LETO XXI. — Številka 41 'J«anovi;clji: občinske konference 82t)l- Jesenice, Kranj, Radovljica, 8lt°fia Loka in Tržič. - Izdaja časa plstto Dodjctje Gorenjski tisk Kranl. redakcijo odgovoren Albin Učakar KRANJ — sobota, 25. 5.1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik« Od 1. januarja 1958 kot poltednikj Od 1. januarja 1960 trikrat tedenskem Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob siedah in sobotah SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Titovem rojstnem dnevu Wc,- °V° unc h med vojno, kadar so ga izgovarjali svob0'd*Venelo kot obljuba zmage, kot lepši dnevi v ie ,v„. u,Danes pa je ime Tito le sinonim za naš boj, tiste,?*11"1 Za na^ socializem, za politiko aktivne kock- Har0(]CC' Ime predsednika Tita je tako povezano z našo nekjenjSt,J0 zgodovino, da Titove biografije, kot pravi *gorfn .0siP Vidmar, sploh ne moremo ločiti od naše y v'"ie. Vc^kaayiem zgodovinskem trenutku se vedno pojavi t°čeiie?Seb'lost> ki spozna pomembnost in zrelost do. '/iVo p družbenega dogajanja. Titovo ime je neloč-8o.v/OV) °Veja"o z ustanovitvijo KPJ, s prvimi upori ju-ski;, 0J7s*'/? narodov, z ustanavljanjem prvih partizan-Osebi10srteciov- Veličina in moč je lastna samo velikim lalik lm ~~~ da namreČ lahko v najtežjih trenutkih, ae"/e dolctc narod, ko mu grozi potujčenje in uni- Ce 71 y*}diJo niti organiziranega odpora. *a "ašo J°sip Broz med vojno legenda, to ne velja Pred,, Sedanjost. živo zavzemanje za vse, kar je na-zadevanje za uveljavitev socialističnih *ar°dov' / °dno.sov doma in v svetu budita zaupanje Vcl'ko t \ROslavije v predsednika, katerega ime pove !*Ho Prebivalcem številnih detel po svetu. Ne Jljkf nar 'zfclevanie za politiko miroljubnega soiitja hel>osred ■ m .zavzemanje za mir v svetu, tudi številni vfe/i de*'V stlki predsednika s predstavniki skoraj C|,e o ti j Sveta *" ne nazadnje tudi številne publika-Vs?Zq ti eovi osebnos ti v Evropi in zunaj nje — zaradi *;'e*a m;?.,1e.ime Tito in s tem tudi Jugoslavija ter l* J«o0 , ',n*bna politika znana v svetu. Z imeni Tito ^eVa, l'a se kot tujci v neznanih deielah spora-yto z domačini, doma pa nam beseda — naš Q,liosti POVe vse- NaS — ker je povezan z našo se-v°diVe/,Q° m našo Zgodovino. Obenem pa je kot vzor "e6a SVet S(,c' i SREDA, 29. maja J 15.30 — Svečana otvoritev festivala na Trgu revolucije i 20.00 — Nastop vseh folklornih ansamblov v dvorani kina Center ČETRTEK, 30. maja 8.30 — Začetek športnih tekmovanj v rokometu in košarki na stadionu ter v namiznem tenisu v avli SO Kranj 16.00 — Nadaljevanje športnih tekmovanj 18.00 — Otvoritev likovne razstave v galeriji mestnega muzeja v Kranju. Popoldne in zvečer nastop folklornih ansamblov v Cerkljah, Predosljah in Stražišču 19.00 — Literarni večer v Gorenjskem muzeju v Kranju 19.30 — Gledališka predstava zagrebškega ansambla v Prešernovem gledališču 20.00 — Mladinski ples v domu JLA PETEK 31. maja 8.30 — Nadaljevanje športnih tekmovanj 16.09 — Nadaljevanje športnih tekmovanj 17.00 — Začetek tekmovanj v atletiki na stadionu 17.00 — Nastop folklornih ansamblov v garniziji JLA Popoldne ali zvečer nastop folklornih ansamb-Jov v Preddvoru in na Golniku 19.30 — Gledališka predstava kranjskih igralcev v Prešernovem gledališču 20.00 — Tekmovanje v plavanju na letnem kopališču ali v zimskem bazenu 20.00 — Mladinski ples v domu JLA SOBOTA, 1. junija 8.30 — Finalna športna tekmovanja v rokometu in košarki na stadionu 15.30 — Zbor vseh udeležencev festivala na Titovem trgu 16.00 — Zaključna svečanost in ples do 21. ure na Titovem trgu XIII. festival bratstva in enotnosti Mladina enajstih jugoslovanskih mest v Kranju Pokrovitelj festivala je predsednik JS Slovenije Stane Kavčič o 1 0 0 0 Na četrtkovi tiskovini kon feremci je organizacijski odbor XIII. festivala bratstva in enotnosti sporočil predstavnikom tiska in radia nekatere podrobnosti pred začetkom festivala, ki se bo začel 29. maja in bo trajal do 2. junija. Na festivalu bo sodelovalo okoli 700 mladincev in mladink iz enajstih jugoslovanskih mest. Največ predstavnikov mladine bo iz Zagreba in Subotice, saj jih bo prišlo kar okoli sto. Ideja festivala bratstva in enotnosti se je porodila pred več leti na mladinskih delovnih akcijah. Mladina je čutila, da bi bilo potrebno stike med mladimi iz vseh jugoslovanskih republik, še poglobiti. Tako je to kulturno in športno srečanje mladih ljudi vsako leto v drugem mestu. Letos je na vrsti Kranj. Sicer pa so bili Kranjčani gostitelji jugoslovanske mladine že pred devetimi leti. Na srečanje v Kranj bodo prišli mladinci in mladinke iz Bitole, Bosanskega Samca, Gornje Radgone, Kranja, Nikšiea, Niša, Prišli, ne, Reke, Slavonskega Broda, Subotice in Zagreba. Poseben poudarek sreča- f) w »000000000000000000000000000000*0000000*£ novost j ^eko model. p . e 1 e gane a V POLA R TELEČJEM BOKSU, PESEK IVARJU IN KOKOS JUN. BOKSU CENA 99-N. DINARJEV tovarna obutve tržic,cesta ne S nju mladih je tudi pokroviteljstvo nad festivalom bratstva in enotnosti, ki ga je prevzel predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič. V sredo se bo s povorko vseh udeležencev festivala, uradno začel festival. Povorka bo krenila od dijaškega doma na Zlatem polju do Trga revolucije. Festival bo odprl predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar. V štirih festivalnih dneh se bodo mladi pomerili v rokometu, košarki in na atletskem tekmovanju. V Prešernovem gledališču bo v četrtek zvečer predstava zagrebškega gledališča mladih. V mestnem muzeju v Kranju bodo odprli likovno razstavo, isti večer pa bo tudi literarni večer v Gorenjskem muzeju. Folklorni ansambli vseh enajstih mest bodo vse dni festivala nastopali v Kranju ter v okoliških krajih. V sredo zvečer bodo vsi folklorni ansambli nastopili v kinu Center, naslednjega dne pa v Cerkljah, Predosljah in Stražišču. V potek pa še v Preddvoru in na Golniku. Na sporedu je tudi tekmovanje v plavanju. Organizatorjem so prisko. čila na pomoč občinska skupščina Kranj in kranjska podjetja. Posebej pa je treba omeniti pripravljenost -ske garnizije, da pomaga ganizatorjem festivala, g* bodo posodili 150 voja** postelj za dijaške dfljgj Dijaki bodo namreč **■ ^ pili domove udeležencerfl stivala, njih same pa 0 L, gostoljubno sprejele 23 y štiri dni kranjske drufij^j petek, 31. maja, ko bodo 17. uri popoldne v gj^JS nastopile folklorne skup" | je dovoljen vstop prav vs«1 ki bi si radi to P^rZ ogledali. Prav tako bo v trtek in petek zvečer Pies prostorih doma JLA. Organizatorji so za to P ložnost izdali tudi brosu , jed** slovenščini, srbohrvaščii*1.' banščini in makedonskoj; brošuri, ki jo bodo 3to tiskano v štirih bodo P*11 vsem mladincem na feS^^j bo orisan gospodarski *• turni razvoj ter nekaj zgodovine bo priložen tudi mestu. Na zaključni sIovesOjjjL soboto popoldne na Tj,t°r^ trgu v Kranju bodo P]v stavni kom enajstih JWufi vanskih mest podelili se naste plakete z reliefom , sta Kranja. Do cnaindvaJ trg" V ure zvečer bo na Nekatera gostinska i'1 ska podjetja bodo postavila tudi stojnici ^ bodo točili brezalKO'^ pijače. *" —0* tri Izredna seja delavskega sveta Aerodrom Ljubljana — Pula Postopek je bil pravilen Osnovna naloga v prihodnje: nadalje1 razvoj podjetja V četrtek dopoldne je bila na letališču Brniki izredna seja delavskega sveta podjetja, na kateri so se člani seznanili z novim direktorjem podjetja Francem Scver-jem ter razpravljali o poteku reelekcije in dogodkih, ki so tako v podjetju kot v javnosti povzročili precej razprav. na začetku JJ V sveta ^ ^ Takoj sednik delavskega le bi bilo prav, če biv Di ono prav, ce «■"■ —" ^v^.,.j^ jw (/lljc.H. /.« 3|7IVJ»-— V pismeni prijavi je treba poleg osebnih P*, , (priimek in ime, rojstvo, stalno bivališče) naj" ^ i? datum vstopa med prostovoljce (november 191 n^19 bruarja 1919), naziv enote, ime in priimek kotO$*y0P/' ter kratko biografije — tudi za čas II. svetovne Pismene prijave je treba poslati najkasneje do 1 j^d^' ja 1968 na naslov Občinska konferenca SZD^ Ijica. Po občnem zboru tržiških upokojencev Do konca leta 10 novih stanovanj za upokojence ki ri'd nedavnim je imelo društvo upokojencev v Tržiču, dar° članov, občni zbor, na katerem so prcglc- 1 svoje dosedanje delo, poleg tega pa so se tudi pogovorili 0 "aiTtih niko nam Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s predsed-01 tržiškega društva upokojencev Alojzcm Korošcem, ki Je takole opisal dejavnost tržiških upokojencev: Zadnjem času je naše 2ornU° posveti,° največ peskih.0*'' re^cvanJu stanovanj-predlpr°Dlcmov upokojencev. »aoie1 ln lani smo V ta voda Prek rePubliik^a za* I5r I Za socialno zavarovanje j^'1 53 milijonov S din in kate° fcč°m, da se letos ne-j^ce"1 trziškim upoko. tiovan^ obctaJ° nova sta" Pfeur/r Konkr°t-no gre za 6ke»^!tev bivšega sam-doma tržiškega gradcu^ Podjetja, saj ra-laika °' 00 Preureditev let' asneJe k<>nčana do konca vanii * lcta 10 bo 10 stan°-J 2e letos vseljivih. V tem preurejenem domu bodo 3 garsonjere, štiri enosobna in tri dvosobna stanovanja, vsa skupaj pa bodo veljala okoli 38 milijonov S din. Prednost pri vselitvi v nova stanovanja bodo prav gotovo imeli tisti upokojenci, ki danes žive v nemogočih stanovanjskih razmerah. Nadalje bomo pri vselitvi oziroma dodeljevanju novih stanovanj upoštevali tudi upokojence — borce, pri vseh pa je pogoj, da so brez otrok.« »Z izgradnjo desetih novih stanovanj boste gotovo rešili najbolj kritične primere, zanima me pa, ali dajete po- Obnovljeni cesti v Selško in Poljansko dolino ln |>0.. prinodnji teden bodo začeli obnavljali cesti v Selško di„ar.Jansko dolino. Obnovitev bo stala 600 milijonov starih Cestni V|! ^d teRa k° v'oz'' v obnovo 100 milijonov republiški Skupš-- <1, Prc°stalih 200 milijonov pa bo najela občinska 0n>i £!na kot posojilo pri Cestnem podjetju v Kranju. Naj-Loka_ na vsti cesta Skofja Loka—Železniki in nato Skorja —Gorenja vas in Trebija—Ziri do občinske meje. cestah bodo najprej uredili odvod za vodo, nato Na °vinkp°^'š^'e izravnali, nekoliko razširili s,r°ka 5^eS'a v **e'*ko dolino, ki je dolga približno 17 km. bo Ce^tj . oietra, v Poljansko dolino, 20 km ceste, pa 5 metrov. n°-bet 'm*'U "> cm bito-grainozne podlage in 1.5 cm aslalt-Jii|jja °nske prevleke. Predvidoma bosta narejeni do meseca — sz U nie tre, travnik razviti delo samo goditi 0l*ganov v podjetju, sktW,ranJ° zak°nodajo £\KiSeaZapn,ada,JnJi faZ-*a|'šča a 1 Pule . Ko 2 Brnik-dal °-i'°ril in samega o reelekciji, je bil postopek * 1a krT" /ak°nit. Tudi vodvilj0 iia 'e v redu i ^ ,yJVo,e delo. Obrazlo- fefr 2 k ra/pisa' na ka-JJtti. jrQSe Javili trije kan- » * &komisija U8J" ho fclSS lls|rcffle izobraz-ČE?* ' tedanji direktor ne izobraz-sam umak-ro. Komisija se vveria - odločila za Franca Je i^dida,-c "T1 med vse-L T(>variš i na' ooljše pogo- feN v S ,k° lzobrazbo Ln >lteu a'Ja na ekonomski tlel pa Prcd|og;>m komi-Ni sve,,C slri^al »udi t>. ko sPa s« nastale po-5?'čncgaatopila vodja Ra>„_ Kltalnega sektor- Si Zen te*a »i? H - -50 se P f^tki. brez kate-1 na četrtkovi so se mnenja, Na seji so med drugim tudi poudarili, da samoupravni organi niso bili vedno dobro obveščeni o gospodarskih in drugih vprašanjih v podjetju. Poudarili pa so tudi, da vse krivice za nekatere slabosti ne moremo naprtiti samo nekaterim vodilnim uslužbencem, ampak da je delno pri tem kriv tudi delavski svet. Direktor podjetja tovariš Franc Sever pa je povedal, naj bi bila četrtkova seja delavskega sveta prelomnica takim stvarem. Prizadevati si je treba za pravilne samoupravne odnose in nadaljnji razvoj podjetja. »To pa bo kolektiv dosegel, le Če bo enoten,« je povedal med dru. gim direktor Sever. Sicer pa moramo povedati, da je med zadnjimi dogodki ves čas delo na letališču potekalo normalno. Nazadnje pa je delavski ni odbor uredi odpovedi svet sprejel sklep, naj uprav-omenjcnih dveh vodij. Z drugim sklepom pa je zadolžil direktorja Franca Severja, da s strokovnimi službami takoj prevzame vodstvo podjetja. Hkrati pa je delavski svet pozval člane kolektiva, da si vsi skupaj prizadevajo za nadaljnji razvoj podjetja in samoupravnih odnosov. A. Zalar sameznlm upokojencem tudi kakšna posojila za gradnjo stanovanj?« »Tudi ta oblika reševanja stanovanjskega proble. ma je pri nas prisotna, saj smo v zadnjem času dali posojila za gradnjo stanovanj štirinajstim upokojencem. Ob tem naj omenim, da vsak, ki se zanima za to obliko gradnje, lahko dobi največ 1 milijon S din posojila, pri tem pa je za upekojence-bor-ce odplačevalna doba 20 let z 1% obrestmi, za druge pa 10 let z ?'0 obrestmi.« »Znano je, da razna društva upokojencev dajejo svojim članom tudi denarno pomeč, npr. za nakup ozimnice. Kako je s tem pri vas?« »Tudi pri nas v tem ne zaostajamo, saj smo leta 1966 za tako imenovano pomoč 72 prosilcem razdelili 1 milijon S din, lani pa 1,400.000 S din.« Živahna družabna aktivnost Tržiški upokojenci imajo svojo okrepčevalnico, v kateri pa je tudi posebna soba, namenjena družabni aktivnosti. Sicer pa prepustimo besedo predsedniku društva upokojencev Alojzu Korošcu: »V posebni sobi imajo naši upokojenci na voljo karte in šah, poleg tega pa lahko poslušajo tudi radio, ali pa si na gramotonu zavrte SVOJO priljubljeno ploščo. Društvo ima tudi zelo aktivno keglja-ško in balinarsko ekipo, ravno sedaj pa ustanavljamo tudi pevski zbor. Za svoje člane prirejamo tudi izlete po Slo. veniji in zamejskih krajih, vendar je zadnja leta čutiti manj zanimanja. Vzroki so prav gotovo v precej visokih stroških ža takšne izlete, ne nazadnje pa tudi v nizkih pokojninah posameznih starejših Tržičanov. Kljub temu pa smo letos že bili na obisku pri upokojencih v Idriji, ogledali pa smo si tudi par. tizansko bolnišnico Franjo. Prihodnji teden pa nameravamo obiskati Koroško, vendar le, če bo dovolj prijav.« V. Guček Minimalne dohodke je treba izplačevati Med razpravo o problemu izplačevanja minimalnih osebnih dohodkov je zvezni izvršni 6vet ugotovil, da na tem podredju ni vse v redu in pri tem poudard, da sploh ne sme priti do vprašanja, ali minimalne osebne dohodke izplačati ali ne. Zato bo v kratkem predlagal, da izplačilo teh dohodkov zagotove občine, če pa te ne bi imele sredstev, bi sredstva zagotovile republike. Zvezni sekretar za informacije je objavil, da zaposlovanje pripravnikov ne teče po predvidenih smernicah, saj je do sedaj dobilo zaposlitev le okoli 4000 pripravnikov. Ob sprejemanju zakona o obveznem sprejemanju mladih strokovnjakov pa smo pričakovali, da v vsej državi ne bomo sprejeli manj kot 50.000 pripravnikov oziroma naj bi bila ta številka desetkrat večja cd tega, kar je bilo storjenega do sedaj. vig V škofjeloški občini prve štiri mesece proizvotlnja za 23 odstotkov večja kot lani Škofjeloška industrija je dosegla v apnlu zelo ugodne rezultate; precej boljše od lanskoletmh dosežkov v tem obdobju. Proizvodnja je dosegla vrednost 4.484.000 Ndin, kar je za 38 ods.otkov več kot v lanskem aprilu. K temu so največ prispevala nekatera večja podjetja v občini, ki so močno povečala svojo proizvodnjo. Tako so v Iskri Železniki proizvodnjo, doseženo v lanskem aprilu, presegli kar za 82 odstotkov. V LTH za 65 V v Elri za 39 odstotkov. Jelovici za 16 odstotkov in v LIP Cešnjica za 26 odstotkov. Manj kot lani sta v tem času proizvedli le podjetji Marmor in Scšir. Se lepši uspeh pa je industrija dosegla pri izvozu, ki je bil v aprilu večji kar za 85.7 %, v prvih štirih mesecih letos pa za 39.1 %. Škofjeloška podjetja so v aprilu izvozila za 448.489 dolarjev blaga, medtem ko so ga lani v istem mesecu le za 241.442 dolarjev. Največji izvoznik v aprilu je bilo podjetje LTH, ki je kar petkrat preseglo izvoz v lanskem aprilu in doseglo že skoraj 40° i planiranega izvoza za letos. Večji izvoz kot lani so v prvih štirih mesecih doseg- Končan 35. novosadski kmetijski sejem V ponedeljek so v Novem Sadu zaprli jubilejni 35. med. narodni kmetijski sejem, ki Je po doseženih rezultatih doslej najuspešnejša sejemska prireditev. Zato ni čudno, da so nekateri domači in inozemski proizvajalci že sedaj prijavili svojo udeležbo na prihodnjem sejmu. Med številnimi vsakoletnimi razstavi falci zasledimo tudi LTH Iz Škofje Loke in Libelo iz Celja. Glavna značilnost letošnjega kmetijskega sejma v Novem Sadu je bila poslovnost, saj Je bilo samo za 7.1 uvoz opreme sklenjenih 470.000 dolarjev pogodb. Vsi razstavljavci so ob koncu sejma Izrazili zadovoljstvo s sejmom, saj so sklenili vr. sto poslovnih pogodb, bodisi za uvoz kmetijske opreme, za nakup licenc ali pa za sodelovanje na tem področju. Zanimiva je tudi ugotovitev, da so nekatere domače in tuje proizvodne organizacije prodale vse razstavljene izdelke, v promet pa so zlasti šli manjši traktorji s priključki, škropilnice ter črpalke za namakanje. vig li še v Iskri Železniki. Jelovici. Elri in Seširju. Lanskoletnega izvoza v prvih štirih mesecih niso dosegli le v Gorenjski predilnici in LIP Cešnjica. Pomembno je tudi izboljšanje plačane realizacije, ki raste celo hitreje kot proizvodnja (indeks plačane realizacijo v aprilu 155, indeks proizvodnje 138). Najbolj so plačano realizacijo izboljšali v Jelovici, LIP Cešnjica, Elri, LTH in Iskri Železniki. Ce še enkrat pogledamo rezultate prvih štirih mesecev lahko na kratko zapišemo tole: proizvodnja je bila v primerjavi s prvimi štirimi meseci lani večja za 23,5 odstotka, izvoz za 39.1 odstotka in plačana realizacija za 28,3 odstotka. S. Z. Sprejet odlok o krajevnem samoprispevku za sofinanciranje , izgradnje šol v loški občini Odborniki občinske skupščine v Skofji Loki so na zadnji seji, preteklo sredo, soglasno sprejeli odlok o uved. bi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje šolskih poslopij v občini. Tako se s tem odlokom uvaja za celotno območje občine Skofja Loka krajevni samoprispevek za dobo petih let. Zaposleni občani, kmetje, obrtniki, družinski, invalidski in starostni upokojenci bodo tako s L julijem lotos začo-li plačevati ustrezen delež, ki ga določa sprejeti odlok. Za samoprispevek so se odločili na referendumu. 