prostorom pred njim in s tremi posodobljenimi odseki cest v Nazarjah in okolici. Skupno slavje bodo pripravili v petek, 21. junija, ob 19. uri. (jp)
■MHHHI
letna
\> neuspešno opravljenem izpitu
Helena SojČ, ki začasno biva v !
i
se je enaindvajset-študentskem dentiti.
študira pa na fakulteti za nownartvo, sociologijo in politične vede » Ljubljani, \rnila domov v Veleuje na Prešernovo 22 b, nato pa odšla neznano kara. Miličniki je do zaključka naše redakcije še niso našli. Če bi kdorkoli kark-koli vedel o njej naj sporoči na najbližjo Postajo milice.
Helena je velika 168 cm, srednje postave, daljših kostanjevih las in sivih oči.
Prometni utrinek
Varujmo otroke na otroškem igrišču
Poklicala meje občanka A. F. in »prijavila« objestno zlorabo površin otroškega igrišča ob Šaleški cesti v Velenju. Tu se že dolgo zbirajo motoristi, mopedisti in kolesarji ter z drzno vožnjo ogrožajo otroke ter druge sprehajalce.
Na tiho sem dejal, da uredništvo NC ni pravi kraj, kamor se je treba obračati za kršitve cestno prometnih predpisov, hkrati pa sem se strinjal, da je pomembno oblikovati javno mnenje in opozorila odgovornim službam v občini, tudi skozi medije obveščanja.
Zakaj torej gre? V vprašanju je star problem. Nadzor in ukrepanje v primeru kršitev prometne zakonodaje. Mladi vozniki še vedno pretiravajo s svojimi vožnjami. Če je to sredi otroškega igrišča, sredi belega dne, ko je tam polno otrok, je nevarnost za hude posledice še večja. Zato ker prometni znaki ne zaležejo, je nujno prositi za pomoč delavce Policijske postaje Velenje. Ti naj pogosteje in energično nadzorujejo tudi otroška igrišča. Povedati je potrebno, da si delavci policije, člani SPV Velenje, vzgojitelji v vrtcih in učitelji v šolah prizadevajo, da bi zagotovili čim večjo varnost za vse prometne udeležence, največji problem pa so še vedno »odraščajoči motoristi«. Občanka A. F. pa ima v imenu številnih občanov in staršev otrok svoj prav. Pomagajmo ji in pomagali bomo sebi.
J. M.
16. junija ob 14. uri
restavracija JEZERO

v Velenju, ob Jezeru
20 glavnih dobitkov:
2 avtomobila, traktor,
motorno kolo, barvni TV...
in več 100 malih dobitkov
Koliko mladih slikarjev!