Vera Klepej Turnšek 
25 let arhitekturne prakse – arhitekturni izzivi na podrocju bivanja starejših 
POVZETEK 
Clanek je pregled 25 letnega arhitekturnega ustvarjanja na podrocju bivalne arhitekture za stare ljudi. V raznolikem in širokem obsegu del je opisana avtoricina ustvarjalna pot. Da je delo za bivanje starejših bistveno vec kakor samo projektiranje domov za starejše, dokazujejo v clanku opisana podrocja dela. V grobem bi jih lahko razvrstili v vec vsebinskih sklopov: prenove in re-konstrukcije domov za stare, novogradnje v drugacnih oblikah bivanja kot so medgeneracijski centri, ki so se preimenovali v centre integrirane dolgotrajne oskrbe ter bivališca, ki so prilagojena potrebam starejših kot je primer prila­goditev kmetije za bivanje starejših. Temelj vsega dela je bilo sledenje novim razvojnim konceptom bivanja in nasploh družbeni stvarnosti in možnostim za razvoj, ki so odvisne od virov financiranja. 
Kljucne besede: arhitektura, medgeneracijski center, skupnost, dom, sta­rejši, koncept 
AVTORICA 
Vera Klepej Turnšek, univ. dipl. ing., deluje na podrocju projektiranja v arhitekturi. Je direktorica podjetja ARHIVITAE d.o.o. V njeni 25 letni praksi dela na podrocju arhitekture za stare ljudi že vec kot 20 let sodeluje z Inšti­tutom Antona Trstenjaka in vec kot 10 let s podjetjem FIRIS Imperl d.o.o., ki delujeta na podrocju gerontologije in razvoja kadrov za oskrbo starejših. Na tem podrocju je podjetje ARHIVITAE d.o.o. izdelalo vec projektov prenov in novogradnje domov za stare ljudi, prav tako pa je avtorica dejavna pri pri­pravi vsebinskih konceptov arhitekture v novih oblikah bivanja za starejše. Je avtorica uspešnih realizacij javnih objektov – novogradnje kapele na Rogli in prenove domov - Dom ob Savinji in Dom starejših obcanov Ilirska Bistrica, prenova kapucinskega samostana in cerkve sv. Cecilije v Celju, prenova župnij­ske cerkve v Šmarju pri Jelšah in s soavtorjem arhitektom Tadejem Dobrajcem, novogradnje Valvazorjeve knjižnice v Krškem. Knjižnica Krško je bila v letu 2023 nominirana za prestižno mednarodno nagrado, ki jo vsako leto podeljuje Mednarodna knjižnicarska organizacija (IFLA) najboljši novi splošni knjižnici, zgrajeni v preteklem letu. Uvrstila se je med štiri finaliste z Barcelono (Španija), Sydneyjem (Avstralija) in Šanghajem (Kitajska). Na finalnem izboru za naj- knjižnico je nagrado prejela knjižnica iz Barcelone, arhitektura krške knjižnice pa je bila na podelitvi prepoznana kot inovativna in zelo zanimiva z dobrimi rešitvami za skupnostne programe, kamor nedvomno spadajo tudi knjižnice v novih konceptih dela.
 ABSTRACT 
25 years of architectural practice - architectural challenges in the field of housing for older people 
This article is an overview of 25 years of architectural practice in the field of residential architecture for older people. The author’s creative path is portrayed in a varied and wide range of works. The fact that the work in housing for older people is much more than just designing homes for them is evidenced by the areas of work described in the article. Roughly speaking, they can be grouped into several thematic strands: renovations and reconstructions of homes for older people, new buildings in other forms of living such as: intergenerational centres that have been renamed as centres of integrated long-term care, dwell­ings adapted to the needs of the older people, such as the adaptation of a farm for the living of older people, for example. The basis of all this work has been on keeping up with new developments in housing concepts and, in general, social reality and the possibilities for development, which depend on funding sources. 
Key words: architecture, intergenerational centre, community, home, older people, concept 
AUTHOR 
Vera Klepej Turnšek, with university degree in engineering, works in the field of design in architecture. She is the director of ARHIVITAE d.o.o. In her 25 years of practice, she has been working in the field of architecture for older people, for more than 20 years she has been cooperating with the Anton Trstenjak Institute and for more than 10 years with FIRIS Imperl d.o.o., both active in the field of gerontology and the development of human resources for the care of older people. In this field, ARHIVITAE d.o.o. has developed several projects for the renovation and new construction of homes for older people; the author is also active in the development of architectural concepts for new forms of housing for older people. She is the author of successful public buildings projects - the new construction of the chapel at Rogla and the renovation of residential homes: the Home by Sav­inja river, the Home for Senior Citizens in Ilirska Bistrica, the renovation of the Capuchin monastery and the Church of St. Cecilia in Celje, the renovation of the parish church in Šmarje pri Jelšah.  Together with her co-worker, the architect Tadej Dobrajc, designed construction of the Valvazor Library in Krško. In 2023, the Krško Library was nominated for a prestigious international award, given an­nually by the International Library Organisation (IFLA) to the best new general library built in the previous year. It was one of the four finalists, with Barcelona (Spain), Sydney (Australia) and Shanghai (China). In the final selection for the best library, which was awarded to the library in Barcelona, the architecture of the Krško library was recognised at the presentation of the award as innovative and very interesting, with well thought-out solutions for community programmes, which include new concepts of work in libraries. 

1 UVOD 
Arhitekturna stroka je od ena izmed pomembnih strokovnih podrocij za zagotavljanje kvalitetnega staranja in je ucinkovita le ob sodelovanju vseh deležnikov, ki ustvarjajo kakovostno starost. Ti pa so poleg prilagojenega bivalnega okolja in prostorov še: dobra urbana komunikacija (promet), mo-žnosti za socialno vkljucenost, ki jo omogoca dobra mreža razlicnih oblik pomoci starejšim, organizirano družabno življenje, informiranje ter zaposli­tvene možnosti. 
Zacetek moje arhitekturne prakse sega v leto 1995, ko sem kot samostojna podjetnica zacela svojo poslovno pot. Odprla sem Arhitekturni atelje, v katerem so kmalu zacele nastajati zasnove za bivalne in poslovne objekte. Arhitekturni atelje se je leta 2019 preoblikoval v ARHIVITAE d.o.o. Naše podrocje dela je stanovanjska gradnja in javni objekti: vrtci, knjižnice, vecstanovanjski javni objekti in domovi za stare ljudi. Posebno podrocje našega dela je sakralna arhitektura in umetnost. V skoraj tridesetih letih dela v arhitekturi imamo preko dvesto realizacij razlicnih vsebin. Najvecji delež realizacije in razvojnega dela obsega delo za domove za stare in sakralno arhitekturo. Po vrstah gradnje so najštevilcnejše prenove objektov. Med našimi uspešnimi realizacijami naj omenim novogradnjo kapele na Rogli in prenove domov - Dom ob Savinji in Dom starejših obcanov Ilirska Bistrica, prenovo kapucinskega samostana in cerkve sv. Cecilije v Celju, prenovo župnijske cerkve v Šmarju pri Jelšah in novogradnjo Valvazorjeve knjižnice v Krškem. 
Naše arhitekturno delo za starejše je potekalo v vec smereh, ki bi jih razvrstila v tri podrocja dela: prenove in rekonstrukcije domov za stare, novogradnje domov in razvojno raziskovalni projekti. Vsa tri podrocja dela so se med seboj prepletala in nadgrajevala. 