21. aprila, ko je 61,34% vseh vpisanih volivcev glasovalo zanj. Dijaki kranjske poklicne šole za kovinsko in elektro stroko na sprejemu pri podpredsedniku občinske skupščine — Foto: F. Perdan I. festival dela Uspeh dijakov kranjske poklicne šole Od 17. do 20. maja je bil v Zrenjaninu I. festival dela, ki se ga je udeležilo prek 500 dijakov iz okrog 40 jugoslovanskih šol za različne stroke. Na tem festivalu so tekmovali učenci različnih poklicev, iz kranjske poklicne šole za kovinsko in elektro sitroko pa je odšlo na tekmovanje šest dijakov: dva rez-kalca, dva strugarja in dva strojna ključavničarja. Po končanem tekmovanju v izdelovanju praktičnih izdelkov pa so bili Kranjčani nemalo presenečeni. Njihov sošolec Blaž Markun je namreč med 47 rezkalci zasedel prvo mesto. Čeprav pred vrnitvijo v Kranj še niso bili znani vsi rezultati, pa so dijaki kranjske šole izvedeli, da so se uvrstili med peto in deseto mesto. To pa je za šolo, ki ima precej težav zaradi neustreznih prostorov ter nekaj kadrovskih in finančnih težav, nedvomno zelo lep uspeh. Zato so na šoli že sklenili, da omenjenim šestim dijakom ne bo treba plačati taks za zaključne izpite, oproščeni pa bodo tudi praktičnega dela izpita. V četrtek pa je dijake in Odgovornost tržnih inšpektorjev narašča Poročali smo že, da so imeli občinski tržni inšpektorji iz naše republike cd 20. do 22. maja v Kranju strokovni seminar o kontroli kakovosti blaga. Seminar sta pripravila republiški in zvezni tržni inšpektorat. Po končanem seminarju pa je bilo v četrtek v Kranju še posvetovanje o problematiki blagovnega prometa in režima oblikovanja cen. Na tem posvetovanju so ugotovili, da je nov temeljni zalkon o blagovnem prometu gospodarstvo precej sprostil oziroma povečal samostojnost gospodarskih organizacij. Vendar pa gospodarske organizacije tega niso izkoristile in tudi niso vnesle v svojo notranjo zakonodajo. Je pa zaradi novoga zakona precej porasla odgovornost tržnih inšpektorjev, so poudarili na posvetovanju, ker se morajo sedaj le-tj ravnati bolj po poslovnih navadah, kot pa po predpisih, ki jih je bilo pred tem več. Čeprav so se v zadnjem času za vrsto proizvodov cene sprostile pa so na posvetovanju menili, da bo kontrola cen v prihodnje še vedno potrebna, posebno v primerih, kjer se pojavljajo znaki monopolne proizvodnje. Predstavniki zveznega in republiškega tržnega inšpektorata pa so opozorili na nekatere pojave v posameznih občinah, pri čemer so poudarili, da so le-ti bolj pogosti v drugih republikah. Povedali so, da ponekod tržne inšpekcije zastopajo precej lokalne interese, s tem, da pri poslovalnicah podjetij, ki imajo sedež zunaj občine, izvajajo zelo ostro kontrolo. Da bi zaščitili domača podjetja, ponekod prepovedujejo prodajo po katalogih, zaradi prometnega davka ovirajo potujoče prodajalne itd. To pa mečno nasprotuje potrebi in želji potrošnika ter težnjam reforme, da bi se tudi blagovni promet osvobodil nekaterih administrativnih spon in se uveljavil zgolj na ekonomskih osnovah. Med drugim pa so nazadnje tudi zahtevali, naj se predpisi o kvaliteti proizvodov hitreje prilagajajo tehnologiji predelave živil in raznim embalažnim novostim. A. 2. predstavnike šole ter tovarne Kovinar v kateri se bo Blaž Markun zaposlil po končani šoli, sprejel tudi podpredsed. nik kranjske občinske skupščine Janez Sušnik. Vsem dijakom je čestital k uspehom, ki so jih dosegli na tekmovanju in jim podelil zna. čke Kranja, medtem koje Blažu Markunu (doma je iz Srednje vasi pri Šenčurju) podelil tudi knjižno nagrado. Ob tej priliki pa je tudi tovarna Kovinar nagradila Markuna in sošolca, ki je prav tako dosegel lep uspeh v Zrenjaninu, z denarno nagrado. Podpredsednik občinske skupščine se je potem dlje časa zadržal v pogovoru z udeleženci tekmovanja in se posebej zanimal, če imajo že vsi zagotovljeno zaposlitev po končani šoli. Predstavniki šole so povedali, da jim je letos uspelo za vse dijake sporazumeti se s podjetji in zasebniki za zaposlitev. Menda je nekaj težav nastalo le v dveh kranjskih podjetjih (TOSO in Kovinsko podjetje). Učenci teh dveh podjetij namreč še ne vedo, če se bodo lahko zaposlili po končani šoli. Na sprejemu pa so se pogovarjali tudi o nagrajevanju dijakov. Ugotovili so, da različna podjetja različno nagrajujejo dijake. Tako so najbolje nagrajeni učenci SGP Projekt, najnižje nagrade pa daje Kovinsko podjetje. S predstavniki šole pa se je podpredsednik pogovarjal o nekaterih težavah tovrstnih šol pri nas itd., nazadnje pa je šestim dijakom kranjske poklicne šole za kovinsko in elektro stroko zaželel še veliko sreče in uspehov v prihodnje. K čestitkam in željam se pridružuje tudi naše uredništvo! A. 2. Seja občinske skupščine Kamnik Živahna razprava ob poročilu sanitarnega inšpektorja Čeprav je dnevni red 13. seje občinske skupščine Kamnik, ki je bila v torek, 21. maja, vseboval nekatera na videz pomembnejša vprašanja (varstvo, urejanje in izgradnja Velike planine, nove cene kruha, pravilnik o štipendijah, nov delovni čas in druga vprašanja), pa je bilo največ razprave deležno po. ročilo sanitarnega inšpektorja za leto 1967. Lansko delo sanitarno-in-špekcijske službe v kamniški občini bi lahko razdelili na šest delovnih področij: sanitarno nadzorstvo v epidemiološki službi, higiena pre. hrrne, komunalna higiena, higiena dela, nadzorstvo nad proizvodnjo in prometom s strupi ter šolska higiena. Vzroke za različne nalezljive bolezni v kamniški občini lahko iščemo v slabi preskrbi s pitno vodo, neurejenih straniščih in hišnih odplakah, neprimerni osebni higieni ter v nehigienskem ravnanju z živili. Da bi te stalne vire nalezljivih bolezni odpravili, bi morali zlasti v hribovskih vaseh urediti stranišča, greznice ter gnojišča in gnoj nične jame. Slaba higiena v nekaterih trgovinah Lani je imel sanitarni inšpektor največ dela pri pregledovanju obratov, kjer prodajajo ali pa izdelujejo živila, in pri tem ugotovil, da nekateri obrati nimajo najosnovnejših pogojev za vzdrževanje higiene — ni tekoče vode, garderobnih omaric, slabe in neurejene sanitarije. Higiensko neurejeni prostor' so predvsem v Tuhinjski dolini (v Lokah, Potoku in t* zah), pa tudi v samem Kamniku, Smarci in Mostah. Omenjene trgovine bi bilo potre* no temeljito obnoviti, ali Pa jih preseliti v nove prostore-Vendar takšna rešitev ni *j goča takoj, zato je sanita*1" inšpektor pred dilemo, ali vse neustrezne prostore zapre* pusti občane brez preskrb z živili ali pa še nadalje caka in zapira oči pred knjj' čnim položajem. Tudi g*f šča niso dosti boljša, z'3511 velja to za stranišča. Zato *° se na seji odločili, da je {rt ba vse gostilne, ki ne us". sanitarnim predpis01"' zajo zapreti, še prej pa I jim Je tre tovartnis tiče I ostem ba dati priliko, da odpr&V0 Pomanjklivosti. . Na področju higiene P1*" ■^x„n stanje nekaterih ""^kih menz, zlasti voza obrokov iz obratov. Kamnik nujno potrebuj javno stranišče P j a vrnem stranišču v njegovi potrebnosti MP**! Uajo v Kamniku že vrsto fi& 31. maia bo v Tr*£#*£ seja ZKS, na kateri M navali, ^P°**JeJ>fl> dohodka i\ del<< tev politiko v trži organizacijah ter loge članov ZK. ških « ki Tedenski pregled LJUBLJANA, 20. maja — Republiški komite za zu-^njelrgovinsko dejavnost Je na svoji seji obravnaval Predloge ln ukrepe v zvezi z dopolnitvami deviznega režima in zunanjetrgovinskega sistema. Bistveno je, da J uresničili letošnji izvozni plan, so poudarili na seji. Pri »ein pa v zunanjetrgovinskem sistemu ne bi kazalo delati kakšnih radikalnih sprememb, temveč se je trpha u&nicriti predvsem na izpopolnitev nekaterih po-manJk!jivosti. Za uspešnejši izvoz je potrebna večja labilnost in dolgoročnost zunanjetrgovinskih predpl-ne pa njihovo neprestano spreminjanje. LJUBLJANA, 21. maja — Predstavniki tekstilne in-strije so na seji sveta za tekstilno, usnjarsko in ■ ■ du obut\ delav, eno industrijo pri republiškem odboru sindikata 1 . CCV industrije in rudarstva Slovenije grajali ko Cn ot'nos zvezne uprave do predlogov predstavni-. v tekstilne industrije, zlasti še zaradi tega, ker je S[nes tekstilna industrija v nezavidljivem položaju. nen°?S'1' tekstilci zlasti nasprotujejo počasnemu in ^Poslovnemu reševanju problemov in so zato sklenili, 0tj n,'h°ve želje in potrebe ne bodo upoštevane, bodo dn J'can Sv°ie predstavnike v skupščinskih in •ugih zveznih organih. navBr°GRAD' 22 maJa — ZveznI izvršni svet Je obrav-dru,\ Ve^ vPrašar>} s področja gospodarstva in med re7 fm izoblikoval tudi osnutek zakona o blagovnih Ust ^ab' tem predlogu lahko blagovne rezerve Pa vsc družbenopc'itične skupnosti, uporabljali 1,1 ,n bodo v skladu z odnosi in smernicami, določe-mi 2 družbenimi plani. te ^^^L^V 20. maja — Center za raziskavo javne-je ?^,,enla Pri Visoki šoli za politične vede v Ljubljani »lov> Z anketo, katere namen Je zbrati podatke o jelal'n^e"i Javnem mnenju v letu 1968. Anketa bo za-*500 Slovencev. se j~?lniTANA, 20. maja — V Grobljah pri Domžalah sfcu /at-V' s^minar za predsednike in tajnike krajevnih Ug0j Na prvem dnevu seminarja so udeleženci dena I?1'' da bi ni°rale krajevne skupnosti imeti več na|t,r/lln sredstev za reševanje najbolj perečih komu-n Potreb posameznih naselij CkVmo^AN11' 23- mala — Na seji predsedstva °odo so •zbrali dvajset mladinskih mentorjev, ki Čilo Pre^cl1 priznanje. Na seji so tudi poslušali poro-gr- ° ,Vseh'nskih in kadrov iklh pripravah na VIII. kon-v Vci! , nske m'adine, ki r;-j bi bil 21. in 22. junija enJu. Udeležilo se ga bo 262 delegatov. teze ^'^JANA, 21. maja — V javni razpravi so zvezne nja j_J razvoJu in izpopolnjevanju sistema izobraževa-S?C>1 cfgo^e 0b tem ie bii na republiški konferenci dogov ^, en'Jc uvodni sestanek, na katerem so se čunaj^"'1 za usklajeno akcijo ob javni razpravi. Ra-iti vzP • bo Javna razprava o sistemu izobraževanja 80->e trajala do konca jeseni. le n1Ii'!)HiRAD» 22 maja — Predsednik predsedstva Zve-koUfe^ lne Jugoslavije Janez Kocjančič je na tiskovni *larii"enc:i seznanil novinaije o svetovnem festivalu Vftusk V" š,udentov, ki bo poleti v Sofiji. Jugoslo-«Ot|e|0 de,eKaclJa. ki bo štela od 400 do 500 članov, bo *e*tlval V VSch manifestacijah kulturnega programa fantje a".M*-'d drugim bodo jugoslovanska dekleta in Pa bodPnreti,Ii tudi Sllrl nacionalne večere, sodelovali ao tudi v številnih športnih tekmovanjih. ^nia^I'J^A' 22. maja — V komisiji za pravna vpra-JJici SQ gospodarstvu pri republiški gospodarski zborna 0 °°ravnavali predlog za izdajo temeljnega za-' tem° ctni*tvu in drugih oblikah pravne pomoči. razloga HSo y?otovili, da ni nobenega utemeljenega *a$topa'n-a b' od\ctniki imeli še naprej monopol pri Pravniki iz go- t^darsti11 BosP(>darskih organizacij. 1 odve^J13' bi zato» & imaJ° enake kvalifikacije Pravnc f01'41.(opravljen strokovni izpit), opravljali vse unkcijc, ket jih zdaj opravljajo odvetniki. k Zac^^0, 231 maJa — Ustavno sodišče Jugoslavije ,,te 8ku°s °° ra7Pravo ° odloku mariborske občin-Ufl ivec n°' da m,ad,na' mlajša od 16 let, po osmi k pr«"dsCH nC Sme b,tI na u,,cah- ob k°ncu razprave ^boru, k us,avncga sodišča Jugoslavije priporočil ^Up. SS 1 občinski skupščini, naj znova preuči svoj k ^okai, 5če pa bo dokončno sodbo o ustavnosti J Ka fcreuo kasneJe GORENJSKA KREDITNA BANKA s poslovnimi enotami KRANJ — JESENICE — RADOVLJICA — SKOFJA LOKA — TRŽIČ E U svoje varčevalce dve DNE 14.8. 1968 in 15. 2. 1969 Prvi nagradi sta nagradni žrebanji Skupno 200 nagrad v vrednosti prek 82.000.00 N din dva osebna avtomobila znamke Škoda ZA VLAGATELJE, ki bodo od 1.1.1968 — 31.1.1969 vezali 2000 N din za dobo 1 leta ali 1000 N din za dobo 2 let Vsakomesečno žrebanje od 1. junija 1968 dalje DVA SREČNA DOBITNIKA BOSTA PRI VSAKI POSLOVNI ENOTI VSAK MESEC NAGRAJENA Z LEPO NAGRADO. Za varčevalce navadnih vlog, ki bodo vložili v mesecu vsaj 100.00 N din. Žrebanje stanovanjskih varčevalcev Pripravljenih je 10 nagrad v vrednosti 5.100.00 Ndln, ki se lahko uporabijo za nabavo gradbenega materiala ali opreme po izbiri za osebe, ki varčujejo za dobo 2 let ali več. Kranj — Minuli teden so kmetovalci na vzhodnem delu Gorenjske že začeli pospravljati letošnji pridelek detelje. Čeprav so mislili, da bo detelja zaradi suše letos bolj slaba, pa sedaj pravijo, da je pridelek kar dober. Pred kratkim pa so na Gorenjskem odeveteli tudi orehi. Ce ne bo hujšega mraza, kaže, da bodo dobro obrodili. — an Stiska vas — Prebivalci Stiske vasi so minuli teden posuli cesto, ki pelje od ceste Grad — Senturška gora do vasi. Odkar so pred dvemi leti zgradili to cesto, jo vaščani redno vzdržujejo. Cesta je tako dobro urejena, da se da sedaj v vas priti celo s tovornim avtomobilom. Vaščani si sedaj želijo, da bi cesto zgradili še do zgornjega dela vasi — do zadnjih kmetovalcev. _ an •••••••••••••••••ft* # bio ma ZAtSVI lo 8956 1 Kulturna prireditev ob 20-Ietnici podjetja LIP Bled Delavsko slavje V lesno industrijskem podjetju Bled so v soboto, 18. maja, slovesno proslavili 20. obletnico obstoja. V ta namen se Je v blejski festivalni dvorani zbralo več kot sedem sto delavcev. Zanje je delavski svet pripravil kulturno prireditev, zatem pa se je celotni kolektiv sešel na družabno srečanje. Starejšim delavcem so podelili priznanja in praktične nagrade. roško, saj so tam tudi že nastopali. Povojna leta so zbor vodili znani pedagogi, med njimi Emil Sivic, Kante, Cer-melj, Karel Boštjančič in drugi. Na letošnjem mednarodnem srečanju zborov Se-gizzi v Gorici je zbor dosegel drugo mesto. Kulturna prireditev je potekla v zelo slovesnem razpoloženju. Delavci m uslužbenci podjetja so z navdušenjem pozdravili slovenske umetnike, ki so peli in recitirali slovenske pesmi in skladbe. Pred delavskim kolektivom so nastopili: člana Slovenskega narodnega gledališča — Drame Duša Počka-jeva in Janez Rohaček, iz Opere pa prvakinja Vancla Gerlovičeva in tenorist Raj ko Koritnik, vmes pa je pel operni oktet. Izvajalci so se predstavili s Prešernovimi nemimi Zdravljica in Mornar ter HČere svet in z narodnimi. Operni solisti so zapeli nekaj arij iz znanih oper, kot so Madame Butterfiv, Tos-ca in Rigoleto. — Prvi del sporeda je potekel zelo sproščeno. Gledalci so z navduše. njem sprejeli Prešernovo Zdravljico, ki je razvnela domala celotno občinstvo. Prav prijetno pa so učinkovale narodno zbadljive in šaljive pečmi, ki jih je pripovedoval Janez Rohaček. V drugem delu koncerta sta nastopila moški pevski zbor Vasilij Mirk s Tržaškega in godba na pihala Gorje. Zbor je z dobrim in uglašenim petjem ponovno razvnel poslušalce. Zapel je pesmi Gorenjci iz Gorenjskega slav-čka, koroško v priredbi Pavla Kernjaka Mojcej, in dve tržaški v priredbi dirigentov Milana Pertota in dirigenta zbora Ignacija Ota. Celotni koncert so gostje izvajali z veliko zborovsko kulturo, prežeto z močnim liričnim navdihom ter z razgibano dinamiko. Po poreklu je zbor amaterski, vendar ima za seboj bogato tradicijo in dragocene izkušnje. Obstaja in deluje že vsa povojna leta, m to v rokah usposobljenih in požrtvovalnih dirigentov. Večina pevcev je doma iz Prošeka pri Trstu in iz Kontove-la. Tam je obstajal zbor že več kot desetletje pred vojno, vendar je njegovo delovanje zadušila fašistična diktatura. Po drugi svetovni vojni se je naglo spet formiral v kar več sestavih: v mladinskega, moškega, ženskega ter v oktet. Vsi ti zborovski sestavi so nekaj let združevali več kot dvesto pevcev. Današnji zbor je v svoji kvaliteti močno napredoval. Vodi ga dirigent Ignacij Oto iz Trsta. V zadnjem času so pevci priredili več koncertov na Tržaškem in v domu kulture v Trsitu. Prej pa so gostovali tudi že v Ljubljani, v Beogradu, na Reki, v Mariboru, v Kranju in drugod. Dobre stike imajo tudi s Ko- Ob zaključku dramskega srečanja 1968 v radovljiški občini V šestih sezonah 120 premier V zboru pojejo stari veterani še iz predvojne dobe, veliko pa je med njimi tudi mladih pevcev. Po poklicu so največ delavci, kmetje in deloma uslužbenci — torej vsi že zaposleni z rednim delom. Za vajo najdejo čas vsak teden po dvakrat, pogosto pa tudi sodelujejo na koncertih in proslavah. Zbor opravlja zelo pomembno po. slanstvo pri širjenju domača pesmi in slovenske besede na Primorskem. S svojo kvaliteto in izbrušenostjo pa navdušuje na Tržaškem tako Slovence kot Italijane. Pevce druži resnična vnema in veselje do umetnosti, obenem pa potreba po ohranjevanju tradicije slovenskega petja in širjenju narodne samozavesti med primorskimi Slovenci. Godba iz Gorij se je tudi to pot dobro izkazala in presenetila gledalce z dobršnim delom povsem novega koncertnega sporeda. Izvajali so ga z velikim posluhom ;n dovršenostjo. V resnici je lesno industrijsko podjetje Bled nadvse dobro poskrbelo za pravo kulturno razvedrilo svojih de. laivcev. Organizatorji zaslužijo vse priznanje spričo pozornosti, kd so jo izkazali vsem članom kolektiva, posebej pa tistim, ki so vsa delovna leta preživeli v tem podjetju. Pokazalo pa se je tudi, kako naši delavci cenijo lepo besedo in žlahtno pesem in ko. liko jim pomeni dobra kulturna prireditev. J. Bohinc Minulo nedeljo so v Bohinju v hotelu Stane Žagar v organizaciji občinske kulturne zveze Radovljica priredili zaključno strokovno posvetovanje po letošnjem občinskem dramskem srečanju. Ob navzočnosti 75 igralcev in režiserjev so ocenjevali uspeh dramskega srečanja 1968, ki so ga zaključili prejšnji teden, pretresali pa so tudi gledališko amatersko dogajanje v bohinjskem, radovljiškem, kroparskem in blejskem območju za obdobje šestih let. Po ugotovitvah analize o amaterski igralski dejavnosti so v tem času gledališke družine naštudirale 120 premierskih gledaliških predstav, vseh uprizoritev v tem času pa so zabeležili 405. To pa so številke, ki govore o Izredno dinamičnem dogajanju na področju gledališkega življenja. Med najbolj delovne sku- ! pine na področju dramatike se uvrščajo Bohinjska Bistrica, Bohinjska Srednja vas, Bohinjska Bela, Lesce, Mošnje, .Ribno itd. — V Bohinjski Bistrici so v šestih letih, od 1961 do 1967, zabeležili 82 predstav ali 17 premier. Vse to so uprizoritve in dela, ki so jih pripravile za oder in uprizorile domače igralske skupine. Ne štejejo pa sem gostovanj od drugod. Izbor dramskih del, ki so jih uprizarjali v tem kraju, je dokaj zahteven, saj zajema dela kot so Kralj Edip, Pohujšanje, Matiček se ženi, čajnica, Ko bi padli oživeli in še druga. Dramska družina Svobode Tomaž Godec se uvršča s tem med najbolj delavne v občini z bogato gledališko tradicijo, s hvaležnim občinstvom in z ne najboljšimi materialnimi in tehničnimi možnostmi za delo. Za tako razgibano delavnost je v največji meri zasluga prizadevnih vodij in režiserjev ter predsednikov Svobode. Pomanjkljivost pri repertoar-nem izboru pa je v tem, ker ni na sporedu mladinskih del. Na Bohinjski Beli so v razdobju šestih let naštudi- rali domači igralci prav tako 17 odrskih del in jih uprizorili 55-krat. Značilno za ta kraj je, da nima večjega zaledja, zato so vsako delo doma igrali lahko samo dvakrat, z drugimi uprizoritvami pa so gostovali v drugih krajih. V dramskem izboru tega kraja so zastopani enakovredno domači kot tuji avtorji, zraven tega pa so med 17 deli kar 4 z mladinsko tematiko. Med avtorji del, ki so jih igrali, najdemo Cankarja, Nušiča, Moliera, 0'Neilla, Bora, Finžgarja in druge. Zanimivo je, da so igrali dela z družbeno in socialno tematiko, kot so Kralj na Betajnovi, Strast pod bresti, Vojak Tanaka, Hiša na robu mesta, zgodovinsko delo iz NOB Zvezde so večne, družbeno satiro Naši trije angeli in druge. V obeh krajih je gledališka dejavnost temeljna zvrst kullurno-prosvetncga dela, spričo aktualnosti uprizorit, venega sporeda pa opravlja pomembno nalogo pri vzgoji in kulturnem osveščanju ljudi. Očitno se uveljavlja zahteva po dobrem in angažiranem programu, čeprav bi bilo potrebno kvaliteto dela še nadalje izboljševati in bolj V OKVIRU PROSLAV 17. JUNIJA — dneva zaščite otrok v prometu prireja AMD Kranj v torek, dne 28. maja ob 16. uri na Titovem trgu v Kranju tekmovanje s skiroji Vse prijatelje naših najmlajših vabimo, da si v čim večjem številu ogledajo to zanimivo prireditev. V primeru slabega vremena bo tekmovanje v četrtek, dne 30. 5.1968. ob istem času. AMD Kranj Četrto srečanje filmske mladine Jugoslavije letos v škofii Loki 8. junija bo Skofja Loka gostitelj filmske mladine iz vse Jugoslavije, obenem pa prireditelj sedme revije pio* nirskega filma. 150 otrok od vsepovsod, razdeljenih v sne. malne skupine po 3 do 5 oseb, bo snemalo po mestu kratke filme, najrazličnejše prizore, stavbe, okolico ln drugo. Glede izbora vsebine imajo mladi snemalci popolno svobodo. Filme bo potem posebna strokovna komisija ocenila in za škof jc!o ki ob- čanski praznik (18. decembra) bodo najboljše od njih nagradili. Mladi filmarji bodo prišli v Škofjo Loko 8. junija zjutraj. Takoj po slavnostnem sprejemu pred domom ZB bodo v skupine razdeljeni pionirji pričeli z delom. Or. ganizatorji so si že zagotovili sodelovanje škofjeloških gimnazijcev, ki bodo posamezne ekipe vodili po mestu. Snemanje naj bi predvidoma trajalo vso dopoldne. Ob 12. uri bo mlade udeležence srečanja sprejel in pozdravil predsednik skupščine občine Skofja Loka Zdravko Krvi-na. Pokrovitelj te prireditve je sekretariat za kulturo in prosveto SR Slovenije, organizatorji pa Zveza prijateljev mladine Slovenije, Zavod za šolstvo SR Slovenije, ZMS, Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije in Kino zveza Slovenije. I. G. skrbeti za temelj itejŠo reztf sko pripravo in za čist o ski jezik. V Lescah so od 1961 do 13 premlU 1964. leta 68 so igrali NaslednJ3 s o« predstavami. . tri leta pa ni bilo nobene do mače uprizoritve več, ker so dvorano preuredili v telova?' nico. Dramska dejavnost J3 bila pred leti steber kuli'"" nega dela amaterjev. Zabel* žili so bogate sezone s 4 Prf mierami, zelo veliko pa & bilo ponovitev. Mladi"5 , ra|i igro Najlepša roža so kar dvanajskrat, opere*0 . trški gori desetkrat, ka^eij. za amaterske odre zelo ko. Z nekaterimi predsl* mi so dosegli dokaj izp-1J odrski izraz in veliko P0?