Dela 22 • 2004 • 141-155
SOCIALNOGEOGRAFSKA PROBLEMATIKA OBMEJNIH OBMOČIJ OB SLOVENSKO – HRVAŠKI MEJI
Peti mednarodni medinštitutski seminar med sodelavci Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Odsjeka za geografijo PMF Univerze v Zagrebu 18. in 19. septembra 2000 v Portorožu se je ukvarjal z izredno pomembno in vedno bolj aktualno regionalno razvojno problematiko obmejnih območij ob slovensko – hrvaški meji. Dvanajst referentov je prestavilo rezultate svojega večletnega raziskovanja, ki so ga opravili večinoma s sodelovanjem študentov geografije, ali pa so bili celo naloge širših meddisciplinarnih projektov. Omenimo le vseslovenski raziskovalni projekt "Možnosti regionalnega in prostorskega razvoja Spodnjega Podravja s Prlekijo" (1996). Celo nekaj primerjalnih poskusov je bilo, kar je vrednost in aktualnost pričakovanih rezultatov še povečalo. Referati so bili tiskani v oddelčni znanstveni reviji DELA št. 16 (2001).
Referate, ki so zajeli različne regionalne elemente od naravnega okolja in varstva okolja do socialnih elementov, lahko razdelimo v dve skupini. Prvo predstavljajo teoretsko-me-todološki, oziroma bolj splošni referati o vprašanjih razvoja, sodelovanja, pa tudi vpliva naravnih dejavnikov na regionalni razvoj, ki so na večjem delu obmejnega območja prej ovira hitrejšemu razvoju kot nek poseben razvojni potencial. Od tega odvisna prometna povezanost in infrastruktura, oziroma čezmejna in obmejna prehodnost ter turizem kot možni razvojni alternativi, v tem pogledu še posebej izstopata.
Poseben poudarek je bil dan razvojnim procesom in možnostim Istre kot ene najbolj značilnih, pa tudi najbolj prometno prehodnih obmejnih regij. Ker gospodarska in socialna ter s tem povezana regionalno razvojna problematika izstopajo, je podrobneje obravnavana problematika čezmejnih vezi na ob slovensko – hrvaško – italijanski meji, turistična problematika, demografski razvoj, življenjske razmere ter drugi soodvisni dejavniki. Referati so sprožili živahno razpravo, v katero so se vključili tudi številni lokalni geografi, pa tudi drugi strokovnjaki.
Kabinetni del seminarja je dopolnila strokovna ekskurzija po notranjosti Slovenske Istre. Okrog petindvajset sodelavcev obeh geografskih oddelkov je s svojo prisotnostjo in strokovnim prispevkom pokazalo strokovno kot tudi splošno koristnost tovrstnih srečanj. Srečanje je bil prispevek k proučevanjem območij ob naši najdaljši meji, k dograjevanju enotne metodologije proučevanja, k boljšemu razumevanju razvojnih procesov in ne nazadnje tudi k neposrednim posegom za reševanje konkretne regionalno razvojne problematike.
Mirko Pak
144