2 PRENOVE IN REKONSTRUKCIJE DOMOV ZA STARE 
Obsežno podrocje dela v arhitekturi, s katerim sem se srecala pred vec kot 25 leti, so bile prenove in rekonstrukcije domov za stare ljudi. Vedno je izziv kako iz stare dotrajane hiše narediti nekaj novega, sploh, ce ji pri tem lahko spremeniš notranjo vsebino in ne le fasado. Pravijo, da se lepota cloveka zrcali od znotraj in lahko recem, da to velja tudi za hiše. Še posebej to velja za domove za stare ljudi. Že ime pove, da naj bi v njih živeli ljudje kakor doma. Vemo pa, da je institucionaliziranost, v kateri dom deluje, prišla v navzkrižje z imenom dom, ki je v veliko primerih žal postal vse prej kot to. Dejansko je težko – in v konkretni družbeni stvarnosti skoraj nemogo-ce – voditi dom z 200 stanovalci brez organizirane strukture dela in osebja. Tako se že vec desetletij borimo z institucionalnostjo v domovih, ki je pa je hkrati nujna za funkcioniranje doma. V zadnjih desetletjih je s pomocjo razlicnih programov in ozavešcanja tudi to podrocje pricelo mehcati toge okvirje institucionalnosti domov. Veliko direktorjev domov je pricelo delati na kakovosti bivanja, saj vedo, da je potrebno stanovalcem ponuditi vec kakor le posteljo, hrano in nego. 
K temu »nekaj vec« smo naredili korak naprej tudi v arhitekturi. Leta 2006 sprejeti Pravilnik o minimalnih tehnicnih zahtevah za izvajalce socialnovar­stvenih storitev je obetal spremembe na bolje, težko pa je bilo arhitekturno zasnovan model gospodinjske skupine oživiti v praksi. Vec kot 10 let smo potrebovali, da so iz skromnih cajnih kuhinj ob hodnikih nastali skupni prostori in da so se kosila, zajtrki in vecerje iz velike jedilnice preselila v posamezne bivalne enote. 
Pred letom 2000 je bila vecina domov v Sloveniji, zgrajenih v casu okoli 1970, potrebna temeljitih obnov. Eden od teh je bil tudi Dom ob Savinji Celje. Objekt doma je bil zgrajen v vec fazah, prvi najstarejši del bivalnih enot je bil zgrajen leta 1973, drugi del je bil za potrebe težje bolnih zgrajen leta 1981 (Https://www.domobsavinji.si/). Po letu 1999 so se pokazale potrebe tako po vsebinskih prilagoditvah prostorov kakor po tehnicni prenovi zaradi dotra­janosti instalacij in opreme. Vodstvo doma je vsa leta uspešno izboljševalo kakovost storitev za oskrbovance, kar je dvigovalo tudi zahteve po kakovosti prostorov in opreme. 
Temeljita preureditev pritlicja je omogocila umestitev dnevnega centra v velikih svetlih prostorih z enostavno logistiko dostopa, upravni prostori niso vec razpršeni po objektu, ampak so umešceni skupaj v delu objekta. Dom je dobil vecji skupni prostor, v katerem sta tudi hišna knjižnica in kapela. V obnovah, ki so sledile skladno s potrebami in financnimi zmožnostmi doma, smo postopoma prenovili sobe za stanovalce in skladno z novimi koncepti dela oblikovali prostore za bivalne skupine. Arhitekturno znanje sem dopolnjevala s prakso s »terena«, kajti za kakovost bivalnega okolja je nujna uporabniška in delovna izkušnja. Te pa smo bili takoj deležni, saj je stanovalcem dom dejansko dom in ne hotel, zato smo njihove potrebe jemali resno. Prav tako pa ni nic manj pomembna izkušnja zaposlenih, ki v domu delajo, saj jim arhitektura s slabimi rešitvami lahko delo oteži, z dobrimi pa olajša. 
S prenovo je Dom ob Savinji zamenjal zasnovo hotelske arhitekturne strukture s strukturo bivanja v skupinah in kolikor so dopušcale prostorske omejitve, smo zagotovili vsaj minimalne pogoje za skupne prostore v enotah. Ko smo priceli v domu s prenovo leta 2003, je bila za ljudi obolelih z demenco urejena ena etaža (približno 20 stanovalcev), po 20 letih pa je bilo potrebno urediti zanje vseh pet etaž. Tako smo v lanskem letu koncali s projektom za izvedbo prenove vseh etaž za skupine, kjer so stanovalci oboleli z demenco. Cilj naloge je bil prilagoditi prostore standardom in drugace organizirati skupne prostore, odprli smo fasado s pogledom na mesto in tako cimbolj povecali in razvejali skupne prostore in s tem zagotovili krožne poti in dovolj prostora za gibanje. 
Po vec letih manjših obnov posameznih delov doma smo sprejeli izziv umestitve enote za zacasne namestitve. Projekt je bil zelo zahteven, saj je bila edina možnost umestitve te enote z nadzidavo dela doma. Dvig je bil zamišljen kot terasna etaža pet-nadstropnega bloka. Vertikalne komunikacije (dve dvigali in stopnišce) so izvedene do podstrešne etaže. V novi etaži je bilo potrebno predvideti eno in dvoposteljne sobe za bivanje 16 stanovalcev s skupnim prostorom in skupno kopalnico. Enota se je z obstojecimi verti­kalnimi komunikacijami (dvigalo, stopnice) povezala z ostalim objektom. S prizidavo novih požarnih stopnic ob objektu smo izboljšali požarno var-nost v objektu. Pri nadzidavi smo se ukvarjali predvsem z omejitvami, kot so arhitektura obstojecega objekta; vse kanalizacijske vertikale smo morali »dvigniti« za eno etažo. To pa ni bilo tako enostavno, saj je nova etaža po Pravilniku o minimalnih tehnicnih zahtevah morala imeti vecje sobe, kar je posledicno pomenilo drugacno razporeditev kopalnic. Skupni prostor je bil omejen s tlorisnim gabaritom vencnega strešnega zidca obstojece arhitekture ter dejstvom, da so bili predpisani doloceni oblikovalski pogoji za objekt s stališca ZVKDS, kar je delo precej omejevalo. Kljub vsemu smo uspeli v prostore vnesti toplino in dobre ambientalne rešitve, ki dajejo možnost za prijetno bivanje. Projekt je bil uspešno zakljucen 2021 in sedanja zasedenost je dokaz, da je bila odlocitev za investicijo prava. 
Kot arhitektka sem vedno vesela povratnih informacij uporabnika. Na moje presenecenje sem pri ogledu enote, ki je bil pripravljena za selitev, opazila, da je osebje v domu barvno uskladilo posteljne prevleke z barvami v etaži. O marsicem pri opremi smo se pogovarjali in naredili nacrt, tekstil za posteljno perilo pa smo prepustili odlocitvi doma. V tem drobnem detajlu sem videla, da so zaposleni prepoznali »arhitekturno zgodbo« in jo uspešno dopolnili. Sicer gre za nepomemben detajl, je pa to dejanje pomembno spo-rocilo, da prostor in odnose ustvarjamo prav vsi in da »delujoco« arhitekturo ustvarjamo vsi – ne le arhitekti. Arhitekt s prostorom pripravi pogoje za »rast«, ostalo je delo tistih, ki v prostorih delajo in živijo. Tudi zato pravimo, da nekatere arhitekture »zaživijo«, druge pa ne. 
Kljub temu, da so prenove Doma ob Savinji potekale vec let kot posledi-ca sprememb, ki so jih narekovale vsebinske in tehnicne zahteve, smo pred vsakim nacrtovanjem preverjali celotno funkcionalno shemo objekta. Pred projektiranjem smo naredili nekakšno SWOT analizo in tako zagotovili, da se delne prenove kvalitetno vgradijo v celoten objekt. 
Uspešno zgodbo o prenovi doma za stare piše tudi prenova Doma starejših obcanov v Ilirski Bistrici. V letih 2014 do 2018 smo pristopili k projektu pre­nove Doma starejših obcanov Ilirska Bistrica in Doma upokojencev Postojna. Oba objekta sta bila približno v podobnem stanju in potrebna obnove tako v materialnem smislu kakor v dvigu kakovosti prostorov. V Ilirski Bistrici je sle­dilo kar nekaj zaporednih prenov, saj je bil objekt v stanju dotrajanih inštalacij, opreme in neustreznih prostorov (vec posteljne sobe). Prenove so potekale po fazah, po posameznih etažah, saj zaradi števila stanovalcev ni bilo mogoce prenavljati delov objekta v celoti. Za dober koncni rezultat in prenove skladno z novimi programi smo najprej izdelali predlog celovite prenove za cel dom, nacrt faznosti izvedbe in šele potem za posamezne dele objekta pripravljali nacrte za gradbena dovoljenje in izvedbo. V fazi izdelave projektne naloge oblikujemo delovni tim, ki ga sestavlja vodja projekta – arhitekt, direktor in njegovi ožji sodelavci, ki jih sam izbere, ter zunanji svetovalci (na projektu prenove Doma Ilirska Bistrica je sodeloval g. Franc Imperl). Tako oblikovana skupina lahko »zgradi« koncept zasnove in doloci prioritete. V naši naravi projektiranja je, da sprejeto projektno nalogo prenesemo v projekt in idejno zasnovo ponovno preverimo s stališca sprejete projektne naloge in zahtev drugih, kot npr. mnenjedajalcev. Mislim, da smo v dobrem timskem delu in v sodelovanju z direktorico doma našli dobre in trajnostne rešitve. Sedaj so v domu samo eno in dvoposteljne sobe, skupni prostori z gospodinjsko kuhinjo, jedilnim kotickom in dnevnim prostorom v vsaki gospodinjski skupini, kar omogoca kakovostno bivanje starejšim v domu. 