^ larnost med občinstvom-segali so bolj po zaba\ izboru, precej pa je 01 j^r sporedu mladinskih del, je posebej pohvalno. Bohinjska Srednja vas Jj med najbolj delavnimi žinami daleč naokoli. "^j. letih, kolikor časa je ta dru*^ na vključena v občinsko jo, so zaigrali kar 1* P j, mier, veliko pa so Jih "L0 zorili tudi že prej. Znaci ^ za igralce v tem kraj njihova velika delovna . ma in resničen ljubit«! odnos do igralstva. Tudi Bohinjska CfV&o ima dobro razvito gledal ^. ljubiteljsko delavnost, . po pridnosti in številu \v^ zoritev ne zaostaja d°st t Med kraje amater^ uvrst'" medtej e ponekod igralf^var. Srednjo vasjo, razvito igralsko aktivnostjo bi lahko še ko časno zamrlo in se več U#£J jajo z drugimi zvrstmi * turno-prosvetnega dela. velja zlasti za Podnart, *j5 Po, Zasip, medtem ko so 0 na Brezjah nekaj fetjjg delavni, isto velja za gorico. V teh krajih V g njih letih niso več tfr. Na Bledu ter v Radovljici" mači amaterji že dolgo P^j, aktivni, kljub temu pa v t0 krajih ljudje dokaj P°*% vidijo gledališke Pr?ds'V od drugod. V teh kraj »Mg. stujejo največ poklicna *a. dališča, včasih pa tudi ter j i. Vzrokov za zastoj gledališke ustvarjalno^^ nekaterih krajih je *Jg ali nekod nimajo režiserje ^ vodij ali pa sploh n^LjU'11 likovanih dramskih ^ p skupin. Pogosto so vzf. $ mrtvilo tudi material" a tehnični razlogi. Slej K sfi Pa v večjih d»^l\ krajih tako močnih tistih PjJj^J interesov, ki bi sfVjV \ ljudi k ustvarjalnost1^ ta pa se razodeva oblikah in dejavnost" ^ . na poklicnem in n p3 področjih. Zelo o^JVi splošna družbena "rjj r,f cija ljudi in I^Jtffci sojanja in sprejo i> zahtevnejši. Sobota — 25. maja i%8 glas * 7. stran Razpis Kajuhovih nagrad za leto 1968 Zavod BOREC Ljubljana letos spet razpisuje Kajuhove nagrade za leto 1968, in sicer z namenom, da bi narodnoosvobodilna vojna slovenskega naroda dobila v slovenski književnosti še večji poudarek, pa z namenom, da bi pisatelje, pesnice in druge umetniške oblikovalce ter zgodovinarje, zlasti pa Vse, ki so kakorkoli sodelovali v NOV, še bolj zainteresirali 23 pisanje del s tematiko iz narodnoosvobodilne vojne. Kajuhove nagrade podeljuje zavod Borec za izvirna in še •^objavljena dela, napisana v slovenščini: za roman, povest, Pesniško zbirko, zbirko novel, dramo, dokumentarno delo, spomine ter za ilustracije in opremo knjig, ki jih izda zavod "Orec. Za Kajuhove nagrade pridejo v poštev le dela, ki °°ravnavajo partizanstvo, ilegalo, predvojno partijsko delo in razredno borbo, koncentracijska taborišča ter zgodovinsko g&lnitvena dela s tega področja Po potrebi žirija lahko od-°či, da se nagrade podeli./!) posebej za beletristiko in posebej Za dokumentarna dela. Za književna dela za Ie»o 1968 razpisuje zavod Borec tri 2utH»rUde' in slcer prva 4000 N d,n' dluga 3000 N din ,n tretja fj^ n din. Za opremo knjig pa razpisuje dve nagradi, in *,cer prva 1000 N din, druga pa 500 N din. . Bela za nagrade naj avtorji pošljejo zavodu Borec, Ljub- Jana, Beethovnova 10 (III. nadstropje) do 30. septembra letos. Posebna žirija, ki jo bo imenoval zavod Borec, bo ocenila Poslana dela. Vsa nagrajena dela bo s posebno pogodbo tkupi] zavod Borec in jih uvrstil v svoj redni knjižni pro-j»ram. Kajuhove nagrade bodo podeljene ob obletnici Kaju-novc smrti, 21. februarja 1969. V počastitev meseca mladosti je bila minulo nedeljo v Preddvoru zadnja le ošnja revija pev skih zborov v kranjski občini. Na tej reviji so nastopili številčno najmočnejši zbori v kranj-ski občini. Tako sta nastopila dva odrasla zbora in šest šolskih. Pevski zbor osnovne šol« Preddvor (na sliki) Je vodil Anton Dolinšek. Foto: F. Perdan Državna založba Slovenije ima v svojem bogatem založniškem programu tu U strokovna dela s področja kmetijstva in živinoreje. Na nekatere knjige vas še posebej opozarjamo: i i - dr. F. Ločniškar — S. Arko: REJA PERUTNINE Knjiga o perulninarstvu je pregledno napisan priročnik tako za rejce malih živali kot za tiste, ki se izključno posvečajo reji perutnine (zadruge, farme itd.) — 176 strani, cena: broš. 20 N din. Dolfe Cizej: GOVEDOREJA Obširen priročnik, bogato ilustriran, bo odlično služil vsem, ki se posvečajo govedoreji bodisi na področju zasebnega ali družbenega gospodarstva. — 421 strani, cena: Ppl. 50 N din. Ing. Jože Strgar: VRTNE TRAJNICE Knjiga je namenjena vsem, ki imajo vrtove ali pa so poklicni vrtnarski delavci, saj imajo vrtne trajnice pomembno meslo pri urejanju vrtov, zelenic in nasadov. Med tekstom je mnogo črno-belih in barvnih fotografij. — 200 strani in 48 prilog, cena: pl. 60 N din. Tit Doberšek: VINOGRADNIŠTVO Avtor pregledno in umi j ivo posreduje vsa področja vinogradništva: od razširjenosti vinske trte ter njenih bioloških osnov prek sort vseh vrst naših in evropskih trt do naprav novih vinogradov, oskrbovanja in trgatve. Knjiga jc bogato ilustrirana. — 416 strani, cena: broš. 52 N din. — T. Bantan: PRIROČNIK ZA UGOTAVIJANJE VREDNOSTI SADNIH NASADOV IN POSAMEZNIH SADNIH DREVES — 80 strani in 2 prilogi, cena: kart. 9,80, ppl. 10,80 N din. — Franjo Kafol: ČEŠNJA IN VIŠNJA Strokovna knjiga o gojitvi, negi, cepljenju, pomlajevanju, in obnavljanju nasadov češenj in visenj. — 72 strani s slikami, cena: 5 N din. — H. W. Smolik: ŽIVALSKI SVET Knjiga ima obliko priročnega leksikona in bo odlično služila ne samo lovcem in čuvajem lovskih revirjev, temveč vsem, ki so z delom vezani na naravo in jih zanima živalski svet. Avtor je prilagodil izbor opisanih živali najširšemu krogu bralcev in posvetil posebno skrb slikovnemu pripovedovanju, saj je v knjigi poleg 32 strani barvnih prilog še nad 1000 črnobelih slik in ilustracij. — 776 strani velikega formata, cena: pus. 120 N din. Te in druge strokovne knjige dobite v vseh knjigarnah. Naročila sprejema tudi uprava Državne založbe Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26. I ''''''''''»""lllllllllllIllllllH ---- i Tudi vi ste vabljeni k BREZPLAČNI POKUŠNJI 0 JUHE C VLIFORNIA, MINESTRONE ^ |> DR.OETKER 0 KROKETI (novost) PUDINGI l «E 1 27. MAJA u. ''''''''''''■"iiiiiMiiiiimiiiiiimmiitmnitiiM -11. ure -16. ure g! ■i.i.i inu ^■Hinili O DR.OETKER j^tEiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiifzfiisiffiitiiiiiifiiiiiiiiiciEiiifiiiiiiiiiiiiifiii:;itiifii 3167 kilometrov po Jugoslaviji I Naša domovina je res lepa | tniiiifiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiilitiiitiiiiiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiitiiiiiiTT »Dobro jutro. Jaz sem Andrej, če boste kaj potrebovali, kar povejte. Ce bom le mogel, vam bom ustregel,« nas je pozdravil v petek, 26. aprila, zjutraj šofer Sapove-ga avtobusa mercedes LJ -705-11. Petdeset tretješolccv kranjske gimnazije potuje po Jugoslaviji, bi lahko imenovali naš izlet, toda, da ne bo zamere, tretješolccv — dijakov tretjega letnika kranjske gimnazije — nas je bilo le osemin.štirideset, kajti vodila sta nas tudi dva profesorja — Olga Janša in Janez Ro-bas. PRVI DAM — NAJDALJŠI DAN Prvi cilj našega izleta je bilo Sarajevo, vmes pa več kot 600 kilometrov poti. Zato je bil prvi dan najdaljši dan, zlasti za našega šoferja. V Sarajevo smo dopotovali pozno zvečer. Cestna razsvetljava ni bila ravno najboljša, pa tudi domačini ne poznajo svojega mesta preveč dobro. Končno smo le našli dom Počitniške zveze. Namestili smo se po sobah. Največ zanimanja je bilo za postelje pri oknih in le malo je manjkalo, da se dva vročekrvna kranjska petelinčka nista stepla za posteljo pri oknu. K sreči 6e je vse miroljubno uredilo — gala predstava v prosti ro-koborbi je žal odpadla. Po tuširanju z mrzlo vodo, v kar dobro urejenih sanitarijah, smo odšli na zaslužen počitek. Drugo jutro nas ni zbudilo sonce, temveč so se nam že pred sončnim vzhodom oglasili prazni želodci in kmalu smo bili vsi pokonci. V restavraciji Marijin dvor nas je čakal obilen zajtrk, tak, da ga nekatera dekleta niso mogla pojesti — fantje pa se seveda nismo branili dodatnih obrokov. Kmalu smo ugotovili, da se s polnimi želodci zelo težko hodi po muzejih. Prvega, biološki oddelek Zemaljskega muzeja, smo si vsi ogledali, nato pa so bile nekaterim bolj všeč simpatične klopice v botaničnem vrtu. Res, lepo je bilo sedeti pod japonsko Češnjo, medtem ko so drugi, marljivejši, gledali arheološke zbirke. Baščaršija je menda največja sarajevska znamenitost. Ogledovali smo si jo poldrugo uro pred kosilom. Fantom so bile najbolj všeč »čevapdžinice«, kjer si lahko dobil porcijo čevapčičev samo za 240 dinarjev, in to starih. Sicer pa Baščaršija ni nič posebnega. Lahko bi rekel — balkanski Ponte Rosso v malem. DUBROVNIK — BISER JUŽNEGA JADRANA Vsaj tako mu pravijo Dubrovčani! Sicer pa je tudi za Kranjčane najlepše mesto Kranj!? Dubrovnik je stisnjen v staro srednjeveško obzidje. Stavbe so stare, vendar zelo dobro ohranjene. Za nove zgradbe v Dubrovniku ni prostora. Dom Počitniške zvezo je zgrajen v Gružu — du-brovniškem pristanišču. Fantje smo se morali razdeliti — v domu je bilo za vse premalo prostora. Tako je šlo pet najbolj »pridnih« fantov spat v privatne sobe, drugi pa smo spali v krasni sobi z balkonom. Na balkonu je bila kamnita klop in odločili smo se, da bo to naša garderobna omarica za čevlje (da bi bil v sobi boljši zrak). Toda nekateri so prihodnje jutro svojo odločitev obžalovali. Ponoči je namreč deževalo in nekaj parov čevljev je bilo zunaj in znotraj temeljito opranih. Sploh pa smo imeli prvi dan v Dubrovniku slabo vre. me. Tako slabo, da smo imeli prosto popoldne. Vendar smo raje ostali v sobi, ker se je spet pripravljalo k dežju. Tarok nam je krajšal čas do večerje, dežja pa ni bilo. Že prej, pa tudi pri večerji, smo ugotovili, da dubrovni-ški natakarji po delavnosti prav nič ne zaostajajo za svojimi gorenjskimi kolegi. Na čaj in dva kosa kruha sem čakal kar osemnajst minut. Dubrovniška znamenitost je prav gotovo tudi tramvaj. Z njim smo se vozili v dom, ker je bilo peš kar malo predaleč. Ni pa to edina dubrovniška znamenitost. Vsaka hi. ša je tu znamenitost zase ;n potrebovali bi najmanj teden dni, da bi Dubrovnik res spoznali. V dveh dneh smo si ogledali le najznamenitejše zanimivosti. Profesorica, ki nas je vodila, ni bila prvič tu in je vedela, kaj nas bo zanimalo. In res so bi 'e trdnjave Lovrij^nac. Minčeta in Re-velin zelo zanimive. Na\duš:l nas je tudi Pomorski muzej in zelo bogat akvarij. Sicer pa je v Dubrovn ku vse lepo — Knežji dvor, palača Spon-za, oba vhoda v mesto — Pile in Ploče, cerkve v mestu, najstarejša lekarna v frančiškanskem samostanu, Onofri-jev vodnjak... Drugi dan smo se popoldne s čolnom odpeljati na Lok-rum. Najpogumnejši so se tu kopali. Našiel sem trinajst kopalcev v vodi s približno 17 stopinjami Celzija, poleg tega pa je bilo še oblačno vreme. Dvanajst fantov je bi. lo in le eno dekle. TITOGRAD — SPALI SMO V »KASARNAH« Jadranska magistrala nas je vodila do Kotorja, kjer smo kosili in se tudi skoraj vsi kopali, čeprav morje ni bilo dosti toplejše kot v Dubrovniku. Potem smo se po petindvajsetih lovčenskih serpentinah povzpeli skoraj na sam vrh in se spustili v Ce-tinje. Navdušil nas je izredno bogat muzej v bivši črno. gorski prestolnici. Cilj naše prvomajske vožnje pa je bila sedanja črnogorska prestolnica — Tito-grad, ki pa se nam ni naj- lepše predstavil. Prenočevali smo v domu študentov, ki pa je bil še najbolj podoben avstroogrskim kasarnam kot pa spodobnemu mestu za prenočevanje. Slovenska dekleta so za na. še južne brate pojem lepih deklet. To so ugotovili tudi mladi Tilograjčani, saj so na silo hoteli priti v sobe, kjer so spala naša dekleta. Prav gotovo so spala bolj malo, ker so se tresla od strahu. No, ko sta jih prišla varovat po dva krepka Kranjca, je bilo vse v redu in celo Titograjčani so jo popihali domov. NA CAKORU ŠE SNEG Naslednji dan nas je pot vodila od. Titograda po jadralki magistrali do Bijelog polja, nato pa po malo slabši cesti skozi Andrijevico na Cakor in potem v Peč. Cakor, eden izmed vrhov v gorovju Prokleti je, je eden najvišjih jugoslovanskih cestnih prelazov, saj leži 1849 metrov nad morjem in ko smo ga obiska, li, smo se lahko še kepali. Skozi Rugovsko klisuro smo dopotovali v Peč. Malo pred mestom smo se ustavili, da bi si ogledali znamenite freske v pečki patriaršiji. Vsi fantje pa nismo bili razpoloženi za kulturno izobraževanje. Po kratkem, površnem ogledu patriaršije smo se vrnili k avtobusu, šofer Andrej je dal krpe in očistili smo prvo in zadnjo stran avtobusa, saj se je čez Cakor pošteno zapraši 1. OHRIDSKE POSTRVI SLOVE PO VSEM SVETU Najjužnejša točka našega izleta je bila cerkev Sv. Naum na južni obali Ohridskega jezera, dvesto metrov od albanske meje. To pa ni bila edina cerkev na Ohridu, ki smo si jo ogledali. Sv. Sofija, Sv. Kliment, Sv. Jovan Ca-neo — vse to so cerkve, ki so vredne ogleda in ni nam bilo žal, da smo jih obiskali. Pri Svetem Naumu so se nekateri tudi kopali, vendar je bilo jezero zelo mrzlo, ker je nedaleč stran izvir Črnega Drina. Fantje pa so svoj pogum pokazali že prvi veier, ko smo pri.šlj na Ohrid. Ob pol desetih zvečer so pogumneži zakoračili v jezero namesto v umivalnico. Vsak, ki obišče Ohrid, mo. ra jesti ohridske postrvi. Tega nenapisanega pravila sinO se držali tudi mi. Za večerjo smo jih dobili, a so bile porcije zelo majhne, komaj za pokušino. Vseeno pa so ohridske postrvi dobre. Malo —■ pa tisto dobro, pravi slovenski pregovor, in res je tako. 3167 KILOMETROV — DOLGA POT JE BILA Zadnje tri dni je bila naša vožnja precej pospešena, ab bolje rečeno, izlet je bil predvsem potovanje z avtobusom, ogledov pa je bilo manj. V Skopju smo si ogledan cerkev svetega Spasa z odličnimi lesorezi in grobnico Go-ce Delčeva, nazadnje pa 1» ostanke ob potresu leta 1963 porušene železniške postaje. Ura kaže še vedno 5.17 — čas, ko je Skopje postalo ena sama ruševina. Tujec, ki za po-, tres še ni nikoli slišal, pa tega ne bi mogel več ugotoviti. Posledice potresa so odpravljene, le železniška postaja stoji še taka — kot spomenik na tiste težke trenutke. V Nišu smo se ustavili pn Čele-Jculi, medtem ko smo v Paračinu kosili. Na Avali smo obiskali spomenik neznan-'1*11* junaku, v Beogradu pa Kale* megdan. . Zadnji dan pa vožnja oa Beograda do Kranja — sk°" raj 500 kilometrov. Ker na* vreme na izletu ni bilo p'e-več naklonjeno, smo se odločili za kopanje v čateških toplicah. Lep olimpijski bazen in topla voda sta marsikoga navdušila, da je sklenil, o3 sem še pride, kajti za ponovni obisk Dubrovnika. Ko'01?' Titograda, Ohrida ali Skop)* ne bo kmalu takšne priložnosti, kot je bila naša. . V Kranj smo prišli ob P°^ osmih zvečer, 7. maja — Pf dvanajstih dneh. Slovo g! šoferja Andreja je bilo tez*S — navadili smo se nanj. saj nas je vso pot zabaval in rjf nazadnje — varno nas je P peljal domov. 3167 kilometrov — dolga je bila pot-»Hvala, Andrej. Vožnje vami, našega izleta ne bonio nikdar pozabili. Srečno.« Vlado Biirabaš zredna prilika za kmetovalce MOŽNOST NABAVE DODATNE OPREME ZA ŽETEV PRODAJA ZA DINARJE: cosmos Al n I II I ROČNE II I r I N D MOTORNE II L I I II li KOSILNICE Tehnični podatki tipa Export Moč 4,5 KS — dvotaktni motor poraba 0,8 kg na uro PRESTAVE: 1. brzina 1,5 km na uro 2. brzina 3 km na uro 3. brzina 6 km na uro dolžina noža 90 cm teža 48 kg učinek košnje do 4000 m1 na uro Ljubljana, Celovška 32, tel. 313-141, 313-770 Maribor, COSMOS, Grajska 7, tel. 22 654 Celje, AVTO CELJE, Ljubljanska 11, tel. 21 80 Koper, TRGO AVTO, JLA 25, tel. 21 620 EE mm* r*, ■ ■ « i i i i i i i i % *e dni po svetu jj^t'BLJANA, 21. maja — ' Povabilo predsednika iz-ftJ;n('Ra sveta Slovenije je J sPi'la na dvodnevni urad-đei.0bisk v na*° republiko vi^^Ua koroške deželne ta Ri Jo votli koroški de-,n» glavar Hans Sima. bJJACJA, 21. maja - Iz »a« 3° vnovi« slišati resne Blco0vo. ki zahtevajo tričlan-ktar Ould Dadah. 4oSN- 22. maja - Radio "oivai »ronte je spet stanu: Prebivalce Saigona, ki *loPij - b,,zu "Pravnih po-V SrL.!n. anU'riških objektov ste dom1" mi>sta. naJ zaPu" naPaia Sulzbcr s«' I n'im pogovarjal **>li poli.iki V intervju-\'!ir]" tatoednlk Tito odgo-Viy, n* vprašanja o dogod-češkoslovaškem, o »n l?ninizmu. o %i, rnpl« krizi na Sred-'Tp,, *lh»mi in o bližnji kon-* neuvrščenih. ^7?.H«d maja — Gla-e Pravo piši! obrti, potom sem, čeprav še otrok, odšel po svetu služit kruha .. .€ Josipa Broza so po končani ljudski šoli še kot otroka poslali služit v vojaško kantino v Sisak, kjer je delal tudi po 16 ur na dan. Od tam je sam odšel v ključavničarsko delavnico Nikole Karasa, v kateri se je začel 1907. leta učiti ključavničarske obrti, uk pa je končal septembra 1910. leta. Broz je kot delavec v Zagrebu že oktobra 1910. leta postal član Zveze kovinarjev in Socialno-demokratske stranke Hrvatske in Slavonije in aktivni udeleženec demonstrativnih kolon — 1910. leta proti terorju bana To-mašiča. 1911. leta na veliki prvomajski proslavi, avgusta 1911. leta v splošni stavki v Zagrebu. Ko je potem 1911. leta iskal dela, je odšel v Trst in v Ljubljano, potem pa v Kamnik, kjer je našel delo v tamošnji tovarni kovinskega blaga (danes Titan). Toda tudi tukaj ni mogel dolgo ostati zaradi gospodarske krize, pa je s skupino delavcev, potem ko je tovarna maja 1912. leta bankrotirala, odšel dalje v svet, v »fremd« kot so temu takrat rekli — s trebuhom za kruhom. To je bil začetek novega obdobja v Brozovem življenju, obdobja stikov z delavci drugih dežel in vedno bolj organiziranega sodelovanja v revolucionarnem delavskem gibanju. Maja 1912. leta je delavec Josip Broz odšel iskat dela v velike evropske tovarne. Delal je v Cenkovu in Plznu na Ceftkem, potem v Mann-hcimu v Porurju v Nornčiji in nazadnje, oktobra 1912. leta, na Dunaju in v Dunajskem Novem mestu. Josip Broz se je moral 1913. leta zglasiti, da odsluži redni vojaški rok. Z Dunaja je odšel v Zagreb, kjer ga je v domobranski vojašnici v Ilici dohitela tudi vojna. »Takoj ko sem stopil v vojašnico, me je prestregel kaplar z besedami: »O, gospod, socialist, tudi vi tukaj. Lepo prosim, kar malo bliže stopite, da spravim v red vaše lase...« Pograbil je strigalo in mi napravil križ skozi lase.« Tako je bil Broz takoj, ko je prišel k vojakom, zaznamovan kot politično sumljiv. Ker so ga določili za podčastniško solo in ker je bil izkušen mečevalec, si je Josip Broz prizadeval, da bi se čim bolje izučil v vojaških veščinah. Kot večina vojakov, je tudi on vojno imel za možnost, da se dokončno osvobodimo Dunaja in Budimpešte. Toda kmalu je postal podčastnik in s celo marškempanijo 25. domobranskega polka so ga poslali na fronto v Galicijo. Med potjo v Galicijo so ga zaprli v petrovaradinsko trdnjavo, kjer je odsedel nekaj časa v celici zaradi protivoj-ne propagande. Pozimi 1915. leta jo bil s svojim polkom premeščen na karpatsko fronto, spomladi istega leta pa v Bukovino, kjer je bil pri mestecu Okna hudo ranjen in ujet. Medtem, ko je odbijal udarec prvega Čerkeza, ga je od zadaj napadel drugi in ga sunil s kopjem. Rana je bila globoka in huda. Ujet, ranjen je zbolel še za logarjem in trinajst mesecev nepremično ležal v bolnušniei v Svijaž-sku. Rdeč trak so mu tyb že zavezali za posteljo, kar je pomenilo, da je zapisan smrti . . . Ko je ozdravel, je kot ujetnik delal v neštetih krajih Rusije; v Ardatovu, Kalasijevu, Kungurju, na Uralu in na neki majhni železniški postaji blizu Perma. Naučil se je ruščine in junija 1917. leta je ušel iz Perma in prišel v Petrograd. V Petrogradu so se kmalu začele krvave julijske demonstracije 1917. leta. V vrstah petrograjskega proleta-riata je bil tudi ujetnik Josip Broz Ko je hotel zbežati, so ga na Finskem ujeli in ga vnovič odvedli v Kungur, toda zbežal je v Sibirijo. Na postaji Atamanski Hutor, v bližini Omska, je zvedel, da je izbruhnila velika oktobrska revolucija; takoj je vstopil v Internacionalno rdečo gardo. V Omsku je bil 1918. leta sprejet v komunistično partijo. V Sibiriji se je oženil z mladim ruskim dekletom Pelagijo Belousovo in Ostal v tistem kraju Rudije vse do vrnitve v Jugoslavijo na jesen 1920. leta. Medtem je val revolucionarnega vrenja zajel tudi njegovo deželo, njegov Zagreb. Že 29. oktobra 1918 je več ket deset ti seč delavcev z rdečimi zastavami demonstriralo na Markovem trgu in zahtevalo razglasitev republike in vzklikalo oktobrski revoluciji. Takoj po prihodu v Jugoslavijo je Broz stopil v komunistično partijo Jugoslavije, ki je bila ustanovljena na Kongresu zedinjenja aprila 1919 in se z vsem ognjem posvetil borbi revolucionarnega delavskega gibanja, ki je bilo že pod kone-c 1920. leta z razvpito Obznano postavljeno zunaj zakona in prisiljeno, da se od takrat bije ilegalno. Le nekaj mesecev potem^ ko se je bil vrnil v domovino, si je Broz januarja 1921. leta našel delo kot mehaniki v mlinu Samuela Polaka v Velikem Trojstvu blizu Bjelovara. Kranj, 24. maja — Danes so se četrtoSolcl dveh kranjskih srednjih šol poslovili od svojih šol, dijaških let... ln tako naredili prvi korak na novo pot. Ob 10. url dopoldne so »Gaudcamus igitur ...« zapeli najprej dijaki Upravno administrativne šole v Kranju, ob 1130 pa še četrtošolci kranjska gimnazije — Foto: F. Pcrdan Natakarica Marjanca: »Nisem štela, koliko snubcev trka na moje srce.« Pred Majdnekovo gostilno v Lescah sloji prometni znak STOP, na katerega se mladi nepridipravi iz objestnosti obešajo in ga krivijo. Ne vem, zakaj takšna jeza na cestni znak, ki ima namen opozoriti voznika na nevarno križišče. Mene ta znak ne moti, temveč me vedno spomni, da se moram zglasiti pri Marjanci. Tri metre od STOP znaka so vrata in za vrati naša Marjanca. Naša pravim zato, ker jo imamo vsi radi in jo spoštu. jemo. Če mi je dolgčas, po-sedim v gostilni in opazujem Marjanco, ki se kot plesalka suče okrog gostov. Skoraj neverjetno je, kakšen posluh ima za svoj poklic; streže, računa, obenem pa sliši še druge goste, ki ji od miz ali za točilno mizo naročajo jedačo ali pijačo. Marjanca je prijazna. Roko na srce in priznajmo, da gremo raj. ši v tista gostišča, kjer so prikupne natakarice. Smo pač ljudje. Večkrat opažam, kako se fantje pri Majdneku naslanjajo na točilno mizo. Ne zaradi pijače, ampak zaradi Marjance. Zato sem jo neki dan pobaral, koliko ženitvenih ponudb je prejela, odkar je natakarica. Predir-ljivo me je pogledala, se skrivnostno nasmehnila in mi zašepetala: »Nisem štela. Vsekakor precej ...