3 NOVOGRADNJE DOMOV ZA STARE 
V obdobju zadnjih 25 let je bilo zgrajenih kar nekaj domov za stare, še nekaj jih je v fazi gradnje kot produkt zadnjega Javnega razpisa za sofinanciranje gradnje objektov za zagotovitev varnega okolja bivanja za osebe, ki so odvi­sne od pomoci drugih (december 2022). Za zasebnega narocnika SeneCura Central SI smo v letih 2019 do 2020 projektirali dva domova, v Komendi in v Žireh. Za oba smo izdelali idejna projekta in projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in ju tudi pridobili.
Od same zamisli o lokalnem domu v Komendi in Žireh do pricetka projek­tiranja je preteklo veliko »crnila«. Iniciativa za postavitev doma za stare ljudi je izšla iz lokalne skupnosti, glavno pobudo sta dali obcini. Sledilo je veliko dela, ki ga je opravil Inštitut Antona Trstenjaka z delom na terenu, z izobraževanjem prostovoljcev in družinskih oskrbovalcev. Objekta sta ena redkih novih domov, ki kljub pomanjkanju kadrov delujeta, s tem, da dom v Komendi še ni povsem poln. Pred leti se še nismo srecevali s pomanjkanjem kadrov v domovih, danes pa je to kljucni problem. 
3.1MEDGENERACIJSKO SREDIŠCE KOMENDA – MGC KOMENDA 
Raziskovalna dejavnost Inštituta Antona Trstenjaka (Ramovš, 2024) je postavila dobre temelje za razvoj sodobnih konceptov dela, kjer je tudi inšti-tut svoje izkušnje poskušal udejanjiti v objektu Medgeneracijskega središca v Komendi. 
V letih 2007 do 2010 smo za Obcino Komenda projektirali dva projekta za Medgeneracijsko središce – MGC Komenda, ki je bil zastavljen kot pilotski projekt za Slovenijo. Prvi projekt je vkljuceval prostore za bivanje starejših v gospodinjskih skupinah in prostore za medgeneracijske programe, v drugem projektu je k prvotnim vsebinam vkljucil še vrtec za 88 otrok. Oba projekta sta bila zastavljena vecplastno z interdisciplinarnim pristopom razlicnih strok. Arhitekturna programska naloga je nastala kot timsko delo vec strokovnjakov. V delovnem timu za izdelavo programske projektne zasnove smo bili odgovorni projektant arhitekture in vodja projekta, dr. Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka, g. Franci Imperl – Firis Imperl d.o.o., gradbeni odbor Obcine Komenda z županom obcine g. Tomažem Drolcem ter zunanji svetovalec za arhitekturo, arhitekt Hans Peter Winter iz Nemcije. Izredno dragoceno je bilo njegovo znanje in izkušnje 35 let poklicnega življenja, ko je kot vodilni arhitekt delal v ustanovi Kuratorium Deutsche Altershilfe (KDA). Vodil je skupino skoraj tridesetih arhitektov, ki so znotraj KDA in tudi drugace sodelovali s soci­ologi, psihologi in domskimi zdravniki. Težišce njegovega dela je bilo izkljucno bivalni svet starejših in nega pomoci potrebnih oseb, pa tudi invalidov (Win­ter in Imperl, 2010). Njegova izkušnja uci, da je potrebno nacrtovati prostor z empatijo in se uciti iz izkušnje uporabnika prostora. S tega zornega kota se prostor in oprema v njem drugace oblikuje, prioritete pa drugace postavljajo. V praksi to pomeni, da je potrebno prevzeti uporabniško izkušnjo starejšega onemoglega stanovalca, ko se oblikuje npr. višina okenskega parapeta, ko se izbira vrsto tal, barve v prostoru in podobno. 

Slika 1: MGC Komenda – tloris pritlicja, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, 2009 
Arhitekturo Medgeneracijskega središca Komenda smo v drugem projektu zelo racionalizirali in v koncni varianti iz leta 2010 je obsegala dom za stare ljudi in dnevni center (dnevno varstvo nekaj oseb je bilo vkljuceno v gospodinjske skupine), manjši hospic, medgeneracijski ucni center, oskrbovana stanovanja, stanovanji za kratkotrajno namestitev, vrtec, pomoc na domu, restavracijo, fizioterapijo in zdravstveno oskrbo za kraj. V domu bi lahko bivalo 70 stano­valcev, za 2 stanovalca je bil na voljo hospic. Vrtec je bil nacrtovan za 88 otrok. Nacrtovano je bilo skupaj s površinami za vrtec skoraj bruto 8.000 m2 površin. 

Slika 2: Vizualizacija, Medgeneracijski center Komenda, 2009 
Arhitektura je bila sodobna in lahko bi rekli, v viziji povezovanja vsebin, vizionarna. V projektu smo posebno pozornost posvetili umestitvi v prostor, notranji organizaciji prostorov, osvetljenosti prostorov in oblikovanju. Ume-šcanje v prostor je bilo dokaj zahtevno, saj je parcela na severnem robu kraja, kjer je naselje stanovanjskih hiš, od koder se odpirajo cudoviti razgledi na Kamniške Alpe, pokrajina pa je nepozidana. Parcela, na kateri je bil predvi-den objekt, je na poplavnem obmocju in je bilo potrebno izdelati poplavno študijo, ki je dolocila omilitvene ukrepe oz. prilagoditev terena. V arhitekturi objekta je bilo potrebo paziti na merilo, saj je objekt dokaj velikih dimenzij za to okolje, in z oblikovanjem volumna stavbe smo morali doseci vtis indi­vidualnosti in zasebnosti, hkrati pa ohraniti monumentalnost delom stavbe, ki so skupni vsem uporabnikom. Tako je bila stavba oblikovana razgibano z uporabo razlicnih materialov. 

Slika 3: MGC Komenda – tloris pritlicja, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, 2010 
V oblikovanju prostorov smo se trudili ohraniti avtonomnost posameznih gospodinjskih skupin, hkrati pa omogociti dobre notranje povezave v objektu. Vsaka bivalna skupina z najvec 10 stanovalci je imela skupen prostor in druge pomožne prostore, sobe pa so bile povezane s skupnim prostorom tako, da smo hodnike cimbolj skrajšali ali jih osmislili z nišami, s sedežnimi koticki in po­dobnim, da niso delovali kot bolnišnicni hodniki. Leta 2010 je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, gradnja pa se žal ni uresnicila. Zaradi nerazumevanja projekta med razlicnimi deležniki v kraju je projekt ostal v arhivu. 
Pobude lokalne skupnosti Komenda za dom za stare ljudi so spet oživele leta 2017, ko smo po narocilu SENIORPROJEKT d.o.o., ki ga je vodil g. Fran-ci Imperl (izdelal je tudi projektno nalogo), izdelali idejni projekt za novo medgeneracijsko središce. Idejna zasnova je bila izdelana za namen oddaje na Javni razpis za podelitev koncesije za institucionalno varstvo v Domovih za starejše (UL.RS, št. 32/2017 z dne 30. 6. 2017). Projekt je bil narejen po novih optimiziranih zahtevah za objekt in refleksiji projektiranega objekta iz leta 2008-2010. Nova idejna zasnova je bila zanimiva arhitekturna oblika z nekoliko manj vsebinami in površine. Poudarek je bil na dobri logisticni in vsebinski povezavi z lokalno skupnostjo in zagotavljanjem zasebnosti stano­valcem. Programsko je bil objekt razdeljen na tri stavbe, ki so bile povezane z osrednjim »vozlišcem« – pokritimi hodniki, ki so bili umešceni v del zunanje ureditve z vkljucenim paviljonom. 

Slika 4: MGC Komenda – tloris pritlicja, idejni projekt, 2017 
V objektu A na severnem delu parcele je bil predviden domski del, v kate-rem je nastanjenih 36 stanovalcev v treh gospodinjskih oz. hišnih skupnostih. Objekt je bil delno podkleten, v kleti so tehnicni in pomožni prostori, glavna razdelilna kuhinja za domske potrebe, shrambe ter gospodarski prostori (vzdrževalec, cistilka...). 
Na južnem delu parcele je bil predviden objekt B, v katerem bi bivalo 40 starejših v bivalni enoti in apartmajskih nastanitvah ter 12 mlajših invalidov. 
V objektu C na zahodnem delu parcel je bil predviden javni in poljavni program: v pritlicju dnevni center – dnevna dolgotrajna oskrba in domska kavarna, v 1. nadstropju prostor za zdravstveno dejavnost – mobilno službo, v drugem nadstropju prostori uprave in delovna terapija ter klubska prostora Medgeneracijskega središca Komenda. 
Prostori MGC so bili namenjeni za bivanje skupaj 68 oseb in 20 dnevnih obiskovalcev na skupni bruto površini pribl. 5.400 m2. Na podlagi idejne za­snove je Obcina Komenda pridobila koncesijo za dom in iskala vir financiranja. 
Ko je v Slovenijo prišla ORPEA, svetovanje in projektiranje d.o.o. (danes SeneCura Central SI d.o.o.), se je Komendi ponudila nova možnost realizacije projekta. Pridobili smo narocilo za idejni projekt in dokumentacijo za gradbeno dovoljenje. Z delom v projektih smo priceli leta 2019. Obcina Komenda je dobila novega partnerja za gradnjo doma in družba Firis Imperl d.o.o. je predložila idejni projekt iz leta 2017. Na to idejno zasnovo je bila pridobljena tudi koncesija z nekaterimi pogoji vezanimi na prostore predvidenih objektov. Po pogajanjih o vsebini in preoblikovanju idejnih nacrtov smo izdelali nov idejni projekt. Investitorjev pogled na arhitekturo je bil dokaj racionalen s stališca financiranja objekta, zato je bilo potrebno novo idejno zasnovo mocno racionalizirati, kar se je poznalo tudi na zmanjšanju površin za enako število stanovalcev. Odpadli so tudi oblikovalsko zahtevnejši detajli. Kljub visokim zahtevam po racionalizaciji projekta smo uspeli na bistveno manjši površini uspešno izdelati dobro in funkcionalno arhitekturo. Za objekt smo pridobili gradbeno dovoljenje in sedaj obratuje. V SeneCura Domu starejših obcanov Komenda lahko biva 75 oseb na skupni bruto površini pribl. 4.300 m2. 

Slika 5: MGC Komenda – tloris pritlicja, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, 2021 
V obdobju 2017 – 2021 smo projektirali tudi Medgeneracijski center v Žireh. Z idejnim nacrtom, ki smo ga izdelali leta 2017, je obcina pridobila koncesijo za 60 postelj. V letu 2019 smo izdelali idejni projekt in projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za SeneCuro. Dom starejših obcanov Žiri ima 75 postelj na pribl. 4.300 m2 bruto površinah. 