« Zaupala mi je tudi, da poklic natakarice in zakonski stan ne gresta skupaj zaradi ljubosumnosti. Zmenila sva se za intervju. Na moja vprašanja je Marjanca takole odgovarjala: »Marjanca, ali strežete mla. doletnikom alkohol?« »Ce vem da so, ne.« »Kako pa ugotoviš, kdo je mladoletnik?« »Vidim po postavi, če pa ga vprašam, se mi tako vsak zlaže.« »Kaj pa pijanih osebam? Ali jim daješ alkohol?« »Ce razgraja in kriči ne, sicer pa nihče ne prizna, da je pijan.« »Kdo so najboljši gostje?« »Domačini, tujcev pride malo v gostilno.« »Koliko napitnine dobiš?« »Od vsakodnevnih gostov malo, nekaj več poleti od turistov.« Nato mi je potožila, da je poklic natakarice sicer zanimiv, toda zahteven. Gost je lahko vesel, žalosten, jezen, spočit, utrujen, trezen, pijan itn. samo natakarica mora biti vedno dobre volje. Marjanca Zorjan iz Slovenskih Goric, ki je že pet let pri Majdneku, ni hodila v gostinsko šolo, toda kljub temu je mojster v svojem poklicu. J. Vidic BOGOMIL DEBELJAK 3 m S 0 ZE PREO MR URRMR SEMORfJlO U/T/HRLETf7-L/ŠOE. Udobje pa tako V nekem hotelu v kanadski provinci visi še danes objava, ki jo je obesil nekdanji lastnik še leta 1882: »Preden ležeš v posteljo, si sezuj čevlje in cokle, če so podkovane Z ostrimi žeblji. Prosimo vse goste, da vstanejo do šeste ure zjutraj, ker uporabljamo rjuhe kot namizna pregrinja. la pri zajtrku.«. Današnji lastnik hotela meni, da lahko sodobni gost na podlagi teh starih pravil bolj ceni udobje, ki ga je sedaj deležen v tem hotelu. Natakarica Marjanca Zorjan Križanka št. 37 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 & v,- 15 .•-£ i' 16 17 ggj % '*? 13 i j ig1 20 21 22 23 24 25 B 26 mm 28 29 30 31 32 m 33 34 35 M 36 37 18 VODORAVNO: L del starega Kranja, 7. kranjski skakalec v višino, ki je dosegel nov slovenski rekord in je kandidat za Mehiko (Polde), 12. naprava, pristroj, 13. vratar, hišnik, 14. narodni heroj, večkratni komandant med NOB, sedaj poslanik v NDR (Bojan, part. Ime Stjenka), 15. kreposten, 16. kratica ene izmed republik v SFRJ, 17 židovsko moško ime, 18. zgodovinsko meste v Mali Aziji, ki so ga Grki oblegali 10 let, 20. latinski veznik, 21. vrsta srednje šole, 24. nekdanja kratica za konjsko silo, 26. travnik, 27. glavno mesto Gane (naša pisava), 30. figura pri četvorki, 32. žensko ime, 33. popularen italijanski nogometni klub, 34. ženska obleka s širokimi rokavi, 36. jambornik, 37. slovenski slikar (France), 38. nekdanji kranjski dekan, nasprotnik Prešerna (Jožef). NAVPIČNO: L ljubkovalno ime za očeta, 2. reakcija na nasilje, 3. obveza, tudi izraz na plačilnih dokumentih, 4. vrsta zelo trdega kamna, 5. eden izmed sodnikov v grškem podzemlju, 6. konec celine, 7. mrčes, ki žre volno (množ.),8. kem. znak za iridij, 9. kratica za »ljudska tehnika Slovenije«, 10. uradna kratica za Irsko, 11. podelitev 'mena, 13. nevezana beseda, nasprotje poezije, 15. ena izmed dolin na poti na Triglav, 18. klada za sekanje drv, 19. mestece v Indiji, severovzhodno od Bombava, 22. tanka kožica, 23. igralec, činitelj, 24. piškot, 25. slog, način izražanja, 28. italijanski slikar, predstavnik baroka (1575—1642, Guido), 29. otočje na jugozahodu Irske, 31. žensko ime. 33. akademski naslov, 35. osebni zaimek, 36. kratici slov. epskega pesnika. Miha Klinar: ^ I \ < m III. DEL »Da, seveda,« Kosirnik ti misel na sedanjo lakoto, na njemu plavolasi. J - Pa saj to si ti, K<*irn'V jel, nato pa temnolasemu 1<0^ p% bili okrog njega, pripovedova. A m kako se je skrival pred c£\i(t^ tu je dopovedoval, da je prava pridobitev. Socialist ie tj« Sobota — 25. maja ms GLAS * 11. STRAN ITALIJA AVSTRIJA OSTERREICH ITALIA MJpentour« — avtomobilski turizem brez meja Na turističnem področju se Je v preteklih letih razvilo že zeto tesno sodelovanje med Gorenjsko, Koroško in Julijsko krajino (občino Trbiž). Prvi vidnejši rezultat skupnih naporov štirih sosednih občiii (Beljaka, Trbiža, Jesenic in Radovljice) je bil skupni zimski prospekt »Tri dežele — eno zimsko športno središče«, potem tako imenovani SKI-PASS, za letošnjo sezono pa so pripravili novo akcijo — Alpentour, ki naj pospeši prelivanje gostov, posebno motoriziranih, v navedenem območju in spoznavanje najpomembnejših turističnih postojank. Urad* ni začetek AJpentoura je bil že 15. maja, dan prej pa je bila v Trbižu tiskovna konferenca, ki jo je pripravila Azienda dl soggiorno. Udeležili so se je predstavniki vseli štirih občin, predstavniki turističnih organizacij s tega področja in novi« nar ji iz vseh treh dežel. r ranc°ski park — arboretum v Volčjem potoku — Foto: F. Perdan Prvi Alpcntouru gre za to, da bodo motorizirani tuji gostje, ki se bodo poleti kot dopustn i ki zadrževali v Itate-rikoll izmed teh treh tfežel, spoznali tudi sosedne dežele in njihove najvažnejše turistične postojanko. Gre torej resnično za avtomobilski turizem brez meja, vendar lc ne zgolj za avtomobilski turizem, ne z«o!j za to, kdo bo z avtomobilom čim hitreje prevozil vse tri d. ž< !< in zbral potrebne kontrolne žige. Vsem trem deželam gre za izmenjavo turistov, ki bo- do kraje, ki so določeni, re» spoznali, ki se bodo v njih ustavili; prav zato so v seznam krajevr, ki jih bodo udeleženci morali obiskati in kjer bodo morali dobiti kontrolni žig. uvrstili tudi precej takih, kamor se ne pride z avtom ampak se je potrebno poslužiti tudi žičnice. Kateri so ti kraji oz kontrolne točke, kot jih imenujejo? V vsaki deželi jih jo deset, skupno torej 30. Na posebni turistični karti, ki (Nadalj. na 14. str.) Jrl^ dežele eno gospodarsko središče $ Drei Lander, ein VVirtschaftszentrum $ Tre paesi, un centro economico A J volfsberg Sr.ANPKA 4r ANDKA^f LAVA M UN P POGRAD jO* k. ČRNA ^242 r/. HOTEL LETALIŠČE Aerodrom Ljubljana Ko potujete po cest) Kranj —Kamnik, se ustavite na letališču, kjer vas vabi ob gozdnem robu hotel. Ob sobotah in nedeljah popoldne na terasi hotela PLES od 16. do 22. ure. Postreženi boste z dobro kapljico, okusnimi jedili in specialitetami na žaru. V letni in zimski sezoni je odprta brunarica in depandansa v Tihi dolini na Krvavcu. Na voljo imamo 60 ležišč. HOTEL LETALIŠČE Flugplatz Ljubljana Auf Ihrer Reise von Kranj nach Kamnik bleiben Sie beim Flugplatz stehen! Dort befindet sich einla-dend am VValdrand ein Hotel. Samstags und sonntags Nachmittag auf der Ho-telterrasse TANZ von 16 —22 h. Es wird ein guter Tropfon, schmackhafte Speisen und Rostspezialitiiten serviert. In der Sommer- und Win-tersaison stehen Ihncn eine Berghutte und eine Depcndance in der TIHA DOLINA (Stilles Tal) am Krvavec (1858 m) zur Ver-fiigung. VVir verfugen iiber 60 Schlafstatten Ristorante all'aercoporto Aereoporto di Ljubljana Se viaggiate in maccina sulla strada Kranj—Kamnik, fermatevi all'aercoporto. Nel Ristorante aH' Aereoporto, situato in un paesaggio pittoresco di bosehi e montagne, potre-te ristorarvi, godendovl piatti speciali e vini ori «i nali. Durante l'estate e d'inver no sono aperti anehe \z »•Depcndance« ed il »Cot-tage« nella »Tiha dolina« *,'La Valle silenziosa) sul pendio del monte Krvavec. I due impianti dispongono di 60 letti. STROJI, ORODJA, STAVBNO IN POHIŠTVENO OKOVJE Josef Strauss Villach - Beljak Prodaja na veliko — Gasvverkstrasse 7 Prodaja na drobno — Bahnhofstrasse 17 Telefon 042 42, 60 61 in 68 53 MODNI SALON angleško blago perilo konfekcija Celovec, Tarviserstrasse 10 Govorimo slovensko pri Steinerne Brucke blizu VVulfenia kino HADERLAP ! EXSTRA — EXPORT Simon Prescheren Tarvis (Udine) — Trbiž, telefon 21-37 vam nudi po izredno ugodnih cenah: % Trgovina z električnimi potrebščinami % Pralni stroji % Radio — televizijski aparati % Svetilke — žarnice % šivalni stroji — dvokolesa # Ploščice za tlakovanje — otroški vozički — peči na olje % Olivetti računski in pisalni stroji Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini ,>.y.v>*v.v.v:v>:-:<'x S. p. A. A. Rej na Trieste — Trst UI. Cassa di Risparmio 4, telefon 36094 Največja Izbira avtomobilskih delov ln opreme Specializirana trgovina za prevleke lastne proizvodnje in naslonjala za glavo Sprejemamo dinarje !!;;„!IIIHI" IIIMIII!IIIIIIIIIMIIII!!im:!lll!!l! Janez: Micka, jetzt babe« vvir schon die ganze b t Kranj durehvvandert. 1 habe schon einen VVo» hunger! Micka: Du Armer! Kom"1"' ich fiihre Dich zinn »JELEN« ht dort vvirst Du "1L" son nur i gut, dem auch bil-lig esscn kbnncn. Kupujte dobro - kupujte poceni - kupujte pri SAM0NIG Govorimo slovensko VILLACH, AM SAM0N1G - ECK BESUCHEN SIE HO*^ TRIGLAV BLED Billige Pensions — u %%m kostigungpreisc Qftfk Touristenmenii fbr pen — Einheimische j sen und GetranK* Schattengarten Telephon 77-365 ▲ SPORT VILLACH BELJAK Moritschstr. 5 SANDRIESSER ► športna oblačila nasproti ». Vse za tenis Park Hotela ► potapljaški pribor ► gumi čolni a» specializirana trgovina za ribištvo Dostavno — trpežno Prenovite sami svoje stanovanje •godnimi ^dnimi bj»rvami ZAHTEVAJTE JIH V VSEH TRGOVINAH Z BARVAMI TURISTI! Priložnost vam nudi ugodnost. Za vsakogar nekaj, nekaj za vse boste dobili v gostilni in trgovini Jože Malle Loibltal — St Lenart v Brodch le 3 km od ljubeljskega predora Govorimo slovensko! Ugodna menjava! Dobrodošli! Ca * butan propanom 'n tistim butanom P°lNlMO FINSKE BOMBE mping v Zaki BLED Cesta i A1VIA " Vodovodna tel-3u1^ L«*ostrojem) — S,6-'»8/315-759 BESUCHEN SIE RESTAURANT BEI REGATNI CFNTER IN BLED! Spezialitaten am Rost — Jugoslavvische VVeine — Freundliche Bedienung — Sonnige Terasse — Bade strand. Es empfiehlt slch BOZO MEJAVSEK Oglas v Ghssu -zanesljiv usneh VZORCI NE CENE^ DOMŽALSKI MAJSKI SEJEM 68 od 25. V. do 3. VI. 1968 Razprodaja ugoden nakup UVOŽENE TRAJN02ARNE PECI KUPPERSBUSCH © minimalna poraba premoga O izkoristek do 87 H gorljivih snovi © do 13 kg premoga za 36 ur gorenja © brez vsake nevarnosti O premog žari neprekinjeno vso zimo © estetska oblika Peči lahko nabavite, dokler traja zaloga pri TRGOVSKEM PODJETJU KURIVO KRANJ Velika hiša za vsakogar Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec Bahnhofstrasse 22 ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zanetti & porfiri PRODAJNI ODDELEK: NOVA IN RABLJENA VO ŽILA, NAMENJENA ZA IZVOZ V JUGOSLA VIJO Capo dl Piazza št. 2, telefon 36-262 SERVISNA SLUŽBA: ZA GENERALNA POPRAVILA MOTORJEV fiat 600 D, 1100 in 1300 Via F. Severo št. 30, telefon 76-4287 in 764886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.) Via Severo št. 30, telefon 764287 In 76-4286 ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vozil Via Locchi, št 26/3, telefon 93 787 Turistične informacije © Bohinj — Zaseden je mladinski dom, dovolj prostora pa je v zasebnih turističnih sobah. © Bled — Odprti so vsi holelj in je povsod dovolj pros'.ora. Žičnica na Stražo obratuje vsak dan. © Kranjska gnra — V Podkorenu. Gczd-Martuljku. Kranjski gori in Ratečah je dovolj prostora v hotelih in v zaseb.iih turističnih sobah. Dovolj prostora je tudi v planinskih kečah na V;-, j. Obe sedežnici v Kranjski go-rj obratujeta, na Vršiču pa obratujeta prenosni smučarski vlečnici. © .li-s-nire — V okolici Jesenic je dovolj prostora. © Tržič — V Tržiču. Pod-ljubelju in na Ljubelju je dovolj prostora. Planinska domova na Kofcah in Ped Storžičcm str odprta. Odprt je tudi planinski dom na Zelenici. Koča na Dobrči je odprta le ob sobotah in ob nedeljah. Koca na Kriški gori pa je odprta samo ob nedeljah in praznikih. Žičnica na Zelenico ne bo obratovala do 15. julija. © Kranj — Prostor je v obeh hotelih in v zasebnih sobah. Prav tako je prostor tudi v domu na Smarjetni gori, v domu na Joštu, v hotelu na Brniku, pri zasebnikih v Naklem in v domu na Krvavcu. V Preddvoru in Jezerskem je povsod dovolj prostora. Coštka keča jo odprta ob sobotah in nedeljah. Odprt je tudi Partizanski dom na Vodijski planini na Jelovici. Zimsko kopališče v Kranju jc odprto vsak dan, razen ob ponedeljkih in torkih. © Skorja Loka — Do ponedeljka bo v Skofji Loki /: J"n hotel Krona. Za-e-dene bodo tudi vse zasebne turistične sobe. Dovolj prostora pa je v Loški krči na Slareai vrhu in v planinskem domu na Lubniku. O V Poljanski in Selški dolinj je povsod dovolj prostor.'1. Nekaj prostora je tudi v hotelu Dem pod Planino v Trebi j i ter v Litostrojikem domu na Soriški planini. Prireditve © V nedeljo ob 11. uri bo v zdraviliškem parku na Bledu promenad ni koncert. © Danes (sobota) bo na Jesenicah mednarodno tekmovanje v judu. © Na Jesenicah je do 29. maja odprta tudi spominska dokumentarna razstava, ki prikazuje Koroško v borbi od 1941. do 1945. leta. Elektrodelavnice Ing. Dullnig Celovec — Klagenfurt Pischeldorferstrasse 4 8 Maistrasse 33 Električni stroji, orodja, naprave, surovine, žice, kabli. Dobava — popravljalnica poceni in hitro. Bled Beljak G! AS * 14 STRAN TURIZEM SOBOTA - 25. MAJA 1# (Nadaljevanje zli. strani) so jo pripravili v ta namen, so vsi pregledno označeni,' prav tako pa je na karti tudi prostor za kontrolne žige. Vsi udeleženci Alpentoura bodo morali obiskati tele kraje: Koroška: VVurzenpass (Korensko sedlo), VVarmbad gj Villach (svetovno znane termalne toplice na južnem robu Beljaka, največje pokrite termalne toplice v Evropi), Villach (Beljak), Viilachcr Alpe (razgledna točka), Kanzel-hiihe (nad Osojskim jezerom, kamor pelje nihalna žičnica), Burgruine Landskron (razvaline gradu Landskron na vzpetini vzhodno od Beljaka), Stift Ossiach (benediktinski eamostan ob Osojskem jezeru, znan prvič leta 1028, slovi kot spomenik baročne umetnosti na Koroškem), Faaker-see (najjužnejše avstrijsko jezero v podnožju Karavank), Vclden am VVorthersce (Vrba ob Vrbske.m jezeru), Ilollcn-burg (starodavni grad nad Rožno dolino). Julijska krajina: Tarvisio (Trbiž), Laghi di Fusine (značilni alpski jezeri pod Mangartom), Lago de Predil (jezero, 2 km od predilskega prelaza), M. Priesnig (razgledna točka za Trbiž in okolico, dostop s sedežnico na zgornjo postajo), M. Lus-sari (VLšarje, znamenita božja pot), Sella Nevea (11 km od predilskega prelaza; področje, ki se razvija v zimsko športni in letni turistični center), Passo Pramollo (12,5 km od Pontebbe), Aupa (5 km od Pontobbe), Rifugio Nordio — Deffar (1210 m, 7,5 km od Ugovizze po gorski dolini Uqua, izhodišče za sprehode in izlete), Malga Seisscra (6,5 km iz Valbrune po cesti v dolini Seisscra). Slovenija: Bovec, Vršič, Kranjska gora, Pcričnik, Bled, Pokljuka, Bohinj, Radovljica, Kropa, Ljubelj — Zelenica. Interesenti se merajo za Alpcntour prijaviti (predložiti morajo vozniško in prometno dovoljenje ter osebne dokumente), in sicer pr; nas v Turist progresu v Radovljici, razen tega pa morajo kupiti turistično karto »Al-pentour«. Za motorizirane goste, ki so nastanjeni na tom podrečju, stane karta 10 Ndin (oz. 20 šilingov ali 500 lir), za domačine pa 20 Ndin (oz. 40 šilingov ali 1000 lir). Kdor obišče le 15 kontrolnih točk (5 v vsaki od omenjenih treh pokrajin), dobi plaketo za avto, seveda potem, ko predloži od kontrol potrjeno turistično kar. to organizacij i, ki mu je karto izdala. Kdor pa obišče vseh 30 točk, dobi srebrno plaketo za avto razen tega pa bo udeležen v nagradnem žrebanju. Na tiskovni konferenci v Trbižu so predstavili iz Beljaka poudarili, da so za 'propagando to akcije že precej napravili v Zahodni Nemčiji. Pri nas jo nameravajo predvsem propagirati med Nizozemci, ki bodo poloti kampirali ob Sobčevem ba-jerju. Franc Zvan. predsednik jeseniške občine, je na konferenci izrazil zadovoljstvo nad napredkom sodelovanja med tremi deželami oz. štirimi občinami. Korenine tega sodelovanja sedajo že precej daleč nazaj, prvi konkretni razgovori pa so bili leta 1904. »V tem času so se odnosi med našimi tremi državami poglabljali in izboljševali,« je poudaril, »mislim pa, da smo mi, naše štiri občine, napore naših držav s tem sodelovanjem celo prehiteli. Mislim, da je tako prav in da bi bilo prav, če bi se tudi v prihodnje odnosi med našimi štirimi občinami razvijali hitreje kot odnosi med državami. Zdaj, ob koncu prvega ciklusa sodelovanja na turističnem področju, moramo razmišljati, kako to še poglobiti in razširiti na osnovi tistih interesov, za kalere smo že spoznali, da so nam skupni. Predlagam, da v tem času, ko prvo etapo sodelovanja zaključimo, pride do sestanka predsednikov vseh štirih občin in da zanj dajo pobudo turistične organizacije« »Mislim,« je nadaljeval tov. Zvan. »da naj bi bila ena izmed prihodnjih akcij sodelovanje na področju športnega turizma. Možnosti imamo dovolj in prve pobude so bile že dane. Vse 4 obmejne občine bi lahko izkoristile ponoven razcvet Planice. Zc zdaj bi morali razmišljati, kako na področju vseh štirih občin aktivirati turistične kapacitete prihodnjo pomlad, ko bo morda na novi planiškl velikanki dosežen nov svetovni rekord. Ce se bomo pravočasno lotili, bi bilo mogoče zasesti prihodnjo pomlad marsikatero turistično kapaciteto ne glede na to, v kateri občini je. Drugo je ideja podpredsednika občine iz Trbiža, naj bi nekoč, v daljši prihodnosti, organizirali na našem področju večjo športno prireditev, morda res zimsko športno olimpiado. Možnosti so. In zadnja stvar — sodelovanje na gospodarskem področju, nasploh večja povezanost vseh štirih občin. Verjetno bi kazalo izkoristiti vse možnosti vplivanja na deželne vlade in države za izboljšanje cesinih povezav, ki so še zelo slabe. Prvi sestanek urbanistov Slovenije in Koroške je že bil v Celovcu. V prihodnje bi bilo treba sem vključili tudi Julijsko krajino.« To je bilo le nekaj misli za prihodnji program sodelovanja štirih obmejnih občin. Vse kaže, da bo marsikaj od tega uresničeno, da se bodo redile še nove ideje, saj so začetki prav obetajoči. Tiskovna konferenca v TVo;/.u je pokazala, da se za sodelovanje in za razširitev sodelovanja zanimajo vse tri dežele in da so na turističnem področju že poželi nekaj uspehov, zato za pesimizem ni mesta. A. Triler Ravninski trikot med Kranjem in Smlednikom Vreme Vremenska slika: Nad srednjo in Vzhodno Evropo se je zgradilo obsežno področje visokega zračnega pritiska, ki se počasi širi nad Balkan. V višinah doteka od jugozahoda toplejši zrak.' Napoved za soboto in nedeljo: deloma sončno in nekoliko topleje. Dnevne temperature okoli 20, nočne okrog 6 stopinj Celzija. Trg. podjetje ELITA, Kranj SPOROČA, da bo zaradi rušenja stavbe na Koroški cesti 5 ZAČASNO PRESELILO trgovino BABY v prostore NEBOTIČNIKA, Cesta JLA št. 6 PRI NAKUPU vsega otroškega blaga vam bomo dali 10 Vo IZREDNEGA POPUSTA Ne zamudite velike ugodnosti, ki vam jo nudimo in obiščite nas v Nebotičniku. KRANJ Za današnjega motoriziranega ali nemotonziranega gosta skorajda ni več ovir, ko sc odloča, kam se bo peljal na sobotni in nedeljski izlet. Bolj znani turistični kraji, kot so Bled, Bohinj in še nekateri na pomlad kar ožive od povečanega turističnega vrveža. Vsakdo se seveda odloča za najbolj znane in obljudene kraje — navada je železna srajca — in ljudje hočeš nočeš, obiskujejo najraje kraje, ki so jih najbolj vajeni. V človeku pa je zelo prisotno tudi hotenje po spremembah, po dinamiki in vedno novih spoznanjih ter doživetjih. Takšna notranja nuja ga vodi od časa do časa tudi v manj obljudena obmo. čja, v prirodo, v gozdove, na planine in drugam. Tudi meni se je zgodilo, da sem v takšnem razpoloženju in vnemi on dan po daljšem času spet zašel v kraje ob levem bregu Save južno od Kranja proti Smledniku in Zbiljskcm jezeru, seveda z zgornjega gorenjskega konca. Dobro vzdrževana cesta vodi skozi naselja Hrastje, Prebačevo, Zcrjavka, Trboje tik ob levem bregu struge Save, ki je v tem delu stisnjena med globoke pečine aH pa jo obdajajo strmi bregovi Ondi je zelo privlačen ribolov. Ker pa so kraji in območja levo od Save bogato poraščeni z gozdovi, se ponuja tudi prijeten počitek ob gozdnih jasah, za lovce pa je seveda tudi vabljiv lov. Ob taki prijazni jasi na planem nekoliko zunaj vasi Trboje stoji lepo urejeno in vabljivo gostišče Zarja Tlfoo-je. Za slehernega obiskovalca je po križarjenju po tistih vaseh in po sprehodu po gozdnih stezah tam okoli prav prijeten in zaželen počitek. Posobsj dobrodošlo pa je ckrcpčilo, če kaj dobrega in domačega ponudijo. — Prav prijetno smo bili presenečeni nad prijaznim sprejemom v tem gostišču, posebno pa nad dobro in obilno domačo postrežbo. — Gostilna Zarja stoji na samem, vendar ne daleč zunaj naselja ali glavne poti med Kranjem in Smlednikom. Zato pa nanjo opozarjajo reklamne table ob cesti. Razen domačinov in rednih gostov turisti in drugi občasni obiskovalci, ki zaidejo v te kraje, skorajda ne vedo /anjo. Pa vendar! V gostišču Zarja vedo, kako je treba po-streči gostom. Prijazna gospodinja Marija, gostilničar-ka, je povedala, da ivJno prirejajo družabne-pless za goste, vedno pa imajo r.a voljo izbiro domačih jedi. »V nedeljo, 26. maja, bomo priredili kulinarično razstavo domačih jedi,« je povedala gostifai£ar1(a Matija. »To bo ti druga ro vr^ti. Lani sivi j jo pripravili prvikrat, i.i ker \z dobro uspela, kuu se odločili zanjo tudi teto*'' Gostilna Zarja je druga* obrat trgovslko gostinski3 podjetja CENTRAL iz nja. Je pa res pravi ?