3.2NOVOGRADNJE MALIH DOMOV 
Konec leta 2022 je s pomocjo evropskih sredstev Ministrstvo za delo, druži-no, socialne zadeve in enake možnosti razpisalo Javni razpis za sofinanciranje gradnje objektov za zagotovitev varnega okolja bivanja za osebe, ki so odvisne od pomoci drugih (december 2022). Javni razpis je namenjen gradnji doda­tnih kapacitet v manjših, samostojnih bivalnih enotah, grajenih kot skoraj nic energijski objekti. Bivalna enota doma za starejše (posamezni objekt) je lahko imela najvec 24 stanovalcev, na parceli pa so lahko bili postavljeni najvec trije objekti za skupno najvec 60 stanovalcev. Objekti med seboj niso smeli biti povezani razen v kletni etaži, morali pa so biti energetsko samostojni. Lahko so sicer imeli npr. skupno kotlovnico, vendar je morala biti izvedena tako, da je pri odklopu enega objekta nemoteno deloval drugi objekt. Možnosti za pri­dobitev sofinanciranja po tem razpisu so imeli le javni domovi, zlasti tisti, ki so imeli poleg nastanitev druge programe za dolgotrajno oskrbo, npr. pomoc na domu. Visoke energetske zahteve in nizko postavljena ocena sofinanciranja na posteljo za domove ni bila posebna motivacija za prijavo na razpisu. 
V tem razpisu je bilo zaznati premik v razmišljanju o domski oskrbi. Ar-hitektura naj bi bila bolj prilagojena potrebam starostnika z vidika socialnih potreb. Zato so dobili prednost pri sofinanciranju projekti z vec skupnostnih programov. Po tem razpisu je naš biro uspel pridobiti dve narocili za doku­mentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za domova v Majšperku in Podlehniku. G. Franci Imperl, Firis Imperl d.o.o., je za oba projekta izdelal projektno nalogo za programske vsebine. Oba projekta sta uspešno zakljucila prijavo in pridobila gradbeno dovoljenje. 
Predvsem obcini Majšperk in Podlehnik sta si zelo prizadevali, da bi dobili v kraj dom za stare. V fazi projekta smo domova poimenovali Center integrirane dolgotrajne oskrbe – CIDO. 
Skladno z ambicijami pridobitve domske oskrbe v kraj sta obe obcini na­menili domu dobre parcele, uredili komunalno ureditev in sprejeli ustrezen prostorski nacrt. Tako je bila izvedba projektov za kandidaturo na razpisu kljub izredno kratkim rokom mogoca, pot do projektov pa bistveno krajša. Upravljanje CIDO v Majšperku je prevzel Dom dr. Jožeta Potrca Slovenske Konjice, CIDO Podlehnik pa je prevzel Dom Danice Vogrinec Maribor. 

Slika 6: CIDO Majšperk – tloris pritlicja, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, 2023 
Po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ima CIDO Majšperk dve bivalni enoti (objekta) za skupaj 48 stanovalcev in poleg obveznih vsebin po pravilniku imata objekta še prostore za izvajanje naslednjih skupnostnih programov: vecnamenski prostor za izvajanje skupnostnih programov za povezovanje z lokalno skupnostjo (upokojensko društvo, skupine za samopomoc …), kavarna za stanovalce in zunanje obiskoval­ce, dnevno oskrbo integrirano v bivalno skupino – ob skupnem prostoru je dodaten prostor za pocitek za obiskovalca dnevne oskrbe, pomoc na domu – prostor je predviden za službo pomoci na domu in prostor za koordinatorja programov v obcini. Bruto površina obeh objektov zanaša pribl. 2.600 m2 bruto površin. 
Po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ima CIDO Podlehnik en objekt za 24 stanovalcev in prav tako poleg obveznih vsebin še vecnamen-ski prostor za izvajanje skupnostnih programov za povezovanje z lokalno skupnostjo, info tocko – receptor hkrati opravlja funkcijo informatorja za obvešcanje in usklajevanje programov ter obvešcanje o medgeneracijskih dejavnostih in dogodkih, dnevno oskrbo integrirano v bivalno skupino za dve osebi in prostor za službo pomoci na domu. Bruto površina objekta zanaša pribl. 1.300 m2. 


4 RAZISKOVALNI IN ŠTUDIJSKI PROJEKTI RAZVOJA BIVALNIH KONCEPTOV ZA BIVANJE V STAROSTI 
V cetrt stoletja našega arhitekturnega dela na podrocju ustvarjanja bivalnih prostorov za starejše ljudi sem poleg arhitekturne stroke poglabljala znanja o bivalni kulturi starejših in modelih bivanja, ki jih je razvijal Institut Antona Trstenjaka in Firis Imperl d.o.o. Ucitelji tega mojega neformalnega izobraže­vanja so bili poleg dr. Jožeta Ramovša in mag. Francija Imperla tudi direktorji domov in njihove strokovne ekipe. Vsem sem za podeljene izkušnje, znanja in razvojne projekte, v katerih sem sodelovala, zelo hvaležna! Rezultat skupnega dela je dvig ozavešcenosti o bivalni kulturi, predvsem pa je za razvojne izzive pri delu v prihodnosti dober »koreninski sistem«. 
Leta 2006 je Inštitut Antona Trstenjaka za Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vodil pripravo prve Strategije varstva starejših do leta 2010 
–
 solidarnost, sožitje in kakovostno staranje prebivalstva (Strategija, 2007). Z veliko trdega dela na podrocju raziskovalnega in terenskega delovanja Inštituta Antona Trstenjaka ter podjetja Firis Imperl in družbe SENIOR PROJEKT d.o.o., ki je delovala na podrocju novih konceptov v arhitekturi, pa tudi konstruktivna komunikacija z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, je pocasi le uspelo dvigovati ozavešcenost o pomembnosti teh programov in gradnji vizije za kakovost staranja v Slovenji. Leta 2012 je g. Imperl v družbi FIRIS IMPERL &CO d.n.o. in SENIOR PROJEKT d.o.o. izdal knjigo Kakovost oskrbe starejših 

–
 izziv za prihodnost (Imperl, 2012). Knjiga je zanimiv strokovni pogled na kompleksno aktualno problematiko oskrbe starejših in je po vec kot 10 letih še v mnogocem aktualna. V njej je poleg pregleda stanja in vizije tudi nekaj primerov dobre prakse, med njimi nekaj domov (tudi MGC Komenda), ki so koncept gospodinjskih skupin uspeli oživiti v svojih prostorih. 


Za kvalitetne premike v arhitekturi domov za stare je nedvomno velik korak uvedba oblike bivanja v gospodinjskih skupinah. Zasluge za implementacijo te oblike v domove ima tudi Inštitut Antona Trstenjaka, ki je podal osnove in obliko ter poskušal pilotski projekt izvesti v MGC Komenda. Danes ta koncept že bolj ali manj uspešno deluje v razvojno naravnanih domovih. Razvojno pot je potrdil tudi že omenjeni, leta 2006 sprejeti pravilnik, ki pa po toliko letih, kljub manjšim dopolnitvam, ne zadošca povsem novim izzivom na podrocju institucionalne gradnje. 
Tudi splošna gradbena praksa je v zadnjih 25 letih temeljito spremenila odnos do starejših in invalidov z zakonodajo, ki sledi potrebam ljudi. Po letu 2000 smo v Sloveniji dobili prve zakonske obveze za neoviran dostop do stano­vanj in javnih objektov; prvi Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter vecstanovanjskih stavb, je bil sprejet leta 2003. Zahteve za neoviran dostop do objektov in v njih so najprej vkljucevale vse zgradbe za zdravstvene namene in namensko grajene stavbe za bivanje starejših, sedaj pa morajo standard dostopnosti brez ovir dosegati vsi javni prostori in vsi vecstanovanjski objekti. Pojem »dostopno za invalide« se je razširil v pojem »dostopno za gibalno ovirane«. Ta vkljucuje vse gibalno bolj ali manj ovirane in ne samo starejše. Zahteve za neoviran dostop veljajo za vse javne objekte, prav tako pa za zunanje javne površine. 
Inštitut Antona Trstenjaka je v letu 2008 zacel vzpostavljati slovensko mrežo staranju prijaznih mest in njihovo vkljucevanje v svetovno mrežo Svetovne zdravstvene organizacije. S programom so zaceli v Sloveniji v letu 2009 in v dejavnosti so se vkljucila mesta Ljubljana, Maribor in Celje. Poleg drugih programov je bil pri tem razvoj in vzpostavljanje krajevnih medgeneracijskih središc v Sloveniji kljucen za splošno ozavešcanje in gibanje razvoja v smeri kakovostnega staranja, kar smo tudi arhitekti obcutili v vecjem obsegu inve­sticij za tovrstne projekte. Inštitut kot zacetnik ideje in koncepta krajevnih medgeneracijskih središc je v letu 2009 nadaljeval z razvijanjem konceptualne in metodološke osnove za delovanje krajevnih medgeneracijskih središc in pomagal pri njihovem uvajanju v praksi v razlicnih okoljih (Ramovš K., 2024). 
4.1KREKOVO SREDIŠCE IN DRUGE PRENOVE ZA POTREBE ŽIVLJENJA V SKUPNOSTI 
Kot odgovor na izziv razvoja krajevnih medgeneracijskih središc je nasta-la enota Inštituta Antona Trstenjaka v Komendi. Leta 2019 je inštitut odprl poslovno enoto v objektu Krekovo središce v Komendi. Za prenovo tipicne enostanovanjske hiše v stanovanjskem naselju, zgrajenem pred 50 leti, v kateri sedaj deluje Krekovo središce, smo izdelali projektno dokumentacijo od idejne zasnove do projekta za izvedbo in projekta za pridobitev uporabnega dovoljenja. Prenova objekta iz poslovno stanovanjskega objekta v objekt za delo Inštituta in življenje medgeneracijske stanovanjske skupnosti je bila poseben izziv, saj je zasnova morala biti prilagodljiva in uporabna za izvajanje številnih progra­mov, ki jih vodi inštitut v Krekovem središcu. Objekt ima 10 nastanitvenih enot (sobe ali garsonjere) z lastno kopalnico in sanitarijami. Srce hiše je velika bivalna kuhinja s skupnim prostorom. V hiši je še telovadnica, skupni prostor za skupinsko delo in prostori za delo Inštituta. Posebno kakovost skupnemu bivanju v hiši prispeva vrt, na katerem je veliko prostora za vrticke in prostor za druženje. Komunikacije v objektu smo organizirali tako, da so posamezna stanovanja dostopna od glavne vertikalne komunikacije (dvigalo, stopnišce) po kratkih poteh, s cimer je zagotovljena zasebnost stanovalcev, hkrati pa ima hiša prostore, v katerih se lahko med seboj stanovalci družijo. Krekovo sredi-šce je model skupnostnega bivanja ne le za stare ljudi, ampak model bivanja v vecstanovanjskem objektu za vse generacije. 
Med tovrstne raziskovalne in razvojne projekte sodijo tudi projekti, ki so nastali na pobudo lokalne skupnosti (obcin) ali razvojno naravnanih do-mov v sodelovanju s stroko in presegajo vsebinski okvir konkretne naloge projekta. Med te projekte uvršcam idejno zasnovo oskrbovanih stanovanj za obmocje Lorgerjevo v Šmarju pri Jelšah, idejni predlog za prenovo stare šole v Višnji gori za potrebe Medgeneracijskega centra – MGC Višnja Gora, idejno zasnovo novogradnje enote MGC Ivancna Gorica ob bolnišnici za otroke Šentvid pri Sticni, koncept za nov MGC v Šentjerneju na Dolenj­skem, ki je bil del strokovnih gradiv za pripravo prostorskega nacrta, idejno zasnovo za novogradnjo in prenovo doma upokojencev Sevnica ter idejno zasnovo/koncept z analizo programskih in organizacijskih izhodišc za Dom za varstvo starejših Velenje. 
Zaradi širokega razpona razlicnih vsebin bi želela osvetliti nekaj vsebin v teh projektih, ki so zanimive v širšem kontekstu dela na arhitekturi bivalne kulture za starejše. 

4.2ŠTUDIJA IZVEDLJIVOSTI UMESTITVE OSKRBOVANIH STANOVANJ V OBCINI ŠMARJE PRI JELŠAH 
Leta 2008 je Obcina Šmarje pri Jelšah razpisala Javni razpis za urbanisticno urejanje obmocja Lorgerjeve domacije. Idejna zasnova naj bi podala urba­nisticna in arhitekturna izhodišca za izdelavo prostorskih nacrtov za nova oskrbovana stanovanja. Prostor namenjen gradnji stanovanj namrec še ni imel za gradnjo ustreznih prostorskih pogojev. Obcina je za nameravano gradnjo oskrbovanih stanovanj kupila obmocje stare kmetije Lorgerjevo. Obmocje predvidene gradnje na južnem robu meji na krajevni kulturni dom s knjižnicoin center Šmarja, na vzhodu na Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah, na zahodu in severu na zeleni rob z nekaj stanovanjskimi objekti, travniki in gozdom. 
V sodelovanju s projektivnim birojem Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje smo izdelali urbanisticno arhitekturno zasnovo objekta, s katero smo na natecaju zasedli drugo mesto. V predlogu smo zelo na široko pogledali na potrebe in danosti v prostoru, tako z vidika širše programske zasnove in prostorske problematike. Nismo se omejili le na oskrbovana stanovanja in dan teren, ampak nas je predvsem zaposlila dobra umestitev objektov glede na obstojece vsebine v širšem okolju. Zato se je predlog iz oskrbovanih stanovanj razvil že kar v krajevno medgeneracijsko središce s spremljajocimi programi. Predvideni so bili štirje objekti oskrbovanih stanovanj, skupaj 52 stanovanj za 72 stanovalcev v skupni bruto površini 5.100 m2. V objektih bi bila vklju-cena dnevna oskrba za 15 oseb in stanovanja za kratkotrajno namestitev do 8 stanovalcev. 