-i]ca družbenega gostinskega ta z veliko osebno angažtf*' nostjo in iznajdljivostjo t« osebno iniciativnostjo 1JU^' ki ga vodijo. . »Veste, k nam prihajaj največ /motorizirani 6^' ker smo pač nekoliko o di to zelo privablja ljudi- m sije si pač želijo razvedri a plesa, dobre glasbe in d^j p če in okusne postrežbe- J drugače, po teh zahte^J>A moramo ravnati, če da gre naprej.« Gostilničarka ni PraV _ pretiravala. Taka je reffi Gostilna Zarja je it znana po tem, da zna Pg| beti za razvedrilo, na **S pa ima vedno izbiro Jj a čih okusnih jedi. TuJ'5p lepo urejeno ter v/drze \ gostišče je to. Za obi^ y ca kar vabljivo. In JJLflU linarična razstava doin j. 0 jedi? Tudi to je V*xtCi\ $ p ciativnosti, iskanja rai?'0jfL lik, kako popestrili &pffj' Ta primer je ^°J$ C' tudi drugim, kako je 111 ^ poskrbeti za goste, 'n f M ni vseeno, če ga P°vS^(j^V' puščamo, da se sam z" ali dolgočasi. . y$ V Drugače pa Trb°J«<* sredi bogato poraščena/l 1 ^ ninskoga območja, ki* j "'>■■ v n^f^jS'V Je zanimiva izlet 1 k,«, smledniški grad * *U *l k\ nekoliko vzhodi dil.' Pa redno V>^)^%, bavnih plesov ter vej pri Brodu pa ZbUjiJcena jsz^ru ,rLI Pa na Podi^J, ■ slovanskega P%P* n-oua Jenka, pjvtt J polja. Za slehernega t. 39 (18. maja 1968) pisal o *oli in paši v okolici Preddvora pred šestdesetimi leti. Zdaj nam je poslal še zanimivo sliko šolske skupine Iz Preddvora iz leta 1912. Predvsem je zanimivo, kako so °lli otroci takrat oblečeni. Skoraj vsi dečki imajo »lajb- če« ln vsi so bosonogi (glej prvo vrsto!). Med šolarji je tudi učitelj Jože Mihelič, ki je bil obenem cerkveni organi s t in pe-vovodja. On je v Preddvoru ustanovil še tretji razred šole, medtem ko sta bila prej samo dva. Anton Valjavcc je pismu priložil tudi tako imenovano »izpustnico« svojega pokojne- ga brata Jožeta, ki Je bil leto mlajši od njega, je pa tudi v šolski skupini na sliki. V »Šolskem naznanilu ponav-Ijalne šole« iz leta 1917 so uspeh v šoli ocenjevali drugače kot danes: enka je bila odlično, petica nezadostno. Jožef Valjavec je imel npr. tele ocene: vedenje 1, pridnost 2, veronauk 3, branje 2, pisanje 3, slovenski učni je- zik 3, računstvo in geometrijsko oblikoslovje 3, prirodo-znanstvo 2, zemljepis In zgodovina 2, kmetijski pouk 2, zunanja oblika pismenih izdelkov 3. Zanimivo bi bilo, če bi kdo podrobneje, z vsemi domačimi imeni, opisal takratno moško in žensko nošo, vendar ne praznično, ne svatov-sko, ampak delovno, tisto za doma. (at) VARČEVANJE PRI KB LJUBLJANA VAM PRINAŠA IZREDNO UGODNE OBRESTI 6,25 •/. 7 Vi 8 Vi Poleg tega pa sodelujejo varčevalci vezanih vlog in vezanih deviznih računov ter kmetijski in stanovanjski varčevalci vsake 4 mesece pri nagradnem žrebanju. Gorenjski kraji in ljudje K h'P Planil k ^.j'ls^kal *« ^ ob-SS5^, ki so »>■ *«fiotakrat im*-X, J80vegapomo. 'v«a Pomo- f ^^kofjfVoril-f O1*,) k z»„, je 8°re a ' p »S vt Jrnih in ^A-^i jt^h,.1*«*! ^^ele od J >enii-'' p°Pravil w„ n' Jarka ln 2 ,<2*i odr :rele od "»•^VtoT*1 ki Bta •dfiSS^i mcst° v 5 S, 3 VacJbi- ' *LS>s^1J nav^l-V j^Jem, žele — To je slabo, zelo slabo, — je govoril Volodja in menil, da bodo meščani v mostu naposled aktivno podprli bele, ker so bili pač številčno močnejši in seveda tudi mnogo bolje oboroženi. Bil je prepričan, da bo rdečemu odredu predla še bolj trda, če odred ne zavzame mesta in če ne razoroži belih. Komandant Igor, ki je položaj ocenjeval z vojaške plati, je bil črnogled. Spomnil je Volodjo, da so mesto zaman napadali že celih deset dni, a so se morali vsakokrat umakniti. Niti tega ne morejo preprečiti, da bi v mesto ne prihajale nove okrepitve belih. Tudi z borci svojega odreda ni bil zadovoljen. Navdušenje prvih dni je splahnelo. Discipline ni več. Vsaj take ne, kakršna bj po njegovo morala biti. O kaki posebni rdeči zavesti pa pri nepismenih in razredno ncosveščenih ljudeh ni mogoče govoriti. Samo osveščeni lahko verujejo v zmago socializma, ker vedo, da si bo najprej treba zagotoviti socialistično oblast in socializem šele ustvariti. Neosveščeni pa koleba-jo. Zanje je socializem konec vojne in vojaščine In prav tako mislijo, da je treba samo zmagati, potem pa bodo socializem že zajemali z veliko žlico. Slišal je vojake, da so govorili o Leninu kot o kakem svetem Nikolaju-čudodelniku, ki bo napravil že jutri iz Rusije čudež in deželo, podobno obljubljeni deželi, kjer se bosta cedila mleko in med. Ne vodo, da bo treba srečno deželo iz Rusije šele ustvariti z lastnimi rokami in lastnim znojem. Ne zavedajo se, da je Rusija ogromna in zaostala dežela in da je gospodarsko med drugimi državami šele na sedemnajstem mestu, pa so nekatere druge države z Rusijo pravi pritlikave; ne samo po ozemlju, marveč tudi po številu prebivalstva. To so dejstva, položaj pa je tudi tak, da oblast že vedno ni povsod v rokah sovjetov. — In dokler ne bo, bodo neosveščeni kolebali med revolucijo in kontrarevolucijo. . . Tako je menil komandant Igor, dokler njegovega razmišljanja ni ustavil politruk Volodja, ki je menil, da je treba misliti na osnovne naloge in da je treba začeti s štetjem pri eni in ne pri neskončnem številu. — Najprej je treba zmagati in si zagotoviti sovjetsko oblast. To je številka ona pri socializmu, a za nas ta številka pomeni: zmagati nad belimi v mostu in vzpostaviti oblast mestnega sovjeta delavskih, vojaških in kmečkih deputatov. — Tudi jaz ne mislim drugače, - je rekel Igor ln menil, da bi moral odred dobiti nove in močne okrepitve, ker brez teh po njegovem mnenju ne bo mogoče uničiti vojaške premoči belih, ki vladajo v mestu. — Zmaga s premočjo bi ne bila problem, - je pritrdil tudi Volodja. Toda na izdatne in takojšnje okrepitve ni bilo mogoče misliti. Treba bi bilo najti drug način za polastitev mesta. Morda s kako vojaško zvija.o kakor stari Grki Trojo. Imeti bi morali kakega trojanskega konja. — Konj bi b:l premalo! Konjenico bi morali imeti, — je rekel Igorjev namestnik, ki je bil prav tako kakor Kosirnik prisoten pn tem pogovoru. — Nisem mislil pravega konja, — je rekel Volodja in povedal zgodbo o Odiseju in njegovem lesenem konju, v katerega so se skril; starogrški vojaki. Nekakega takega »trojanskega konja« bi si morali izmisliti, je rekel Volodja in predlagal, da bi razmišljali. »Razmišljali smo,« pripoveduje Kosirnik. A zaman. Nobene zvijače, ki bi jim zagotovila zmago, si niso mogli izmisliti, dokler naslednji dan zaseda, ki jo je vodil on, ni naletela na oddelek vojakov, ki je spremljal nekega polkovnika in njegov £tab. Vojaki, čim so zagledali rdeče, so obračunali s polkovnikom in oficirji in se jim pridružili. Bilo jih je okrog sto. Batjuška je oficirje slekel in prinesel s seboj njihove uniforme. — Niso krvave! Vojaki so gosposko svojat povišali z zanko! Telo uniforme pa bi lahko oblekli naši poveljniki, da bi bili bolj imenitni, — je rekel batjuška. Volodja ga je nevšečno pogledal, Igor pa skoro zaklal s pogledom. — Tele buržujske cunje obleci kar ti, batjuška, če hočeš, da ta bom zamenjal in ponevedoma ustrelil. — Ce je tako, jih raje vržem v ogenj, — je rekel batjuška in hotel svoje besede takoj spremeniti v dejanje, a je kakor ris planil k njemu Volodja in mu iztrgal pol kovni ško uniformo. — Ne vrzi v ogenj trojanskega konja, — je vzkliknil. — Saj ni konj, tovariš politruk, — je rekel batjuška in zmajeval z glavo* kakor da e politrukom nekaj ni v redu. Potem je Volodja zahteval polkovnikovo torbico in dokumente.' Njegov obraz je vedno bolj žarel. Izprašal je tudi vojake, ki .so se pridružili odredu, vse podrobnosti o polkovniku in njegovem oficirskem spremstvu. Na posvetu je potem zatrjeval, da ima »trojanskega konja« že na uzdi in zatrjeval, da bo najkasneje čez dva dni mesto rdeče. Hotel je, da bi se tudi drugi vživeli v njegovo zamisel in da bi 6i porazdelili vloge, a je temu nasprotoval Igor. — Take maškerade ne bom tvegal, — ni verjel v Volodjin načrt* da bi se preoblekli in odšli v mesto kakor polkovnikovo spremstvo in enota, polkovnikova zaščita. Toda Volodja ni odnehal. Bil je prepričan v uspeh svojega tve-' ganega načrta. Vztrajal je in terjal, naj mu Igor samo za dva dni prepusti poveljstvo nad odredom in nad izvedbo tveganega dejanj a«' na kar je Igor naposled kljub vsemu vendarle pristal. »In tako se je Volodja spremenil v polkovnika Belovolova. Id, naj bi postal novi kontrarcvolucionarni komandant mesta,« pripoveduje Kosirnik. Zamisel je bila, kakor že rečeno, zelo tvegana. Videti je bilo, da je celo Volodja podvomil, ali bo uspela ali ne. Zato je skle-; nil, da bo preizkusil sovražnika najprej pri enoti, ki se je vkopala pri tovarni alkohola in ki ji je poveljeval rabeljski poročnik Ivan Ivanovič Kuzmin. Računal je tudi na morebitni neuspeh, ki pa naj bi ga prikril vsaj z napadom in uspehom na tem odseku bole fronte.' Želel si je, da bi dobil prav tega poročnika v pest in ga prepustil njegovim vojakom, da bi ga kaznovali. Vedel je, da ne samo vojaki^ ki so prebegnili k njegovemu odredu, marveč da tudi drugi vojaki poročnika sovražijo. Volodja je vse natančno premislil in pretehtal,1 R ŠOLSKIH KLOPI SOBOTA — 25. MAJA 1968 Odkritje spominske plošče Antonu Hafnerju V nedeljo, 12. maja, je bila na Godešču pri Skofji Loki proslava in odkritje spominske plošče vodji judenbur-škega upora — Antonu Hafnerju. Te svečanosti se je udeležilo veliko število domačinov in prebivalcev bližnjih vasi. Najprej je tovariš Lojze Ude iz Ljubljane govoril o uporu slovenskih fantov v Juden-burgu in opisal življenje An- Šah V prejšnji številki ste spoznali, kako zmagale v končnici dame proti kmetu, če ta stoji na liniji b, d, e ali g. Kaj pa če kmet stoji na liniji c ali f? Oglejte si diagram! tona Hafnerja. Po končanem govoru je predsednik občine Skorja Loka Zdravko Krvina odkril spominsko ploščo. Plošča je bila pokrita s slovensko in jugoslovansko zastavo. Ploščo je prevzel v varstvo lastnik hiše. Antonu Hafnerju smo se oddolžili z cnomi-nutnim molkom. Nato je pevski zbor iz Trate zapel nekaj pesmi. Sledili so recitatorji osnovne šole Trata in Reteče. Na svečanosti so sodelovali še moški zbor iz Retoč in godba iz šk. Loke. Za konec nam je starejši mož prebral odlomek iz dela Prcžihovega Voranca Doberdob, v katerem opisuje zadnje ure Antona Hafnerja, Davtoviča, štefaniča in Moži. ne. Domačina Antona Hafnerja ne bomo nikoli pozabili, ker je bil dober tovariš in junak. Ni maral, da bi zaradi njega umirali drugi, ampak je junaško stopil na morišče. Njegovih besed: »Srečno fantje, dobro se držite!« ne bomo nikoli pozabili. Ponosni smo na velikega junaka — Antona Hafnerja. Želela bi, da bi se naša šola imenovala po njem. Mihela Boncelj, 6. b, osnovna šola Trata pri Sk. Loki Rožni grm cvete Beli igra enako kot ste že naučili: 1. Dd8—b6 !- 2. Db6—c5 3. Dc5—b4 + 4. Db4—c3 5. De3—b3 + Kbl—al Kal—bi Kbl—al Kal—bi Vsakdo bo mislil, da mora črni igrati Kbl—cl, da brani kmeta, beli pa pridobi čas, da se približa s kraljem. Toda črni misli drugače in igra: 5. ... Kbl—al Ce beli vzame kmeta, je črni kralj v patu. Ce pa ga ne vzame, prav tako ne more dobiti partije, saj se črni kralj premika samo po poljih al in bi. Sem lepa vrtnica, ki cvete na vrtu polnem cvetja. Nekega spomladnega dne me je iz zemlje izvabilo sonce. Rasla sem in kmalu vzcvetela. Moji cvetovi so rdeči, mladi in polni svežine. Ponosna sem nanje. Kadar me zalijejo, sem polna svežine in spomladanskega veselja. Toda nekateri me ne morejo vide- Pesem vietnamskega otroka Naši dnevi niso sonca polni, naši dnevi so nebo megleno, naše drevje ni zeleno; naši so otroci bolni. Puške, vrsta topov, v zrak kipi, gozd teman je in ožgan, vojakov vrsta s puškami je v jarke črne pokopana. Glad nam narekuje prošnje: »Dajte nam kruha in ne ubijte nas, saj smo tudi mi ljudje!« Neven-ka Lukanc, osnovna šola Lucijan Seljak Kranj ti in mi odtrgajo cvet. Tedaj sem žalostna. Moram v vazo. Vsak dan mi dolijejo vodo, da dobim hrano in svežino. Toda mojega življenja je kmalu konec. Posušim se in oven i m. Vržejo me v smetišče. Tam se ne počutim preveč ugodno. Umrem, toda drugo leto bo iz korenine pognala še lepša vrtnica. Zadnjič pogledam k soncu in vzkliknem: »Zbogom sonce, ki si mi bilo kot mati!« Vesna Božič, 4. c, osnovna šola Lucijan Seljak, Kranj Tovarišu Titu smo poslali voščilo za rojstni dan 25. maja praznujemo Titov rojstni dan. Ta dan Imenujemo tudi dan mladost;. Od vsepovsod prihajajo čestitke in pozdravi za Titov rojstni dan. Ena od čestitk in pozdravov je tudi kurirčkova pošta. Pionirji jo prenašajo po poteh nekdanjih kurirjev. Vsako leto je sprejmemo tudi v naši šoli. Letos so nam jo predali pionirji iz Predoselj. Sprejeli smo jo v soboto čez nedeljo je ostala v naši Šoli, v ponedeljek je bila proslava, nato pa oddaja kurirčkove pošte. Proslava je potekala takole. V avli naše šole smo bili zbrani vsi pionirji. Taborniki so prinesli kurirčkovo pošto. Vodil jih je harmonikar. Sprejela jo je tovariŠi-ca Marcijanova, ki nam je aidi povedala zgodbo o kurirjih. Nato so na oder prišli učenci nekaterih razredov, da so deklamirali. Vmes je pel zbor. Neka pionirka je prebrala čestitke in pozdrave za tovariša Tita. Ko je bila proslava končai.a, smo pošto oddali pionirjem šole Simona Jenka. Tovariš Tito praznuje letos svoj 76. rojstni dan. Vsi mu želimo še mnogo srečnih in zadovoljnih let. Krista šiler, 4. a, osnovna šola France Prešeren, Kranj Vam Kaj je v pouk basen? Zgodbica, v kateri živali kakor ljudje govore. Živali imajo svoje lepe navade ali pa grde razvade. Te jim koristijo aH škodujejo. Basni so pisali in poznali že stani Naše gore Nad mojo rodno vasjo se dvigajo ponosne gore. Rad jih imam. Najvišji je Stor-žič. Lep je pozimi, ko njegove stene prekriva snežna belina, lep pa je tudi spomladi, ko zaželeni v mladem zelenju. Gore rad obiskujem. Ker sem član planinske sekcije, sem jih zato obiskal že precej. Letošnjo pomlad smo z našo tovarišico učiteljico, ki je tudi naš vodnik, obiskali Kriško goro in Kofce. Bilo je lepo. S sončnih vrkov smo gledali v dolino in na sosed, nje vrhove, spoznavali gorske cvetice in uživali lepoto gora. Do konca tega šolskega leta bomo napravili še nekaj izletov, ki se jih zelo veselim. Slavko Zupane, 4. a, osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor kulturni narodi. Vsaka basen nas nekaj nauči za življenj • Nikoli nas ne utruja, ker i vedno kratka. Lev, kralj živali, počiva P° kosilu. Od nekod se pnsrn^ ka drobna miška in mu sk na nos. Lov jo zgrabi z no taco in uboga živai1caAj cvili v strahu: »Kaj & £ imel, mogočni lev, če me s . sneš do smrti?« VeJikodu*" lev se premisli in spusti ta ško na svobodo. Cez nekaj tednov nato ^ ujame lev v nastavljeno n^ žo. Ne more se rešiti. sliši njegovo rjovenje, P1*1 ^ če, pregrizne mrežo in leva. Tudi kraljem in ra*#* kori« 9tlw ukom more *•<-"' _.u D A. O PSU NITI NE GOVORIMO xm3 3e brzel nad čudno p0kra3in0. Udobne jcipom. ZlVA 3e &ILA V NSOVEM spretnega. mase kmalu premagala radovednost. 1 niti POSTOJNSKA" 3ama. S£ ne MOR£ kosati z lepoto teh stebrov. A !lBOTA - 25. MAJA 1968 DRUŽINSKI POMENKI GLAS * 17. STRAN Harmonija barv in dober okus j^3) ne nosimo npr. črnih no-Jc k rjavim čevljem? Kdo bi J sP't>h lahko to branil — ra- "a*ega lastnega dobrega oku-^T°da to, kar jc za naše noge p/|0' bi moralo biti toliko bolj ^Hbno za naš obraz. Pa ven- Prav v tem zelo pogosto postio. ^° Pa ni tako zelo čudno: skrb - make up - je kljub ^ sod« med najstarejše ^ nosti, šele'v našem času salti, *Preln°st podčrtati tisto, kar %i na naSem "cu in zuna" kjr 1 Pokazati, ali pa skrili ono, %* "am Zdi' da jc b°'^ ČC lip e v ozadju. Sodoben make %i namreii v veliki meri plod \*U- Uo sedanjih odtenkov ii^0 )ofe se barve morajo po >ilno 1 °*lt-» harmonije barv prali, ^^rtavati barvo kože, obr-8W ' .,rcna'n»c, usten in sledil udl nohtov. To ugotoviti je ihkr. ----- • Hnja 0 stvar intuicije, po-Si, , ln ostrega daru opazo-)« ta.3 mn°go bolj zaneslji- ž, š(" nStVCna mCt^a • K», 2 osnovne tipe: svetlo J Hlece , last'^. črno lasega V barvaSega' so Primerne po-^Hih 6 V do!očcnih niansnih ?J iti(iLlstln. ^Ponih. Kozmcti-^a s'aliSčW Pri tem nima- ,ah' »ive w*?na nobene zane- B iniajo SC kot vsaka 1110414 n i Je treba VhnQ ba>v M ves make ta* * 5?aljati: p™ tako * J*mCrne barvSkrbn,>s,J° »zbirati Saj Pom ? 13 P°samezne tika, ^ru^nij° ba,Ta Polti, las, J? P'-ave k 8radili' *j prila-ha n«o b-JT*1 >n poskrbeti b^iJo. U***t' za resnično Vid,Up ^ni^- Uko Poslane ma-in?n^ \ *" čl°veske indi- N» ^Inos^u Sk,adn° ^ ncPrijct aZa ta "~ uc 110 Pozornosti. Sele to je tista idealna sfopnja prave negovanosti, ki tudi zunanje podpira človekovo osebnost. Seveda moramo pri tem upoštevati, da so vsi pripomočki za make up ne le primerni v barvah, temveč tudi kvalitetno izbrani. To se pravi, da mora na primer krema za grundiranje kože hkrati kožo negovati, da mora le fini puder lepo in enakomerno pokrivati kožo z najbolj drobnimi delci, da se črtalo za obrvi ne briše, da je črtalo za veke in trepalnice netopljivo v vodi, da črtalo za ustnice mehča ustnice in jim omogoča dihanje, da lak za nohte ne poka, da je trajen in da se ne lušči itd. itd. Vse to so osnovne zahteve glede kvalitete kozmetičnih izdelkov, ki jih lahko v polni meri zagotavlja samo proizvodnja, zasnovana na znanstvenih dosežkih in istočasno upoštevajoč modna gibanja. Po vsej Evropi dobro znano in izredno vpeljano podjetje Margaret Astor se že vrsto let, ob izredno močni konkurenci na vseh evropskih tržiščih, uspešno uveljavlja predvsem zaradi tehle lastnosti: vrhunska kvaliteta vseh izdelkov in izrednega čuta za ipđ mljanjc modnih teženj tako v barvah, kot v oblikah. Ker slovijo izdelki hiše Margaret Astor tudi po zelo okusni in smiselni embalaži, je razumljivo, zakaj sega vedno več žena prav po izdelkih Margaret Astor. Tehnologi in kozmetični strokovnjaki tovarne Margaret Astor so izdelali poleg zelo bogatega izbora najsodobnejših barv šc posebna navodila za posamezne tipe: za svetlolaske, rjavolaske, čr-nolaskc in za rdečelaske, priporočajo barve, k naj jih uporabljajo za svoj make up. Pri tem so upoštevali tudi potrebne nianse, ki najbolje usterzajo posameznim tipom. S temi navodili so prihranili ženam mnogo truda in Šivalni stroj SLkon^noniPxaziti na šivalni'stroj. 'V; frich:...: Slvaniu moramo stroj T S'Va-ltii VreJ ^e fcX[0i Je v vsakem gospodinjstvu draga investicija. \7a n°st. \iu.pr' niši od prejšnje generacije, pomeni \chko %\z nekai j era gospodinja, ki ga ima, si še vedno ^io8a prtinar^Sa' t,a P°*'ie obleke in perilo ter tudi kaj f0Je Vredno ' **ačun ji kaže- da s tem PreccJ Prihiani. ) l ,.VailJuaUl ^esar 'mamo prej ali slej razne težave z njim oj ^roj ne "e stati pred odprtim oknom, kjer se praši pa je tudi zračnim spremembam, kot ----av tako ni zanj primerno mesto v ku- Sy, Je. topi,,1?31 e> ali ob zakurjeni peči. Vlaga pospešuje 5,roj narna/.art , pa prekomerno osuši olje, s katerim je • Le tekoče olje blaži trenje, pri osušenem olju o j tako zapreti, da obva-111 Pred prahom. Prah in druga nesnaga stroj naine sme sLitd- Prav tako ni zanj rr, j""ctnisle^ tCŽk° teče' \[\^ tako; n°IT1 nio'amo izbrati primerno mesto zanj, da rdC° stroi v ,roki' kadar '"'amo kaj za šivanje. Po delu feJ$e * njetn, n° v takem stanju, da lahko drugič kar WJ ročnCu 'n <5ivarno- Strojno krpanje je petkrat bi-ft SJerTi niti a3',toda le. če se nam ni treba muditi z nape-v letJ nai bn , j J'em olia- urejanjem manjših napak itd. h tek SSi^ih^iai dno čist- Pod šivalno nožico'se nabere pol-^cn°k,raj0 va ki ovirajo ali sploh onemogočajo Siva-PoIn prahu t ^lvalrii sistem. Redno odstranjevanje teh h,Im Vs>akem *• c zastoje preprečuje. Pod nožico položi-?V ^ maz\n'Vaniu košćek debelejše tkanine. nje je nujno potrebno, in to z najboljšim ^'oVS nar"azan v.