Slika 7: Skica obmocja, javni razpis za gradnjo oskrbovanih stanovanj Lorgerjevo, 2008 
Projektna rešitev je sledila naslednjim ciljem: energetsko varcna gradnja in zagotovitev cimbolj enakovrednih pogojev za osvetljenost bivalnih enot v objektih, racionalna izraba prostora, fleksibilna zasnova pozidave objektov, da bi bilo mogoce v prihodnosti dodati bivalne enote, komunikacijske poti za varen dostop brez ovir, pregledna in enostavna prometna ureditev, povezava z Domom upokojencev Šmarje pri Jelšah – pešpot preko mosticka iz parkirišca oskrbovanih stanovanj do vhoda v dom. 
Projektna rešitev je predlagala uravnoteženo razmerje med grajenimi povr­šinami in zelenimi parkovnimi površinami. Predvideli smo vec zelenih površin ob objektih in park. V parkovno ureditev je vkljucen tudi obstojeci potok, ki se zajezi v manjši vodni motiv. Projekt je predvidel gradnjo v vec fazah. 
Prostorske zasnove in oblikovanje objektov iz projekta so se v marsicem prenesli v prostorski plan, ki je bil nekaj let kasneje sprejet, s tem pa tudi mo-žnost gradnje stanovanj. Pot do oskrbovanih stanovanj je bila še dolga, saj se je zakljucila šele leta 2023, ko je bil projekt z 30 stanovanji s pomocjo financiranja Evropske unije iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost zakljucen. 
Kljucno je, da se je v tem projektu uresnicilo nekaj vec kot samo oskrbova­na stanovanja in da sta investitorja (Obcina Šmarje pri Jelšah in Stanovanjski sklad Republike Slovenije) prepoznala potrebo po širših vsebinah oskrbovanih stanovanj in njihovi vsebinski podpori z drugimi programi za zagotavljanje kakovostne starosti. Lokacija objekta z oskrbovanimi stanovanji omogoca funkcionalno navezavo na Dom upokojencev, ki lahko nudi tudi storitve za potrebe stanovalcev oskrbovanih stanovanj: zdravstvene storitve, prehrana, cišcenje in pranje, korišcenje vecnamenskih prostorov za druženje, kulturno in umetniško udejstvovanje, delovno terapijo in drugo (Https://ssrs.si/noo--ceb-projekti/noo-projekti/smarje-pri-jelsah/). 

4.3STARA ŠOLA V VIŠNJI GORI – POSKUS OŽIVITVE STAREGA TRŠKEGA JEDRA 
Projekt revitalizacije stare šole v Višnji gori je bil zanimiv z vidika oživitve starega trškega jedra. Višnja Gora je dobila že leta 1444 trške pravice, mestne pravice pa leta 1478. Staro trško jedro je do danes ohranilo prvotno obliko trga in pozidave. Kot v vecini manjših krajev imajo tudi v Višnji gori pro­blem oživitve starega mestnega jedra, ki žal postaja vse bolj prazen. Vecina prebivalcev Višnje Gore živi v novejšem naselju pod gricem stare Višnje gore. Zato si je Obcina Ivancna Gorica zelo prizadevala najti primerno vsebino za staro šolo, ki je bil od leta 2000 opušcen objekt na trgu Višnje gore. Obcina je sprejela predlog za oživitev trškega jedra in objekta z vsebinami programov in bivanja za starejše. Inštitut Antona Trstenjaka je v okviru programa sta­rosti prijazne skupnosti predstavil Obcini Ivancna Gorica vsebinski koncept revitalizacije, ki je krajevni skupnosti zagotovil celovito dolgotrajno oskrbo v stari šoli po konceptu medgeneracijskega središca (Ramovš, 2008). V ta namen je bilo potrebno stari objekt preurediti v dom po sodobnem koncep­tu gospodinjskih skupin za stalno namestitev, za dnevno oskrbo, pa tudi za nocno oskrbo za nekaj oseb z demenco iz okolice. Poleg tega pa vse potrebno za oskrbo na domu, usposabljanje družin za domaco oskrbo družinskega clana, izobraževanje prostovoljcev, dejavnosti za medsebojno sodelovanje doma in krajevnega vrtca in osnovne šole ter usposabljanje starejših ljudi za zdravo staranje v skupinah za samopomoc, prostor za delovanje Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki organizira razlicna izobraževanja. Te dejavnosti bi vzpodbudile tudi sodelovanje v kraju in nove zaposlitve. Projekt prenove je obsegal prenovo objekta in prenovo trga kot dodatne zunanje površine za objekt in kraj. Izdelali smo idejni projekt prenove z upoštevanjem kulturno varstvenih zahtev in v objekt vkljucili vse glavne projektne zahteve iz pro-gramske zasnove. Obcina je projekt sprejela in ga uvrstila v cakalno vrsto med projekte za realizacijo, vendar do nje ni prišlo. Projekt je obtical v idejni fazi, saj se je zataknilo pri pogovorih o financiranju in slabem sodelovanju med resorji za zdravstvo in socialno varstvo pri dolgotrajni oskrbi. Pred kratkim je stara šola v Višnji gori postala Hiša kranjske cebele, ki na drug nacin obuja staro vaško jedro Višnje gore.
Podobna zgodba se je zgodila v isti obcini v krajevni skupnosti Šentvid pri Sticni, kjer smo predvideli nov objekt za programe medgeneracijskega sredi-šca ob sedanji rehabilitacijski bolnišnici za otroke – CZBO Šentvid pri Sticni. O tem sem podrobneje že pisala (Klepej Turnšek, 2014a), zato morda samo povzamem, da je bil projekt eden redkih, ki je v objektu povezal sodelovanje javne zdravstvene in socialne ustanove za dolgotrajno oskrbo, kjer bi zdravstvo in sociala lahko našla nove ustvarjalne pobude za sodobni razvoj. Zaradi na­vezave z Medgeneracijskim središcem in CZBO je bilo pri oblikovanju objekta potrebno izkoristiti možnost zdravstvene ponudbe pri oskrbi starejših. Tako bi nova celota nudila kompleksen program socialno – varstvenih in zdravstve­nih uslug. Po idejni zasnovi je dom za starejše z gospodinjskimi skupinami in oazo predstavljal 47 % površin v objektu, druge oblike nastanitev (obcasna nastanitev, dnevni center) 8 %, zdravstvo 3 %, skupni prostori za izobraževanja in prireditve 11 % in komunikacije 31 %. Velik delež komunikacij v objektu je nastal kot posledica notranjih povezav obeh objektov – MGC in CZBO. V objektu bi programi delovali na bruto površini približno 4.800 m2. 
4.4URBANISTICNO ARHITEKTURNA ŠTUDIJA UMESTITVE KRAJEVNEGA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠCA KOT OSNOVA ZA IZDELAVO PROSTORSKEGA NACRTA 
Podobno kot smo pred leti izdelali osnove za urbanisticno arhitekturne smer-nice za izdelavo prostorskega nacrta za gradnjo oskrbovanjih stanovanj v Šmarjupri Jelšah, smo tudi v Šentrupertu na Dolenjskem za obcino izdelali osnove za izdelavo prostorskega nacrta za obmocje gradnje krajevnega Medgeneracijskega centra, ki se je preimenoval v Center dolgotrajne integrirane oskrbe – CIDO. 
Po projektni nalogi za umestitev centra, ki ga je izdelal Franci Imperl, smo izdelali dve variantni rešitvi, ki sta obsegali novogradnjo objekta za mali dom za starejše z dvema enotama: bivalna enota s kapaciteto 16 stanovalcev in hi-šna skupnost za 12 oseb z demenco ter z dodatnima dvema garsonjerama za zacasno bivanje, možnost dnevnega bivanja v sklopu bivalne enote, dve samoo­skrbni skupnosti in tri garsonjere kot oskrbovana stanovanja. V sklopu malega doma za starejše je bil predviden manjši del za javni program, ki povezuje pri nudenju storitev in razlicnih aktivnosti stanovalce institucionalnega dela sprebivalci lokalne skupnosti. Objekt je bil zasnovan na robu naselja Šentrupert na Dolenjskem v bližini glavnega trga s cerkvijo. Zelo dobro je bilo, da smo z rešitvijo lahko vplivali na odlocitve obcine o umešcanju objekta v kraj, saj je prvotno predlagana lokacija bila s stališca komunikacije precej neugodna. 
Nujni cilj umešcanja tovrstnega objekta v kraj je dobra povezava do središca kraja, da je kratka in brez ovir. 