-yCh "j je —-« stroj pusca pri »ivmiju ■ \ i^nerno x-novo namazan stroj treba dob a sPr0ti J"Vati- Sem m tja naj stroj pregle» Popravi napake. pušča pri šivanju mostne s!e-' ro obrisati da strokov- časa, obvarovali pa so jih morebitnih spodrsljajev pri izbiri barv in sredstev, oziroma preparatov, ki naj jih uporabljajo. V Jugoslaviji je tovarna Zlatorog iz Maribora pričela izdelovati po licenci Margaret Astor popoln sortiment make up preparatov in priprav, med drugimi Standard šminke v 23 modnih barvah (od tega 3 pearl nianse) in zahtevnej-lc Internacional šminke v 18 ni-ansah, (od tega 9 pearl nianse). Lake za nohte — prav tako licence Margaret Astor — izdeluje tovarna Zlatorog v 29 niansah, tako da praktično vsaka niansa u.stieza barvi šminke. Dalje jc na razpolago 15 nians v pcarl-odlen-kih, ki dajejo sedaj tako zelo modni in priljubljeni biserni lesket. Tako je na jugoslovanski trg prispela tudi imenovana »cosme-tica alta« — visoka kozmetika Margaret Astor! To je toliko pomembnejše, ker jo prav Margaret Astor v Evropi vodilna znamka in ima med vsemi ostalimi tudi najmočnejšimi konkurenti sorazmerno najvišjo prodajo svojih izdelkov. V Zahodni Nemčiji je npr. v preteklem mesecu firma Margaret Astor prodala prek 30°/0 vseh šmink, nekatere druge že dolgo znane firme pa le do 12%. Priljubljenost, kakršno uživajo pre-paruLi Margaret Astor po vsej Evropi, si je dekorativna kozmetika tc tovarne pridobila z nenehnim spremljanjem modnih gibanj po svetu in s sprotnim vnašanjem vseh modnih novostli v svojo barvno paleto in proizvodni program. Gumijaste rokavice za zaščito rok Zaščita rok oziroma ko. že na rokah je danes za vsako žensko nujno potrebna. Pri čiščenju stanovanja in pri ročnem pranju sodobna gospodinja redno uporablja razne detergente, ki so koži nevarnejši kakor milo. Nekatere gospodinje se celo pritožujejo, da dobijo na rokah izpuščaje, če perejo z detergentom. Pred njim se lahko zavarujete z gumijastimi rokavicami. Sprva se boste v rokavicah zelo nerodno počutile. Pozneje, ko se boste privadile — zato je treba vsaj teden dni časa — vam ne bodo več delale preglavic. Gumijaste rokavice jc treba pravilno negovati. Vsekakor jih dobro osušite — najbolje bo, če si roke v rokavicah obrišete v brisačo — pred vsako uporabo pa natrosite v vsako rokavico ščepec otroškega pudra. S takim ravnanjenu jih boste zelo dolgo ohranile. Pletena črtasta obleka v prijetni svetlo rjavi, rumeni in beli kombinaciji. Modna je in lahko jo oblečete skoraj ob vsaki priložnosti. Leta se poznajo na vratu Mnogo ženske imajo dvaf-ni podoradrk. Navadite se hoditi z glavo pokonci, spite s tanko blazino in pomagajte si z masažo. Pndbradek bo tako kmalu izginil. Ženske posvečajo mnogo več pozornosti obrazu kot vratu. Vendar, kaj pomaga negovan obraz, ko pa pod njim vrat takoj »napravi« žensko za več let starejšo kol morda je. Noga vratu je vsak dan potrebna, prav tako kot noga obraza. Ce si obraz umijete, si umijto tudi vrat, če obraz namažete s kremo, storite to tudi na vratu. Seveda si bo marsikatera izogibala noge vratu v strahu, da bo zama-zala obleko. To je razumljivo, zato ga nogujto zvečer, zjutraj pa ga umijte s toplo vodo in milom. Otekli gležnji Verjetno kdaj opazite, da so vam gležnji otekli; zvečer od napornega del«, zjutraj pa od prečute noči. Ce ste prepričani, da otekline niso znamenje bolezni, na primer srčnih, marveč posledica preutrujenosti, tedaj bodo ob-kladki iz kamiličnega čaja kmalu spravili gležnje v prvotno obliko. V tak obkladek lahko zavijete gleženj čez noč, vendar pazite, da jih ne boste povezali pretrdo. Oviran krvni obtok bi vam lahko napravil več škode kot koristi. Iilllllllllll!llllllllll!llllllllllll!llllllll!lll!llllll Nasveti # Umazan dežnik očistimo šele potem, ko se je posušil. Ce umazanije ne moremo skrtačiti, se je lotimo z volneno krpo, namočeno v raztopino vode s kisom. 0 Steklenice n mleko ali kozarce od jogurta očistimo takoj potem, ko smo jih izpraznili, s hladno vodo. Po nekaj urah ali naslednji dan jih je mnogo teže očistiti. M) Lončnice zalijemo s poslano vodo tako, da prili-vamo vodo ob robu lončka in ne z višine po rožah. $) Rjave Čevlje, posebno otroške, ki so že močno odrgnjeni, premažemo p"> ranjenih mestih z jodovo tinkturo. # Nove volnene preproge prvih šest mesecev ni potrebno čistiti s sesalcem za prah in jih iztepati. Dovolj je, če jih vsah dan pokrtači-tc z mehko krtačo. Oktobrska revolucija je prinesla svobodo tudi vojnim ujetnikom v Rusiji. Med temi so pa bili poleg pisca teh vrstic tudi njegovi trije bratje: Joža, Janez in Peter. Leto dni je minilo, preden smo prek domačih izvedeli, kam je koga veter zanesel. Tedaj smo si začeli dopisovati in seznanjati drug drugega o svojih ujetniških doživljajih. Teh tu ne kaže opisovati; omenim naj jih samo mimogrede, kolikor so v neposredni zvezi s pričujočim spisom. Joža, najstarejši, je potem ko so mu zacelili rano na glavi, ki mu jo je bila zadala kriva kozaška sablja, priromal do Volge. Na njenem visokem desnem bregu se je ustavil nekje na kmetih blizu Caricina, mesta, ki so ga novi oblastniki v Rusiji po končani državljanski vojni prekrstili v Stalingrad. Po Stalinovi smrti so ga pa drugi novi oblastniki preimenovali v Volgo-grad, da ne bi tako slavno in zgodovinsko važno mesto morda dišalo po kultu osebnosti. To novo ime bo pa, upajmo, držalo do konca dni, se pravi, dokler bo Volga ruska reka. — V to slavno rnesto torej je brat Joža prihajal in pomagal na trgu prodajati pridelke svojega gospodarja, po-volšikega muzika Smirnčva. Janez jc bil čevljarski mojster in se je v svoji stroki specializiral za izdelovanje škornjev, ki jim Rusi pravijo sapogi. Te vrste obuvalo pa uživa v Rusiji malone tako čast in slavo kakor vsemu svetu znana ruska vodka. Ko je torej Janez praktično dokazal svoje strokovno znanje in spretnost, so ga pohvalili in nehali goniti iz kraja v kraj. Dokončno so ga odpravili v Harkov, kjer se je uveljavil in zasidral v veliki čevljarski delavnici Ukrajinca Horošenka. Peter je tudi ostal v Ukrajini. Ker je bil iz-učen krojač, je kmalu dobil delo in zaslužek v krojaški delavnici mojstra Dorošenka v Jekateri-noslavu ob Dnjepru, mestu, imenovanem po carici Katarini. Ker pa so v Rusiji z oktobrsko revolucijo dokončno obračunali s carji in caricami, so Katarini posvečeno mesto preimenovali v Dnjepropetrovsk. Mi v tem spisu ostanimo pri starih imenih, ker se dogodki v njem nanašajo na čas pred omenjenimi spremembami. Mene, najmlajšega, je usoda pripeljala najdlje, daleč tja v puščavsko Srednjo Azijo, in me odložila v Taškentu. V raznih taboriščih sem dve leti in pol dolgčas prodajal in lenobo pasci. Ko so pa boljševiki prišli na oblast, so rekli: »Dovolj ti je lenobo pasti in dolčas prodajati, delat pojdi, tovariš, delat!« — In sem jih lepo ubogal in šel na delo in se nisem kesal, čeprav pravijo Rusi, da »rabota duraka ljubit!« Do prve pomladi po oktobrski revoluciji sem v upravi rezervnih vojaških konj v Taškenlu že toliko prislužil, da sem začel resno misliti na odhod v domovino. Kakor druge je tudi mene dana nam svoboda vedno bolj vabila na pot, čeprav vojna na zahodu še ni bila končana. Toda vse je kazalo, da ne bo več dolgo trajala. Nemara avstro-ogrsko cesarstvo razpade že pred našo vrnitvijo ali pa tik po njej. Zatorej pohiti fant, da bos- priča velikemu zgodovinskemu polomu na zahodu. To se utegne zgoditi kar čez noč tako rekoč, kakor v Rusiji z revolucijo. Poleg te^a me je priganjal tudi študij. Univerzo bi že lahko imel pod streho in pol diplome v žepu, tako pa je žep prazen, v glavi pa suša. Potni načrt je bil kmalu narejen. Do Samare — sedaj KujbiŠcv — 2200 km z vlakom, od tam do Caricina z ladjo po Volgi navzdol, poiščem Joža, nakar skupaj odrineva, z vlakom v Harkov, kjer se nama pridruži Janez, potem pa vsi trije z vlakom v Jckaterinoslav do Petra. Vzdignemo ga in vsi štirje hkrati odrinemo iz ujetništva in pridemo domov — to je v Hudo grapo pod Dobro goro. Načrt sem sporočil bratom. Odobrili so ga in me pozvali, naj ga začnem čimprej izvajati. Najkasneje do kresa, da smo vsi vkup, ker želijo za cerkveno žegnanje biti že doma in poslušati pritrkavanje zvonov pri cerkvi svetega Jakoba. Natanko štiri leta po razglasitvi mobilizacije. Računati sem moral s 5000 km pota na svoje stroške, ker na državne ujetnikov iz Turkestana tedaj še niso odpravljali. Denarja za tako dolgo pot nisem imel dovolj. Priporočil sem se bratom, ki so gmotno vsi bolje stali kot jaz. Odzvali so se in prispevali k potnim stroškom, vsak po svojih močeh, vsi skupaj pa toliko, da me dolga pot ni več skrbela. Po prvomajskem praznovanju, ki je bilo tisto prvo leto po oktobrski revoluciji v Taškentu še posebno slovesno, sem se bahavo odpeljal na kolodvor s trojko, ki je vso pot pozvanjala s kraguljčki in veselo pela: »gremo, gremo, gremo . ..« Tako sem občutil, ko sem zapuščal Taškent. Še na kraj pameti mi ni padlo, da bi količkaj podvomil, da ga zapuščam za zmeraj. Praznično razpoložen sem se na kolodvoru pomešal med potnike, ki so se gnetli pred blagajno, in si s komolci pomagal naprej. Kupil sem listek tretjega razreda do Samare in plačal zanj šestdeset rubljev, potem pa se zrinil na peron in pred vlak, ki je že stal na tretjem tiru. Tu šele je bila gneča in borba za vstop v vagone. Skozi okna in vrata so lezli potniki vanje. Kar jih notranjost ni mogla sprejeti, so jih prevzele strehe. V vagon sem se sicer zrinil, sedeža oziroma ležišča pa nisem dobil. Moral sem stati ali neudobno sedeti na svoji prtljagi do postaje Aris, kjer se je tedaj odcepila stranska proga v Semirečjc, stopetdeset kilometrov od Taškenta. Nič zato, če malo postojim, sem se tolažil, saj se peljem domov. Toda naš lukamatija na naftni pogon je vozil počasneje, kot smo pričakovali. Tudi stal je na nekaterih postajah vse preveč dolgo, zato v petih dneh nismo dospeli do Samare, temveč samo do Aktjubinska, okrajnega mesteca, 1600 km od Taškenta. Tu pa nas je čakalo hudo presenečenje; vlak se je ustavil in obtičal za nedoločen čas. »Proga ni prosta!« je bilo rečeno. Proga ni prosta? . . . Potniki so osupnili in se vznemirili. Zakaj so pa potem vlak odposlali iz Taškenta? Nas mar hočejo za norca imeti? Ali smo v Aktjubinsk prišli na uro gledat? Kakšno poslovanje, kakšen red pa je to? Diši po sabotaži! Pred revolucionarni tribunal s sabolažniki! Zabavljanje ni nič pomagalo. Pot proti Oren-burgu, mestu na evropskoazijski meji, jc bila zaprta to noč. Zaprli pa so jo orenburški kozaki, ki jih vodi ataman Dutov. Zaklel se jc postaviti se sovjetom po robu, jim enkrat za vselej zapreti izhod iz Turkestana v Evropo na tej strani in onemogočiti sleherno pomoč iz nje. — To smo izvedeli od postajnih uslužbencev. Spričo takih novic je med delom potnikov nastal preplah. Najbolj so se razburjali begunci Poljaki iz nekdanje ruske Poljske, ki so se vračali na svoje domove po sklenjenem miru z Nemci v Litovskem Brestu, in vlekli s seboj mnogo ropotije. Rusom je bila nenadna zapora »ničevo«. Takoj so začeli vso stvar omalovaževati in napovedovati skorajšen konec zapore. »Dan, dva, nič več,« so govorili. »Boljševiki, ki so v revoluciji slavno zmagali, bodo kozake pošteno namlatili, pognali v beg in progo spet odprli. Dvakrat je že pozimi bilo tako in bo tudi to pot tako. Več kot dva ali tri dni ne bomo čepeli v Aktjubinsku in se dolgočasili.« Nekateri so verjeli in pritrjevali, drugi zmajevali z glavami, vsi pa smo morali vlak izprazniti in zapustiti, če se nismo marali z njim čez dve uri odpeljati nazaj proti Taškentu. Čakalnice na postaji in peron so zasedli drugi potniki, ki so imeli mnogo prtljage, jaz sem se zatekel malo dalje v senco skladišča, iz katerega sta dva delavca nosila žito v vrečah v poleg stoječe tovorne vagone. Odložil sem prtljago, nahrbtnik in lesen kovček, sedel nanj in se pripravil na skromno kosilce. Preden pa sem bil z njim pri kraju, sem po govorici obeh delavcev ugotovil, da sta Slovenca. Stopil sem bliže, ju pozdravil in ogovoril. Beseda da besedo in kar hitro smo vedeli, katere gore list je kdo. Eden izmed njiju, večji in močnejši fant mojih let, jc bil iz Naklcga pri Kranju, drugi, manjši, starejši in zgovornejši pa iz Krope. Kroparja sem po govorici spo^J kakor hitro jc usta odprl in začel nevedno1 Naklancu dopovedovati, kje je Huda grapa P Dobro goro. „ »To je tam«, je dejal s porednim nasmcl^ na širokih ustnicah, »kjer se fantje vsako % na dan cerkvenega žegnanja pošteno naP'M0^ temeljito stepejo. Zato se pa imenuje * grapa!« . u Vrnil sem mu milo za drago in rekel: »• veš, ker si iz Krope doma.« Ai. »To pa, to«, pritrdi Naklan, »le škoda. * ^ prej ne moreš, ker je v Kropi konec sveta & vidiš drugega pred seboj kot kos neba.« y »Jaz pa iz Aktjubinska zdaj naprej nf ^ rem,« poprimem za besedo in povem, kJ , bi čevelj žuli, da bi namreč rad kotiček, kai^ ^ se stisnil, dokler se pot proti Orcnburg11 odpre. ^ Sedaj sta mi fanta tovariško svetova''1' .„» vprašam skladiščnika, njunega nepotfi predstojnika. On da je član mestnega izveden človek in vpiivcn mož. »Kje pa naj iščem tega izvedenega in v P1K in P°; ga moža?« »Pravkar gre sem,« odgovori Kropar z roko na črnolasega možakarja v škor jj. širokih hlačah, brez pokrivala, s šopom v iov v rokah. vV p* Delavca sta odšla z nosili v skladišče-Jj jj n se vrnil k svoji prtljagi in tam P0*- sem vedenega moža. , Možakar me je najprej malce razočara-čakoval sem, da bo to kak pristen Rus P pil se motil. Njegova zunanjost je razodeva' ^ Azijata kot Rusa. Narodnosti mu sicer ni-sl-, f gnal, pač pa nekaj drugega. Bil je na «|' V doben tistemu klovnu v taškentskem cirk RjlJf so mu rekli »Strekoza«,^to je kačji past"' duhovito zabaven burkčž. Cirkus je P01 smeha, take je užigal. n^1 Spričo te slučajne podobnosti mi Jc "~'ytf možakar srednjih Jet, zagorelega obraza, . f kim orlovskim nosom in živimi črnimi -TjLjjt stal na mah sila všeč, ne vem, po kakih nih zakonitostih. Kakor starega znanca ^^ci ogovorim in povem, da bi ga rad nekaj v vprašal. »Kaj pa, dragec?« reče z nasmeškom. ^ »Za dober svet bi vas rad vprašal« skladiščnik.« . Jg, »Dober svet je zlata vreden, neznani t de modro in previdno. »Res je,« pritrdim. »Zlata sicer nima"1^'; vam dam steklenico dobre ta.škentske ke, iz rozin kuhane, če mi pomagate Prlt fgd tička, kamor bi se stisnil, dokler se Pot , jd , nč odpre. Sem rojak vaših dveh delaJf ^ rad domov. Kar pa se samogonke ti"' pretiravam. Izvolite pokusiti. « In Že i/vlečem steklenico iz kovčka. in ponudim. Možakar poduha, pomcžikn j r veselo: »Na zdravje!« — Privošči si kr .( žirek. Sanicfionka je učinkovala. Izvede^ iS** vplivnemu možu zažare drobne oči, slv"bla in jezik razveže. Takoj sva postala ^°rC(lsP ca, on Gruzinec Gandula, in jaz, sl°v mar iz Hude grape pod Dobro goro. ^ »Opoldne,« nadaljuje Gandula, ),k? piP^ domov r.a kosilo, vzamem vas s seboJ' čim vas mojemu hišnemu gospodari Liebu in njegovi gospodinji, ki hiši trL,st«5 pira. Hiša je čisto blizu, je velika in °^ |U dobili v njej zaželeni kotiček.« tjr^S Kakor jc rekel, tako se jc zg°c,',0'#tf!^ zneje sem postal Liebov kvarlirant. :1?) pri pet Ganduii in mu izročil obljubljeno je bil hudo vesel. ve Tri tedne sem prebil pri Lieb«* « upokojen železničar, povolški Nenl. H' .V S zd aratovu ob Volgi. Imel je sina, ki P akO druženega podjetja »S:epnoj soju*' ^ sku. Vprašal sem ga čez nekaj dni, ^\^C' $ v njihovem podjelju kaka slu/.bica * pa znate?« me jc vprašal. Povedal * kimal je in dejal: »Pri nas potrebuje" ^ knjigovodjo in knjigoveza. Ce eno al tc, vas takoj sprejmemo in dobro p u£jj0 Kaj sem hotel? V gimnaziji se ne govodstva in knjigoveštva. Peter in Pavel Dragi Pavel! Časi se spreminjajo in mi z njimi, pravi stari latinski pregovor. Pa še res je. O tem sem se ondan prepričal. Imam staro mamo, ki gre naprej z duhom časa. Cez osemdeset jih ie ima, a se zanima za športne rezultate. Živi leksikon, ti pravim. Moja stara mama ve, kaj je svetoval Johnson Ken-nedyju, kdaj in zakaj so pričeli stavkati jrancoski de. wvc/. Ve za vse umrle. Včasih sem pomislil, da ve tudi vnaprej, kdo bo umrl. Znano ji je, kdaj bodo prišli hudje na mesec. Na kratko: vse ve, kar mora človek vedeti, če ieli iti naprej s časom. »Časi se spreminjajo,« sem dejal stari mami, »kako, aa še vedno hodiš v cerkev, saj ti to prav nič ne pti? st°)i kot moderni stari mami,« *Res je. Spreminjajo se. Pojdi v kranjsko gledališče. Pojdi v kranjsko cerkev. Nič ne rečem, sam boš videl,« se m )e nasmehnila. Najprej sem odšel v gledališče. Sicer ne zahajam ja kaj dosti bolj pogosteje kot v cerkev a mislim, a le ta ustanova le pomembnejša. "se po starem! Le zakaj mi je rekla, da se časi Prf'"injajo!? Nagajiva kot je, mi je gotovo hotela ma}° ponagajati! . isina, da sem si upal komaj po prstih hoditi. Mir "lotilo le vztrajno škripanje tal pod nogami. Da bi Šel >***** neli"bi glasbi sem se usedel. Tedaj se je c Začelo! Stol je škripal kot bi bil na koncertu "ogrne glasbe. I 4 *ratka — vse po starem. Spomnil sem se pripove-Z sk a"la ^•L'dališkega igralca. Ko so igrali na kranj-ern odru, je oder nenadoma prečkala podgana. Le l^!l.lm Pogumom in predanostjo igralk umetnosti, I »o fPeljali igro do konca. Pa s?ne sicer v gledališču nisem videl, spoznal sem ■ (ta je vse po starem. *ied °. iemmi koleni, zaradi premajhnega razmaka ^^^^ališkimi sedeti, sem stopil v nasproti stoječo "•»Jrt Se sPrenwiiai°' Sedeti so lepo oblazinjeni, da ietn0 človek res spodobno poči je. Tudi podgan ver-v p/e saj je znano da hodijo ljudje klobase jest Tnl^e m ne v cer^ev • • • £ *? sem spoznal, da ima moja stara mama le prav! PoknSl se spreminjajo! Včasih so hodili ljudje delat 0 v cerkev, sedaj pa v gledališče! Lepo Te pozdravlja Peter e i b a Za učinkovito uničevanje Tirčesa Bohinjska cesta zaprta SGP Slovenija ceste, ki je z investitorjem sklenil pogodbo za obnovo bohinjske ceste, že nekaj časa opravlja dela na novi trasi bodoče bohinjske ceste. Ker pa se bodo prihodnji teden približali stari cesti na odseku Mokri log—Hitnje, kjer bodo potom en mesec opravljali groba zemeljska dela, je republiški prometni inšpektorat sklonil, da bo cesta Bled—Bohinjska Bistrica od 28. maja do predvidoma 30. junija zaprta za ves promet. To so morali storiti zaradi nemotenega poteka del in da bi ta del ceste lahko odprli še pred glavno turistično sezono. Medtem pa bo veq promet preusmerjen na ceste tretjega reda na progi Bled—Pokljuka—Bohinjska Bistrica.— Le lokalni promet bo lahko potekal do Ncmenja. Tako bo en mesec ves promet potrkal po cestah Bled—Spod. Gorje—Krnica—Mrzli studenec—Gorjuše—Jereka—Bitnje —Bohinjska Bistrica. Ker pa so vse to makadamske ceste in tudi bolj ozke, bo na najbolj ozkem odseku (Krnica— Mrzli studenec) promet v tem času enosmeren. In sicer bo enosmerni promet potekal v presledkih poldruge ure s pričet kom ob polnoči za smer Bled—Pokljuka in s pričet-kom ob 0.45 za smer Pokljuka—Bled. Na cestnem podjetju v Kranju so nam povedali, da bodo tako pri Krnici kakor tudi pri Mrzlem studencu opozorilne table, na katerih bo označeno, kdaj je dovoljen promet v eno in kdaj v drugo smer. Povedali so nam tudi, da je cesta skozi naselje Jeroka precej ozka in je po njej je prav tako nemogoč dvosmeren promet. Vendar pa na tem odseku cesta ne bo enosmerna, ampak bodo na treh najbolj ozkih mestih postavili ogledala in tako omogočili varnejši promet. Voznike motornih vozil opozarjamo naj bodo na obvoznih cestah še posebej pazljivi. Da pa ne bi prišlo do neljubih zastojev v prometu, naj upoštevajo čase o enosmernem prometu. A. 2. Popravek V Glasu, z dne 11. maja 1968, se je tiskarski škrat poigral z naslovom Ocenjevanje rado\ljiških psov. Pravilen naslov je seveda Ocenjevanje rodovniških psov. Danes in jutri v Kranju republiško prvenstvo podzveznih nogometnih reprezentanc Pionirji — pridite na stadion V organizaciji gorenjske nogometne podzveze in pod pokroviteljstvom ObZTK Kranj bo danes in jutri na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju 4. prvenstvo podzveznih pionirskih nogometnih reprezentanc. Nastopilo bo 6 ekip: Ljubllana, Murska Sobota, Maribor, Celje, Kranj I. In II. Naslov prvaka brani ekipa Celja. Na letošnjem prvenstvu je vprašanje prvaka povsem odprto. Nogometna reprezentanca Gorenjske, ki bo igrala pod imenom Kranja, bo nastopila z dvema ekipama. Gorenjska reprezentanca se je pripravljala za to prvenstvo dalj časa pod vodstvom Rudija Grosa. Prvo ekipo je pripravljal Marjan Mihelčlč, drugo pa Ivo Kranjc. O pripravljenosti gorenjskih reprezentanc za to pomembno tekmovanje pa je dal kapetan obeh ekip Rudi Gros naslednjo izjavo: »Naše priprave so trajale mesec dni. S kvaliteto igralcev nisem popolnoma zadovoljen, kajti samo Triglav in Kranj posvečuta pravilno pozornost mlademu naraščaju in bosta obe ekipi sestavljeni v glavnem iz igralcev teh dveh klubov, čeprav smo domačini, nimamo kakšnih posebnih upov za visoko uvrstitev. V najboljšem primeru bomo osvojili tretje mesto.« Za A ekipo Kranja bodo igrali naslednji: Humar (Tržič), Lebar (Kranj). Kunstclj (Triglav), Bencdik I (Kranj), Zumer, Bajželj (oba Triglav), Stelanovič (Kranj), Strnad (Triglav), Kalan (Kranj), Grosar. Jakovac, Medved, Konc, Bukovnik (vsi Triglav), Vrhovnik (Svoboda) B ekipa pa bo sestavljena iz naslednjih igralcev: Zaletel, Benedik II (oba Kranj), Gril, Sajovic (oba Triglav), Novak, Bec (obe Lesce), Mcrčun, Ažman, Komovcc (vsi Naklo), Grošelj, Svetel i (oba Svoboda), Kosem, šmid (oba Železniki), Zupan (Kranj) in Rudič (Naklo). Prvenstvo se začne danes (v soboto) ob 14. uri s predtek-mm .inji v dveh skupinah, v nedeljo dopoldne od 9. ure dalje pa bodo na sporedu finalna srečanja. P. Didič Elektrotehna trgovsko uvozno in Izvozno podjetje z elektrotehničnim materialom LJUBLJANA, Titova c. 39 želi zaposliti v prodajalni KRANJ poslovodjo POGOJ: Visokokvalificiran delavec elektrotehnične stroke z večletno ustrezno prakso. PONUDBE, ki naj obsegajo kratek življenjepis, pošljite Komisiji DS za delovna razmerja, Ljubljana, Titova 39 do 31.5.1968. ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET v Kranju, Župančičeva 22 E vpis slušateljev v večerne šole: ZA PRODAJALCE ZA POSLOVODJE ZA KOMERCIALISTE Pogoji za vpis so: L šola za prodajalce — dovršena osemletka 2. Sola za poslovodje — dovršena šola za prodajalce 3. Komercialna šola — dovršena šola za prodajalec ali druga strokovna šola Za sprejem v vse tri šole je potrebna dvoletna praksa v blagovnem prometu in stalna zaposlitev. Vpisovanje bo 1. julija od 16. ure dalje. 3756 GLAS * 20 S PRAN SOBOTA — 25. MAJA 1968 Našli so moško truplo Na travniku na Suhi pri Skorji loki so v četrtek, 23. m:\ja, popoldne našli moško truplo, ki je že razpadalo. —■ Odpeljali so ga v kranjsko mrtvašnico, preiskovalni sodnik pa je odredil obdukcijo. Komisija za razpis pri osnovni šoli FRANCE PREŠEREN KRANJ razpisuje prosti delovni mesti 1. PREDMETNEGA UČITELJA ali PROFESORJA ZA MATEMATIKO 2. HIŠNIKA Pogoji: Pod 1 zaključena višja ali visoka šola Pod 2 kvalificiran delavec sposoben mizarskih, ključavničarskih in električnih del. Nastop službe pod 1 s 1. septembrom, pod 2 s 1. julijem 1968. Osebni dohodek po pravilniku. Stanovanj ni. Prijave sprejema razpisna komisija do 15. 6. Zahvala Ob izgubi naše dobre mame in tete Marije Košir se iskreno zahvaljujemo zdravnikom dr. Bcžku, dr. Hriberniku za njuno pomoč na domu ter dr. Dolencu in strežnemu osebju bolnice Golnik. Zahvaljujemo se tudi duhovščini, pevcem, darovalcem cvetja, sosedom in vsem, ki so nam pomagali. Kranj, 20. 5.1968 Žalujoči: Milka z družino in drugo sorodstvo Zahvala Ob prerani izgubi našega ljubega očeta, brata, sina in strica Štefana Vrečka ■©»« Zahvala Ob nenadni smrti našega dragega moža, očeta, brata, strica in starega očeta Jakoba Šimnovca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku in sosedu za ganljive besede pri odprtem grobu. Se enkrat vsem skupaj prav lepa hvala. žalujoči: žena, sinovi in hčerke ter bratje in sestre Breg ob Savi st. 13, 20. 5.1968 OBVESTILO CENJENI POTROŠNIKI Izkoristite popust, ki ga priznavajo Zasavski premogovniki (Trbovlje-Zagorje) od 1. aprila do 30. junija 1968 za premog, ki bo nabavljen v tem času za široko potrošnjo. SE PRIPOROČA Trgovsko podjetje »KURIVO« KRANJ KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ OBRAT MLEKARNA RAZPISUJE DELOVNO MESTO SKLADIŠČNIKA Pogoji: končana poklicna šola trgovske stroke in 5-letna praksa v skladišču ali v trgovini t živili. Nastop dela takoj. Prošnje sprejema kadrovska komisija do 31. 5. 1968. STANOVANJSKO PODJETJE SKOFJA LOKA PRODAJA 1. STANOVANJA V NASLEDNJIH STANOVANJSKIH HIŠAH ŠK. LOKA: Mestni trg št. 10, Cesta talcev št. 3 Godešič št. 70. Gosteče št. 5, Fužine št. 7, Poljane št. 63, Gorenja vas št. 91 in 45, Cešnjica 73, v katerih stanovalci niso izkoristili predkupne pravice, prodaja je prosta prometnega davka. 2. NOVA STANOVANJA VSELJIVA V AVG. 1968 a) Groharjevo naselje skofja Loka: dvosobni stanovanji 57 m2, cena 86.428 «n 83.285 Ndin, podstrešno stanovanje 44 m» cena 53.487 Ndin. b) Gorenja vas blok K8/II dvosobno stanovanje (manjše) 42 m', cena 67.000 N din. Razpisni pogoji so interesentom na razpolago «a oglasni deski Stanovanjskega podjetja skofja Loka od 27. V. 1968 dalj« 1 Kje kupiti pohištvo Specializirane trgovine DEKOR — KRANJ, Koroška 35 i«1 DEKOR — Jesenice, Javornik, B.Kidriča 21 Vam nudijo najkvalitetnejšo stanovanjsko oprerl?£ priznanih tovarn pohištva, zaves, oblog za tla posteljnine. potrošniška P0^Jtoe t KRANJ % Odobravamo brez porokov in takojšnje udeležbe. % Brezplačno montiramo % Pohištvo dostavljamo na dom ZA OBISK SE PRIPOROČA KOKRA — DEKOR sobota - 25. maja i968 glas * 21. stran počila poslušajte vsak dan JJ 5-. 6., 7., 8., 10., 12., 13.. 15., 22., 23 ln 24 uri ter ra-JUskl dnevnik ob 19.30 uri. ,b nedeljah pa ob 6.05. 7., 2 12-, 13., 15., 17., 22., 23. in *?• uri ter radijski dnevnik 5^19.30 uri.___ ^SOBOTA — 25. maja 8 08 Glasbena matineja — •-> Radijska šola za nižjo 'opnjo __ Q 25 ^ajset mjnut našimi amsambli — 9.45 Iz ,Jbl'ma skladb za mladino — Tu- Pri vas doma — 1100 st ristični napotki za tuje go- ]2[JT~ l'-20 Kar po domače rt Na današnji dan — 12.10 E?*3 suita — 1230 Kme- Js*i nasveti — 12.40 Popcv-* Iz studija 14 — 13.30 Pričajo vam - 14.05 Od Kr(Sdlje do melodije — 14.55 Lhoo a Danka in hranilnica ju&ljana — 15.20 Glasbeni lisr?6220 ~~ 1545 Naš pod" vas°l~" 16.00 Vsak dan za 17W~"* 17°5 Gremo v kino — 1 Jgramo tx>at — 10.00 Akt tu ^al.nosti doma in v sve-185^" 18-15 Pravkar prispelo I9.00 f ,kniiinitlga trCa — 1915 p nCl5' olroci — P^t ^dala v ritmu — 19.25 Spo^'nut za EP - 20.00 fio ,*VaJrno svet in domovi- 21.30 i 00 L°PC melodije — por jj* tono'.eke radia Ko-iiscijCn 10 Oddaja za naše in p-e Ce ~~ *305 s pesmijo Dr.il'^01 v novi teden 20 05,"r>VrO~ram 20.2805 Gibona Vefer J^tf11 ritmi za majski r«dbe n- -20 Zborovske pri-Ju,»aki ulla Pri?BlJa - 21.40 22.00 p,koncertnih dvoran -Pn Ho^'s v noči — 23.00 Ura °rtu Schumannu t^J^-26. maja i^ij^1'0 jUtro ~ 730 Za J;03 vSL proizvaJaicc - Na*i dq,1.tob0«an ~ 905 £**raj?• .sall,i čestitajo in ^nite JO ~~J~ ".OO Se E^ai £, ,*0lwari«i - 10.45 Nelj4? ° in dela - 10.45 taj ^mozaik i,.pih me-M 11.00 Turistični na-Xr°8°Vor c Je gostc - 11-50 danasn=?0slušalc« - 12.00 I .^uSalc1! fer.12-10 Na" tu °bijn IT- - 13.15 Iz Parli,Ur - 13-40 kf01C lC>POrtaža ~ 14-00 H Hum^b ^i glasbi - J0,,^meniti operni o,. športno po-. - Lahko noč, JSiee 19-15 Glasbene raz-V nedeljo 20.00 21 n?;15 Scr(,nadni 2305 Literarni nok- 9.35«' Drogram H kar ste izbrali ^orr^^vi z gora - 14.35 Siasbena drama - 17.15 Sonata za klavir — 17.35 Izložbeno okno — 19.00 Strani iz slovenske proze — 19.20 Lahka glasba današnjih dni — 20.05 Iskanja in dognanja — 20.20 Glasbena med-igra — 20.30 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 21.20 Radijska reportaža — 21.30 Koncertni drobiž z Bachovo glasbo — 22.00 Galsbena skrinja — 23.00 Nočni koncert PONEDELJEK — 27. maja 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže 9.10 Iz jugoslovanskih stu-diov — 9.45 Za mlada grla 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Melodije za razvedrilo — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Allegro iz klavirskega tria — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Kv'n-tet Niko Stritof ob spremljavi Štirih fantov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Razpoloženjska glasba z velikimi orkestri — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni inter- mezzo--15.40 Poje moški zbor iz Laškega — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Odlomki iz opere Manon — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Ninom Rcbičcm — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Reprodukcija koncerta Komornega /bo; a RTV Ljubljana — 22.10 Radi ste jih poslušali — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 20.05 Nadaljevalni tečaj nemškega jezika — 20.20 Izbrali smo vam — 21.20 Zabavni intermezzo — 21.30 Pol ure orgelske glasbe — 22.00 Večer umetniške besede — 22.40 Dvoje orkestralnih del Slavka Osterca — 23.00 Cock-tail jazza TOREK — 28. maja 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Polkice Miška Hočevarja — 9.40 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 V ritmu današnjih dni — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Profili — za orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igra pihalni orkester RTV, dirigira Jože Privšek — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Lahka glasba — 14.55 Kreditna banka in Hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Jakov Gotovac: Koleda — 18.45 Narava in človek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pev. cem Stanetom Mancinijem — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Radijska igra — 21.00 Pesem godal — 21.15 Deset pevcev — deset melodij — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — studio Sarajevo — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbene vinjete — 20.05 Svet in mi — 20.20 Vedno lepe melodije — 21.20 Pesmi iz časov ameriške državljanske vojske — 21.40 Iz skladateljske skicir-ke — 22.00 Jugoslovanski zabavni ansambli in orkestri 23.00 Dvesto let godalnega k\arteta SREDA — 29. maja 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe 9.45 Glasbena pravi j ca — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Slovenske narodne in domač- melodije za sredo dopoldne — 12.03 Na današnji dan — 12.10 Iz orkestralnega opusa Emila Adamiča — H3Q Kmetijski nasveti — 12.40 Operetni zvoki — 13.30 Priporočajo vam 14.05 Igramo za razvedrilo 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Naš pod. listek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Naši umetniki vam .ierajo Debus-syja — 18.40 Naš razgovor 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet m nut za EP — 20.00 Ascanio v Albi — opeta 22.10 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno Dru (ji program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Veseli akordi — 20.05 Okno v svet 20.20 Radi jih poslušate — 21.20 Koncert za flavto in orkester — 21.40 Od skladbe do skladbe — 22.15 Naj narodi pojo — 23.00 Razgledi po sodobni glasbi ČETRTEK — 30. maja 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola Za višjo stopnjo — 9.25 Ansambel in solisti Milana Stanteta — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Pri vas doma 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe — 12.00 Na današnji dan —- 12.10 Prizor iz opere Veronika Deseniška — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Izbrali smo vam — 14.35 Enajsta šola — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital sopranistke Zlate Ognjanovič — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Turistična oddaja — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Rafkom Irgoličem — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni ve. čer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Večer slovenske komorne glasbe — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 20.05 Nadaljevalni tečaj italijanskega jezika — 20.20 Operni koncert — 21.20 Melodije po pošti — 22.20 Med mojstri lahke glasbe — 23.00 Za ljubitelje in poznavalce PETEK — 31. maja 8.08 Glasbena matineja pri Cajkovskem — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Prvi nastop moškega zbora iz. Polzele — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Pri vas xbma — 11.00 Turist.eni napotki za tuje goste 11.20 Igramo za vas — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Igrata violinist Vladimir Skerlak in klarinetist Igor Kalin — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz kraja v kraj 13.-.0 Priporočajo vam — 14.05 Iz arhiva lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka n hranilnica Ljubljana — 15.20 Turistični napotki — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.45 Kulturni globus — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi po sodobni glasbi — 18.45 Na mednarod-niho knžpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Lado Leskova: jem — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Glasbeni cocktail 20.30 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Iz nove francoske glasbe — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Z melodijami križemsvet — 20.05 Radijska igra — 20.41 Z ansamblom Mojmira Šepeta — 21.20 Ljudske pesmi slovenske Be. nečije — 21.40 Novi posnetki violončelista Cirila Skerjan-ca — 22.00 S kdlnskih kon-ceitnih odrov 1967 — 23.35 Godala za lahko noč Kranj CENTER 25. maja, premiera franc. barv. CS pusto!, filma GEN. TLEMAN IZ COCODYJA, ob 16., 18. in 20. uri, premiera angl. amer. barv. filma SAMO NAPREJ, KAVBOJI ob 22. uri 26. maja angl.-amer. film SAMO NAPREJ, KAVBOJI ob 13. uri, nemški barv. film DEŽELA SMEHLJAJA ob 15. uri, amer.-italij. barv. film RINGO IN NJEGOVA ZLATA PIŠTOLA ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. CS filma AGONIJA IN EKSTAZA ob 21. uri 27. maja angl.-amer. barv. film SAMO NAPREJ. KAVBOJI ob 16.. 18. in 20. uri 28. maja angl.-amer. barv. film SAMO NAPREJ. KAVBOJI ob 16.. 18. in 20. uri Kranj STORZlC 25. maja amer.-italij. barv. film RINGO IN NJEGOVA ZLATA PIŠTOLA ob 15.45, indijski film PRIJATELJSTVO ob 17.45, italij.-jap. film MADAME BUTTERFLY ob 20. uri 26. maja amer.-italij. barv. film RINGO IN NJEGOVA ZLATA PIŠTOLA ob 13.45, indijski Mm PRIJATELJSTVO ob 15.45, nemšiki barv. film DEŽELA SMEHLJAJA ob 18. in 20. uri 27. maja premiera franc. barv. CS filma GENTLE-MAN IZ COCODYJA ob 16., 18. in 20. uri 28. maja franc. barv. CS film GENTLEMAN IZ CO-CODYJA ob 16.. 18. in 20. uri Stražišće SVOBODA 25. maja nemški barv. film DEŽELA SMEHLJAJA ob 20. uri 26. maja angl.-amer. barv. film SAMO NAPREJ, KAVBOJI ob 17. in 19. uri Cerklje KRVAVEC 25. maja špan. barv. CS film POSLEDNJI MOHIKA-NEC ob 20.30. 26. maja špan. barv. CS film POSLEDNJI MOHIKA-NEC ob 17. in 19. uri Kamnik DOr.I 25. maja franc. barv. CS film FANTOM ob 18. uri, italij. film RIGOLETO .ob 20. uri 26. maja franc. barv. CS film FANTOM ob 16. in 18. uri, iialij.-jap. film MADAME BUTTERFLY ob 20. uri 27. maja nemšk; barv. film DEŽELA SMEHLJAJA ob 18. in 20. uri Skofja Loka SORA 25. maja amer. barv. CS film HOMBRE ob 18. in 20. uri 26. maja amer. barv. C3 film HOMBRE ob 17. uri 27. maja amer. barv. C3 film HOMBRE ob 19. uri 28. maja franc. fiim DEMARKACIJSKA CRTA ob 20. uri Jesenice RADIO 25. do 26. maja franc. bmv CS film REDOVNICA 27. maja amer. f:im MORI .TURI 28. maja amer. bnrv. C 3 film REVOLVERJI NEK V/.. PRAVLJAJO Jesenice PLAVŽ 25. do 26. maja amer. bar-'. CS film REVOLVERJI JUH RAZPRAVLJAJO 27. do 28. maja franc. barv. CS film REDOVNICA Žirovnica 26. maja amer. barv. film TAJNI AGENT MAT HELM Dovje-MoJ«trana 25. maja nem. barv. CS film NA SVIDENJE NA MODREM MORJU 26. maja italij-špan. barv. CS film SEDEM HRABRIH 2ENA Kranjska gora 25. maja amer. barv. film TAJNI AGENT MAT HELM 26. maja amer. ban*, film LADJA ZA SPOSOJANJE -1 Televizija SOBOTA — 25. maja 9.40 TV v šoli — 14.50 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.45 Titov življenjepis — 17.15 Tito z mladino (RTV Beograd) — 18.00 Mladinski film — 18.35 Sprehod skozi čas — 19.00 Vijavaja — 19.15 TV dnevnik (RTV Ljubljana) — 19.40 Predaja Titove štafete — 20.00 Prenos proslave ob dnevu mladosti — (RTV Beograd) — 21.30 Videofon-za-bavno glasbena oddaja (RTV Zagreb) — 21.45 Cik cak — 21.50 Stotnikova hči II. del — 23.10 TV kažipot — 23.35 Zadnja poročila (RTV Ljub. Ijana) — Drug! spored: 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA — 26. maja 9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.30 Dobro nedeljo voščimo s triom Burnik in Fanti treh dolin (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Potovanje Jamesa Coocka (RTV Ljubljana) — 13.45 Ob 25-letnici smrti športnika Mi-lutmca (RTV Beograd) — 14.15 Rokometni finale — 15.20 Otroci pojo (RTV Zagreb) — 17.55 TV kažipot — 18.10 Slovenski ansambli tekmujejo — 19.15 Poštno ležeče — film — 19.45 Nepodkupljive dudule — filmska burleska (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.50 Zlati zadetek (RTV Zagreb) — 21.50 Športni pregled (JRT) — 22.20 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 27. maja 9.40 T V v šoli — 10.35 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnovne splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli — 15.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina 16.45 Kulturna panorama v madžarščini (RTV Beograd 17.00 Poročila — 17.05 Mali svet — 18.20 Kuharski nasveti — 18.50 Raša — reportaža 19.20 Skrita kamera — 19.30 Novosti iz studia 14 (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik 20.30 Cik cak — 20.35 Poročna postelja — TV igra — 21.35 Teme z varijaci jami (RTV Beograd) — 22.05 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV TOREK — 28. maja 9.40 TV v šoli — 10.00 Angleščina (RTV Zagreb) —■ 11.00 Osnovne splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli - 15.40 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 18.15 Moj sistem — 18.35 Film za ctroke — 18.50 Torkov večer z ljubljanskim jazz ansamblom — 19.15 Kulturna panorama — 19.55 Vijavaja — 20.00 TV dnevnik — 20,30 Cik cak — 20.40 Piknik — ameriški film — 22.10 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 f V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV SREDA — 29. maja 16.05 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 16.20 Poročila — 16.25 Nogomet Vardar : Spartak (RTV Skopje) — 17.15 Po Sloveniji (RTV Ljubljana) — 17.30 Nadaljevanje nogometnega pre. nosa (RTV Skopje) — 18.15 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 18.20 Ne črno, ne belo (RTV Beograd) — 19.05 Operna scena (RTV Zagreb) — 19.35 Nogometni finale (Evrovizi-ja) — 20.30 TV dnevnik (RTV Ljubljana) — 20.45 Nadaljevanje nogometnega finala (Evrovizija) — 21.30 Vijavaja 21.45 Pesem solidarnosti — zabavno glasbena oddaja — 22.15 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.30 T V dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK — 30. maja 9.40 T V v šoli — 10.35 Nem. ščina (RTV Zagreb) - 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli — 15.45 Nemščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.10 Poročila — 17.15 Tiktak (RTV Ljubljana) — 17.30 Daljnogled (RTV Beograd) — 18.00 Po Sloveniji — 18.15 Propagandna medigra (RTV Ljubljana) — 18.20 Naredna glas. ba (RTV Skopje) — 18.45 Dve leti po ukinitvi železnice (RTV Ljubljana) — 19.05 Zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.45 Vijavaja — 20.00 T V dnevnik 20.30 Cik cak — 20.35 O neki družini — 21.45 Vsak čas si oblikuje drugačna ogledala 22.25 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Propagandna odaja (RTV Zagreb) — 20.35 Kulturni razgovori (RTV Beograd) — 21.35 Maratonci — TV igra — 22.25 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) PETEK — 31. maja 9.40 TV v šoli — 14.50 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Filmi iz produkcije Zastava filma (RTV Zagreb) — 17.50 Poko. pa 1 išče — film (RTV Ljubljana) — 18.20 Razgovor o glasbi (RTV Beograd) — 19.05 Človek, znanost in proizvodnja — 19.35 Prepih — oddaja iz cikla Salon za smeh — 19.55 Vijavaja — 20.00 T V dnevnik — 20.45 Cik cak — 20.50 O neki zabavi in gostih — češki film — 22.20 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — 22.35 Koncert učencev srednjih glasbenih šol (RTV Zagreb) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV Prešernovo gledališče v Kranju NEDELJA — 26. maja, ob 15. uri lutkovna predstava Simonćič: MEDVEDA LOVIMO — gostovanje na Jezerskem Loterija Poročilo o žrebanju srečk 21. kola, katerih žrebanje je bilo 23. V. 1968. Srečke s končnicami so zadele Ndin 80 8 22090 1000 44360 400 61640 500 277230 2000 1 4 40721 404 52871 1004 71681 504 267731 10.004 2 4 29772 404 53822 • 504 787162 2004 952142 2004 53 8 73 20 44953 408 78373 520 046653 10.008 238273 100.020 64 10 11954 500 66654 500 303184 2000 463594 30.000 619554 2000 85 8 605 50 52845 1000 98715 400 674075 2000 6 4 01336 504 52686 1004 54096 404 345626 2004 167 100 18557 400 26897 400 72837 500 126427 2000 867017 50.000 58 8 88 10 2028 200 18558 508 325518 2000 39 8 26309 400 64339 408 93069 500 018239 2008 Prodam Prodam stoječo vrtno TRAVO. Ješe, Križe 8, Tržič 2666 Prodam KONJA, vajen dela. Dvorje 44, Cerklje 2686 HLADILNIK-kompresorski — 110-litrski ugodno prodam. Kranj, c. 1. maja 9 2685 Zelo pocenj prodam levi ŠTEDILNIK tobi. Marčun Julka, Stražiška 15, Kranj 2687 Prodam vprežne GRAB-LJE in PRIKOLICO za BCS kosilnico ali zamenjam za goved. Bučar Vinko, Kratka pot 1, Ljubljana-Ježica 2688 Prodam dva PRASlCA za pleme po 90 kg težka, PRI-MO-175ccm in ROLER puch 125 cem po ugodni ceni ali zamenjam za MOPED. Vodice 9 ' 2689 Prodam malo KRAVO v 9. mesecu brejosti. Prapro-še 1, Podnart 2690 Prodam zazidljivo PARCELO v Radovljici, na kateri sta že elektrika in vodovod. Naslov v oglasnem oddelku 2691 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem teletila, in VOLA za pleme, 490 kg težkega. Meglic, Podljubelj 61, Tržič 2692 RSNZSRS — Uprava javne varnosti v Kranju zamenja dve dvosobni komfortni stanovanji v Tržiču za snakovredni v Kranju. Informacije v Kranju, Trg revolucije 1, soba 188/11. Predam KRAVO z drugim teletom — Kranj, Ljubljanska 35 2693 Prodam TELICO, eno leto staro. Poženk 16, Cerklje 2694 Prodam nov kromiran namizni ŠTEDILNIK in 40-litr-ski BOJLER. Palovšnik Albin, Zgoša, n. h. Begunje 2695 Ugodno prodam ŠIVALNI STROJ AQUILLA v omarici. Ogled vsak dan od 15. ure dalje razen srede. VVendling, Planina 29, Kranj 2696 Prodam 16-colslki GUMI-VOZ. Naklo 47 2697 Fiat 1300, letnik 1965, temno siv, odlično ohranjen prodam. Ogled vsak dan. Dr. Božo Fakin, Ljubljana, Emon-ska 10, telefon 22-861. Prodam KRAVO s tretjim teletom. Mavčiče 53, Medvode 2710 Prodam KRAVO s teletom. Sp. Brnik 66, Cerklje 2711 Prodam delovnega VOLA in suhe smrekove DESKE (25 mm). Zg. Bela 44, Preddvor 2712 Prodam delovnega VOLA in KRAVO z drugim teletom. Meglic, Lom 19, Tržič 2713 Prodam SLAMOREZNICO na motorni pogon. Rupa * Kranj 2714 Prodam 4 PRAŠIČKE odojke. Kranj, Jezerska C § 2715 Prodam polglobok OTROŠKI VOZIČEK (nemški) J* STAJICO. Udir, M. Pijade «; Kranj w Prodam malo rablje" MOLZNI STROJ alfa lavalj SKALE za betoniranje. P*S brezje 25, Duplje Prodam globok OTRO*g VOZICEK-nemški. Zepič, JJ Polje 5, Kranj 271 Prodam ČEBELNJAK Kranju. Naslov v oddelku Prodam mizarski stroj RAVNALKO in gnojnic"0j£ torno ČRPALKO s SOflJE Moste 83, Komenda 2 , Prodam 500 žlindrinih K DAKOV (40x25x20) in 1UJ navadnih. C. na Klanec [ Kranj 2 Prodam 2000 kosov cernj*' ne strešne OPEKE-šP1^' Krt Drago, Kurirska P°lj^ Kranj ' Prodam vprežne GRAB j za seno. Orehovlje 4, K^ffl Poceni prodam KAVČ ifl PRALNI STROJ s centrd^ Dolinšek, Planina 27, Prodam BUKOVA Šenčur 233 2725 rAB^ Prodam vprežne ^r^.^ 10 in smrekove DESKE ^ 25 mm). Letence 2, G°in272^ Prodam dobro °nran^-MOPED zaradi bola*11, M Brnik 66 podg0r; Prodam MOPED, šek Leni, ZI. Polje 6, *QJ Prodam zelo dobro <*£ njon FIAT 750. V račun * mem tudi smrekove P1 JJ0 Ovsenik, Jezerska c. 92, Kranj p Prodam MOPED T-l* ^ nedikova 12, Kranj-SH"8^ Prodam delovnega y°!je sposoben za vsa dela, »].'jemenske PRAŠIČE. Kose" kob, Brezovica 3, Kr°p* jfl Prodam rabljen po^Lt* tiinl PRALNI STROJ gj^ centrifugo in staro 1 KOLO. Naslov v oddelku ■m Cenjeni potro rjavih premog0*^. Zasavski premoi^P ter J» TRBOVLJE KOČEVJE in *ike, -obveščajo potrosn« ^ lahko kupijo rjavif.^ odlične kvalitete V ^ F kalorične vrednosi ^ roko potrošnjo, P°. \V> nI ceni do 30. Ju»,ja Priporoča ?«tJe trgovsko P°aj KURIV« KRANJ 80B0TA - 25. MAJA 1968 MALT OGLASI G!AS * ». STRANJ Prodam KRAVO, dobro mlekarico. Trstenlk 14, Gol-nik 2700 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK (italijanski) z vložkom. Naslov v oglasnem oddelku 2701 Prodam 5 kompletnih KOLES za Lat 750 in večjo ko-lič ino betonskega ŽELEZA (6 mm). Strahinj 61, Naklo 2702 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE, TRAČNICE za obžagovanje lesa in 2AGO cirkularko. Piunan, Britof 70, Kran j 2703 Več PARCEL prodam. Po-izve se: Hotemože 27, Preddvor 2704 Prodam električno OMARI-CO-kompletno s števcem in Ploščo, primerna za gradbišč. C. na Klanec 37, Kranj 2705 Poceni prodam KAVČ, dva POTLUA in banjo-160 cm. Kranj, M. Pijade 7/1 2706 Samski dom-Iskra, Planina *■ odda brezplačno premogov »LES« 2707 . Prodam lahki GUMIVOZ 'n srednje veliko kosilnico baU2. Zbilje 4, Medvode 2703 Prodam dva GUMIVOZA, toni in 3 t. ter kroglične Jjljčne ležaje. Benda, Trzin, Mengeš 2709 Poceni prodam MOPED £<*kvito Fern, Gasilka 6, Kranj, Stražišoe 2731 Vodarn FORD-TAUNUS ^-karavan. Ješe, Križe 8, 1 n* 2669 ""Ulliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii K2K KRANJ OBRAT KMETIJSTVO obveščamo interesente, da bomo v torek, dne 28.5. 1968 ob 10. uri prodajali Preostalo košnjo lucerne na Vrtnariji Zlato polje »« v sredo, dne 29. 5.1968 °b io. uri košnjo travnikov v Zalogu pri Cerkljah. Informacije na upravi dc-»ovišča Vrtnarija in upravi delovišča Lahovče. ""»Illlllllllllllllllilillllllllllllllllllllinillllli Prodam NSU-PRIMO 150 . xn, dobro ohranjeno. La-°°^e 11, Cerklje 2732 Vodarn FIAT 750. Naslov oglasnem oddelku 2733 prodam motorno KOLO *W 350 ccm. Zg. Gorje 53 kBlcdu 2734 ^odam MOPED colibri. i Grad 18, Cerklje fc 2735 (V/^am MOTOR puch 250 ^ m MOPED s 7000 km v Jan stanju. Ravnikar Lvi.02' Križna gora 2, Sk. *a • 2736 j^dam PUCH-ROLLER 125 Pfcrj ali zamenjam za MO-delu" ^as'°v v oglasnem od-j£u 2737 ^j.^am dobro ohranjen 750 D, letnik 1961. Molj, Janez, Dolenčice, Po-*e nad Sk. Loko 2738 fiu^c'ni prodam ali zame-br^. KOMBI-IMVV 62 — ^Slben 23 050001 avto. G** MarJan, Nova vas 16, lJUr pri Celju 2739 *nž* Prodam tri PRASlCE po 20 kg, eden 120 kg. Zalog 8, Cerklje 2740 Prodam večjo količino rabljene OPEKE špičak. Cerkljanska Dobrava 4 2741 Prodam PLUG OBRAČALNIK in vprežno KOSILNICO za enega konja. Glinje 8, Cerklje 2742 Prodam IZRUVAC za krompir. Voklo 36, Šenčur 2743 Prodam TELICO. 9 mesecev brejo. Suha 7, Kranj 2744 Prodam MAH za steljo na Suhi. Predoslje 20, Kranj 2745 Prodam GRABLJE. OBRAČALNIK za seno ln MOPED T-12. Kranj, Suha 14 2746 Za 120 Ndin prodam dobro ohranjen vzidi jiv ŠTEDILNIK. Kranj, Luznarjcva 20 2747 Prodam stoječo SENO, lu-cerno in crno deteljo. Olšc-vek 47, Preddvor 2748 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in VW, letnik 1980. Kranj, Tavčarjeva 11 2749 Prodam AVTO-DKVV F-102; 40.000 km. M. Lakota, Tavčarjeva 11, Jesenice 2750 Ugodno prodam strešno OPEKO folc, cement. Konjar Matevž, Zg. Pirniče 107, Medvode 2751 Predam stoječe SENO, navaden VOZ in nc-kaj kmečkega ORODJA. Naslov v oglasnem oddelku 2752 Prodam KLEPARSKO O-RODJE. Pongrašič, Kranj, Pšcvska pot 11/a 2753 Prodam LUCERNO, mešano a travo. Gostilna Likozar, Visoko 2774 Ugodno predam vseljivo DVOSOBNO STANOVANJE v središču Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 2775 Prodam dobro ohranjen kom-biniran OTROŠKI VOZIČEK ter PRIMO 150 ccm. Cirilo-va 6, Kranj — Orehek 2779 Začasno zaposlim moškega v plastiki, priučenega ali izu-čenega ključavničarja pa po preizkušnji za stalno. Petek, Lesce 2780 Kupim Kupim HIŠICO v zelenju s preužitkom. Ponudbe poslati pod »Počitnice blizu vode« 2627 Kupim KONJA, starega 8 do 15 let. Bistrica 7, Duplje 2754 Kupim LES za ostrešje. Sturm Anton, 2eje 8, Duplje 2755 Kupim Fiat 750. letnik 1965. Plačam v gotovini. Telefon št. 228-34 (Mubi) 2684 Ostalo KOTLE za žganjekuho vseh vrst izdeluje kvalitetno KAPELJ V. bakrokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa c. 4, Si-6ka 1260 ROLETE in struženje PARKETA naročite zastopniku SPILERJU, Radovljica, Grad-nikova 9, telefon 70-046 2638 Iščem moškega za pomoč na kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku 2756 Izgubil sem avtomobilsko GARNITURO KLJUČEV ln dvigalo od Kranja do Ljubljane. Pošten najditelj naj odda proti nagradi, Rakar, 2alna 2, Grosuplje 2757 Hrano in stanovanje dam osebi za varstvo otrok v dopoldanskem času v Skofji Loki. Naslov v oglasnem oddelku 2758 UPOKOJENKA, ki želi svoj dom in mirno življenje pri samskemu upokojencu z lastno hišo v tihem kraju na Gorenjskem, naj pošlje ponudbo na oglasni oddelek »Sporazumno življenje« 2759 Honorarno zaposlim KUHARICO — takoj. Gostilna pri Bergantu, St. Loka 27, Skofja Loka 2760 Potrebujem dobrega MIZARJA, ki bi znal voditi samostojno mizarsko obrt. Vojaščine prost in po možnosti, da ima delovodsko šnlo. Ponudbe poslati ped »Mizar« 2761 D.-kle gre varovat otroke v Kranju. Ponudbe poslati pod »Varstvo« 2752 Izjavljam, da nisem pkč-nica dolgov mojega moža Raztresena Jožcia. Opozarjam vse, da ne kupujejo predmetov cd imenovanega. Raztresen Jožefa, Prcletarska 6, Tržič 2763 Preklicujem vse, kar sem neresničnega govorila o Fre-lih Mariji in Albini in se jima zahvaljujem, da sta odstopili od tožbe. Biček Zofka, 2abnica 61 2764 Zadnjič opozarjam vse, ki bodo še širili enoletne neresnične govorice o meni, da jih bom sodno preganjal. Kalan Janez, Breg ob Savi 6, Kranj 2765 Iščem SOSTANOVALCA. Kranj, Cankarjeva 16 2766 Sprejmem SOSTANOVALCA. Jovičič Nikola, M. Pijade 11, Kranj 2767 22. 5. 1968 sem izgubila od cerkve do nebotičnika DENARNICO z zlatim obeskom, ker ml je to drag spomin, prosim najditelja, da jo vrne proti nagradi v oglasni oddelek 2763 KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE KRANJ RAZPISUJE naslednji prosti delovni mesti: 1. analitika v oddelku za organizacijo in analizo v Kranju Pogoji: ekonomska fakulteta in 4 leta ustrezne prakse 2. revizorja prispevkov soc. zavarovanja v finančnem oddelku v Kranju Pogoji: ustrezna višja izobrazba in 3 leta prakse v finančni stroki Ponudbe s priloženimi dokazili o izobrazbi, dosedanjem službovanju in življenjepisom sprejema Komisija za razpis in sprejem delavcev pri KZSZ Kranj, Stara cesta 11 do vključno 10.6.1968. Osebni dohodeK je določen s Pravilnikom o razdeljevanju osebnega dohodka in povračil delavcem KZSZ Kranj S stanovanji zavod ne razpolaga. Spoznal bi rad starejšo prijateljico, visoke postave, za skupne izlete. Ponudbe poslati ped »Starejši« 2769 Prireditve GOSTILNA VRECEK, Tu- paliče prireja v nedeljo, 26. 5. 19C8, ZABAVO s plenom. Igral bo trio Frenky. Vabljeni! 2770 V nedeljo, 26. 5. 1968, prireja GOSTILNA ZARJA TR-BOJE zabavo s plesom. Igral bo trio METODA. Vabljeni! 2771 GOSTILNA na BREGU prireja zadnjikrat v maju KEGLJANJE za KOSTRUNA. Tudi za ples bo poskrbljeno. 2772 Gostilna pri MILHARJU v Smartncm prireja v soboto, 25. 5. 1968, zabavo. Igral bo TRIO FRENKY. Vabljeni! 2773 SERVISNO PODJETJE KRANJ, Tavčarjeva ulica 45 razpisuje delovno mesto skladiščnika Kandidat mora imeti srednjo strokovno izobrazbo ali 10 let prakse v skladiščni službi in poznavanje raznih materialov. Prošnje je, vložiti do 10. junija 1968. K \\l\Osi sTVO KRAVI .fm« op zalogi veliko izbiro \ VGROBNIH SPOMENIKOV 'IHiAuiniko si lahko BtptfMe - v skladišču-. • m ft:)DJFT:lA $&''kpR$$KA' naročilu vam nudimo po>cbcn popust. bio ma ZAiVOLNO Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-833 21-860; uprava lista, ma-loogiasna in naročniška služba 22-152 — Naročni na: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0.40 N din -Inozemstvo 40.00 N din — Malt oglasi beseda 0.6 do 1 N din. Naročniki imajo 10",, popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. 9021 G LAS Sport SOBOTA - 25. MAJA 1968 Nazadovanje v telesni kulturi kranjske občine Zapis s konference Občinske zveze za telesno kulturo Kranj Letošna konferenca ObZTK Kranj je potekala pod vtisom do*:aj slabega razpoloženja delegatov In je razprava ves čas od začetka pa do kcnca tekla samo o pomanjkanja finančnih sredstev oziroma sploh o neurejenosti najina financiranja telesne kulture v kranjski občini. Iz poročila predsednika in dokaj bogate razprave o financiranju je bilo razvidno, da telesna kultura v kranjski občini v zadnjih dveh letih ni napravila nikakega koraka naprej, pač pa je bila splošna ugotovitev — stagnacija. Kateri so biii glavni vzroki Za to nerazveseljivo ugotovitev na četrtkovi konferenci ObZTK Kranj? Pred leti se je telesna kultura sicer enakovredno vključila v statut občine, vendar je to praktično ostalo le na papirju. Deklarativnega uspeha pa na drugi strani ni bilo uresničenega v praksi. Lani je skupščina občine Kranj ukinila samostojni svet za telesno kulturo, poleg tega pa je zabeležena stagnacija v financiranju redne dejavnosti na tem področju. Nedvomno je svet za telesno kulturo v preteklih letih odigral pomembno vlogo in je bil celo za zgled mnogim občinam po Sloveniji. V sedanjem združenem svetu za kulturo, pro-sveto in telesno kulturo — v njem je 15 članov — pa sta le dva predstavnika telesne vzgoje in je zato konferenca sklenila, da se predlaga skupščini občine Kranj, da se v prihodnje spet ustanovi samostojen svet za telesno kulturo ali pa, da se vse pristojnosti, ki jih je doslej upravljal samostojni svet za telesno kulturo, prenesejo na izvršni odbor ObZTK Kranj. Kako družba in njoni upravni organi vrednotijo neko dejavnost, se prav gotovo po vseh izrečenih in napisanih besedah končno najbolj veljavno pokaže takrat, ko je treba zanjo odmeriti finančna sredstva. V kranjski občini se čuti pri financiranju telesnovzgojne dejavnosti po letu 1965 stalno upadanje. Ker se stroški za opremo in potovanja na drugi strani v tem času nenehno dvigajo, je razumljivo, da se za to obsej redne dejavnosti v organizacijah za izravnavo nujno mora zmanjšati. Zmanjševanje pa seveda neizogibno vpliva na polet ter v debršni meri duši iniciativo društvenih oziroma klubskih uprav pri njihovem delu. To se kaže tudi v vedno manjšem številu organizacijskega in stro. kovnega kadra v vseh tt.ies-novzgojnih organizacijah. Iz leta v leto se število aktivnih organizatorjev, vaditeljev, trenerjev in sodnikov manjša. Zdi se, da se večina nekdaj vnetih delavcev v športnih organizacijah umika v pasivo zato, ker pogreša predvsem moralne stimulacije, delno pa tudi za to, ker je perspektiva razvoja teles, ne kulture v kranjski občini iz leta v leto bolj negotova. Kljub določenim uspehom, ki so bili zabeleženi v zadnjih dveh letih, saj so bili v nekaterih šprotih doseženi zelo kvalitetni rezultati oziroma uspehi, ki niso samo državne vrednosti, pač pa tudi mednarodne, pa bomo morali več pozornosti posvetiti tudi množičnosti, ki jo pa društva v glavnem zanemarjajo zaradi premajhnih sredstev, ki jih dobijo iz proračuna- občine. Aktivnost po posameznih društvih je v Danes in jutri v Škofji Loki V torek je prišla iz Francije presenetljiva novica, da zaradi vsesplošne stavke in neredov v deželi odpadejo tudi velike mednarodne moto dirke v Clerment-Ferrandu. Uvrstitve na tem tekmovanju, ki bi moralo biti prav danes in jutri, torej istočasno z velikimi dirkami za nagrado Loke, se upoštevajo pri točkovanju za svetovno prvenstvo v vseh tekmovalnih razredih. To je bil tudi vzrok, da smo med prijavljenimi tekmovalci za dirko v škofji Loki pogrešali nekatera znana imena. Toda že nekaj ur potem, ko se je razvedelo, Qa dirk v malem francoskem mestecu ne bo, so na naslov AMD Skofja Loka pričele deževati brzojavke s prošnjami za start. Prek 20 jih je bilo. Organizatorji so odobrili nastop le petim najbolj znanim tekmovalcem. Med njimi je tudi odlični Jugoslovan Janko štefe, ki bo vozil v razredu motorjev do 50 in do 125 ccm, Nemec Rudolf Kunz, rekorder proge v najlažji kategoriji, in še drugi prav tako znani Nemec Georg Anscheidt. štefe bo startal na tomosu D6S, oba njegova tekmeca pa na kreidlerjih. Organizatorji so pred dnevi vendarle odobrili nastop Italijanu Parlotiju, za katerega smo pred tednom zapisali, da ga tokrat ne bo. Konkurenca je letos torej prvovrstna,.v vseh tekmovalnih razredih bo startalo maksimalno možno število tekmovalcev. I. G. zadnjem času precej padla on obstoja bojazen, da se bo to stanje še naprej stopnjevalo, če ne bodo pristojni organi v prihodnje telesno kulturo v občini drugače vrednotili. Število raznih igrišč je sicer zadovoljivo, primanjkuje pa zlasti prostorov za zimsko vadbo — za smučanje in telovadnice. Zato je bil tudi sklep konference, da se v prihodnje iz sredstev športne stave in loto nameni več sredstev za zimske športe v neposredni bližini Kranja (vlečnica pod šmarjetno goro in na Joštu, gradnja 70-metrske skakalnice). Znano je namreč, da so prav pogoji za še večji množični razvoj zimskih športov v Kranju najslabši in je zato nedvomno treba pozdraviti pravilno usmeritev delegatov na konferenci v Kranju. Večje objekte v Kranju upravlja Zavod za vzdrževanje in izgradnjo športnih objektov. Težnja delegatov na konferenci pa je bila, da bi se Zavodu priključili v vzdr. zevanje in upravljanje tudi drugi športni objekti v Kranju (stadion in Dom telesne kulture v Stražišču, štiristez-no kegljišče in še nekateri drugi manjši objekti). Vsekakor bi se s tem povečali stroški Zavoda pri vzdrževanju, vendar bi moral Zavod po zgledu drugih zavodov po Sloveniji mnogo več storiti tudi za drugo pridobitno dejavnost, kjer bi bil večji vir dohodka in ne samo čakati na sredstva iz proračuna občine. ObZTK Kranj združuje 26 osnovnih organizacij in občinski strelski odbor s skupno okoli 5000 člani. Letošnja konferenca je opozorila na zelo resne probleme v telesni kulturi občine Kranj in bo imel novi 25-članski izvršni odbor, če bo hotel pozitivno opraviti svoje zaupanje, dovolj dela, da vse sklepe uresniči. Zelja pa je, da bi bil izvršni odbor bolj delaven kot je bil sedanji in da bi na prvi seji formiral predvideni 9. članski sekretariat iz ljudi, k neposredno ne delajo v osnovnih organizacijah, ker se bodo sicer spet kazali razni vplivi posameznikov po forsiranju določene panoge ne glede na to, ali spada med priorititne športe ali ne. Mnenja smo, da mora biti sekretariat kot najbolj operativno telo ObZTK Kranj sestavljen iz najbolj delavnih in športno nevtralnih telesno, vzgojnih delavcev, sicer ne bo opravičil zaupanja 5000 športnikov kranjske občine. J. Javornik Kranj že prvak Gorenjske čeprav prvenstvo še ni končano v gorenjski nogometni ligi, pa je Kranj že osvojil naslov prvaka Gorenjske. V zadnjem kolu je igral neodločeno s Svobodo in je tako v vodstvu z eno točko prednosti pred Ločanom. Lestvica: Kranj 11 8 2 1 30:15 18 Ločan 12 X l 3 34:13 17 Svoboda 11 6 3 2 31:20 15 Tržič 11 4 2 5 19:19 10 Lesce 11 3 2 6 15:21 8 Naklo 12 3 1 8 18:36 7 Železniki 12 1 3 8 17:39 5 izven konkurence Triglav B 13 5 2 7 35:46 12 Borac : Predoslje 5:2, Trboje : Podbrezje 4:3, Kropa : Pred; dvor 2:2, mladinska liga: Ločan : Jesenice 1:5, pionirska lig8/ : Triglav 0:7, Kranj : Svoboda 2:0, Železniki : Tržič lih P. Didič Lesce Ločan Jesenice 1:0. Nastopa 14 moštev Jutri bo odigrano na Gorenjskem prvo kolo za nogometni pokal maršala Tita za področje Gorenjske. Za tekmovanji se je prijavilo 14 ekip v članski in 4 v mladinski konkurenci« Srečali se bodo naslednji pari: Podbrezje : Železniki, Ločan • Naklo, Lesce : Predoslje. Preddvor : Kropa, Trboje : Kranj, Tržič : Borac, Triglav B : Svoboda, v mladinski konkurenci pa Triglav : Kranj in Jesenice : Ločan. , p. Didic Prvi poraz Radovljice V 14. kolu gorenjske rokometne lige je doživela Radovljica prvi poraz v tem prvenstvu. Kljub vsemu pa je že Prva ' Presenetljivo je Kamnik v tem kolu po razburljivi igri s te nim rezultatom odpravil vodečo Radovljico. . REZULTATI: Kamnik : Radovljica 26:25 (11:14), Jesenice. Kranj B 17:14 (8:8), Selca : Krvavec 26:10 (11:5), Žabnica • Križe B 26:13 (14:8), Skofja Loka : Kranjska gora 5:0 w. • Lestvica: Radovljica skofja Loka Kranjska gora Selca Žabnica Kamnik Kranj B Jesenice Krvavec Križe B V nedeljo se bodo src Loka, Križe B : Selca, Krvavec Radovljica : Kranjska gora. 14 13 0 1 325:212 13 9 1 3 247:168 14 8 2 4 254:213 14 8 (t 6 200:165 14 7 0 7 288:260 13 6 2 5 256:259 1 14 6 1 7 198:195 1 14 5 l 8 267:264 14 2 0 12 171:339 14 1 1 12 173:304 naslednji pari: Žabnica '■ šk. P, Didić Poraz Storžiča v Dupljah Dve koli pred zaključkom tekmovanja v drugi 6or^"^0 rokometni ligi je že rešeno vprašnje prvaka. Zmagova postali igralci Veterana. . . ve- REZULTATI: Tržič B : Selca B 23:10 (11:3), Bistrica . terani 16:31 (8:15), Duplje B : Storžič 22:15 _(11:9).^ gtor. Jutri se bodo pomerili naslednji: Duplje B žič : Žabnica B, veterani : Selca B. Tržič p. Didtf Nihče več neporažen V petem kolu gorenjske košarkarske lige je bilo doseže0^ nekaj presenetljivih rezultatov. V Radovljici je Kropa1 a magala domače moštvo, v Medvodah pa so mladinci lrAaVo izgubili z domačo ekipo. Mladinci Jesenic pa so s L zmagali v Cerkljah. Jnvllic3 REZULTATI: Krvavec : Jesenice 22:32, Kropa : R%đ, 4l 58:49, Medvode : Triglav 67:52, Jesenice : Trhle vsj« 50' Lestvica: Triglav Medvode Tekstilec Kroj Jesenice Trhle veje Radovljica Kropa Krvavec 329: "1 279:^-3 259:185 243:181 226:224 Jl0:i^ 243:2*5 198:253 " "V lav) 92, Strelci: T. Knific (Medvode) 108, Torkar (Triglav; linar (Tekstilec) 85, itd. . . Tekst1' Danes se bodo pomerili naslednji pari: 3es?m^ .' KroP3' lec, Radovljica : Kroj, Triglav : Krvavec, Medvoa^^ Radovljica : Trhle veje. *'