4.5NOVOGRADNJA IN PRENOVA STAREGA DOMA V SEVNICI 
–ARHITEKTURNA PREVERITEV UMESTITVE PROGRAMOV V NOVO FUNKCIONALNO CELOTO OBEH OBJEKTOV 
Po projektni nalogi, ki jo je izdelal g. Imperl, FIRIS d.o.o., smo izdelali arhitekturni koncept prenove obstojecega domskega objekta in novogradnje doma v Sevnici. Projekt celovite prenove Doma upokojencev Sevnica je obse-gal razvojno vizijo doma za naslednjih 20 let. Oba objekta naj bi se povezala v enoten Center integrirane dolgotrajne oskrbe. Koncept prenove objekta je bil inovativen v smislu novih vsebin, ki bi jih dom integriral v svoje poslan­stvo: umestitev lokalnega koordinatorja programov, prostor za prostovoljce 
– prostovoljska mreža za potrebe dolgotrajne oskrbe, za svetovalce – podpora družinskim in drugim neformalnim oskrbovalcem, dnevna oskrba, pomoc na domu, stanovanjski skupini za osebe s posebnimi potrebami in skupine za kakovostno staranje. 
Nov objekt – dom za stare ljudi na novi lokaciji, je organiziran po konceptu bivanja v hišnih skupnostih z oazami. Na obmocju predvidenem za gradnjo novega doma po OPPN, smo izdelali idejno zasnovo za nov objekt skladno z zahtevami OPPN, ki veljajo za to obmocje. Na skupaj skoraj 5.000 m2 neto površine je projektiran dom za nastanitev 114 oseb. Zanimivost tega projekta je popolna sprememba programske zasnove glede na obstojece stanje, saj je analiza stanja starega doma (v gradbenem smislu) pokazala neekonomicnost prenove kljucnih prostorov za delovanje doma (pralnice in centralne kuhinje) in se je zato programsko prilagodila vsebina starega objekta novogradnji. 

Slika 8: Center integrirane dolgotrajne oskrbe (CIDO) Sevnica, idejni projekt, 2022 

4.6METODA DELA OB PRENOVI DOMSKEGA OBJEKTA – VREDNOTENJE IN ANALIZA 
Poleg dela na podrocju idejnih zasnov za nove objekte domov smo v letu 2018 izdelali model prenove in priprave strokovnih gradiv za prenovo domov. 
V sodelovanju z g. Imperlom, FIRIS IMPERL d.o.o., ki je izdelal konceptual­na, programska in organizacijska izhodišca za adaptacijo in novogradnjo doma, smo izdelali idejno zasnovo/koncept z analizo programskih in organizacijskih izhodišc za Dom za varstvo odraslih Velenje. Pristop k reševanju vprašanj o nacinu in smiselnosti dolocenih posegov v stavbo se je izkazal za zelo dobrega, saj je Dom za varstvo odraslih Velenje pridobil kvalitetne projektne osnove za uspešno realizacijo prenove in novogradnje doma. 
Konceptualno in idejno zasnovo smo izdelali tudi za prenovo Doma sta­rejših obcanov Kamnik. 

4.7STROKOVNI POSVET: V STAROSTI PRIJAZNI OBCINI PRILAGAJAMO BIVALIŠCA 
Inštitut Antona Trstenjaka je organiziral strokovni posvet z naslovom Sta-rosti prijazni obcini prilagajamo bivališca, prostor in infrastrukturo za starost. Na njem smo sodelovali: Urbanisticni Inštitut RS, FIRIS Imperl d.o.o., arhitekt Rok Grdiša, Zveza društev upokojencev Slovenije in naš biro s prispevkom Arhitektura sodobnih domov za stare ljudi kot jedro krajevnega medgene­racijskega središca; v njem sem predstavila nov koncept Medgeneracijskega središca Komenda. 
Pomembno vlogo pri oblikovanju domske oskrbe v manjših lokalnih skupno­stih je imel v letu 2020 ustanovljeni »Konzorcij 17« (Http://www.firis-imperl. si/konzorcij-17/). 
V to združenje je vkljuceno 30 srednjih in manjših obcin iz Slovenije; po­budnika sta bila skupaj z obcinami družba FIRIS IMPERL d.o.o. in Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Konzorcij 17 deluje kot usmerjevalec in koordinator razlicnih aktivnosti v smislu vzpo­stavitve mreže integrirane dolgotrajne oskrbe v lokalni skupnosti. Njegovi glavni nalogi sta pridobitev ustreznih financnih sredstev za vzpostavitev struktur programskih podsistemov integrirane dolgotrajne oskrbe v obcinah Konzorcija 17 in izbor referencnih javnih domov za starejše kot nosilcev iz­vajanja oskrbe v posameznih obcinah. V sklopu pobud konzorcija so v letu 2022 uspešno pridobili sofinanciranje za domove na Javnem razpisu za sofi­nanciranje gradnje objektov za zagotovitev varnega okolja bivanja za osebe, ki so odvisne od pomoci drugih, med drugimi tudi za novi dom v Kozjem, Podlehniku in Majšperku. 

4.8PROJEKT: NA KMETIJO! 
V leto 2020 smo vstopili s projektom NA KMETIJO!. Inštitut Antona Trstenjaka nas je povabil kot zunanje sodelavce – svetovalce za arhitekturo. Ta projekt sta v okviru Programa za razvoj podeželja 2014-2020 financirala Republika Slovenija (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) ter Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. 
Projekt je bil zasnovan v obliki preveritvene študije in poskusa izdelave modela za bivanje na eni od slovenskih kmetij kot vzorcnem modelu za bi-vanje starejših na kmetiji. V projektu Na kmetijo! so strokovnjaki Inštituta Antona Trstenjaka, podjetni kmetje, izkušeni arhitekti in drugi strokovnjaki ter množica starejših prostovoljcev na pobudo slovenske kmetijske in socialne politike ter državne uprave iskali odgovore na odprta vprašanja o možnosti bivanja starejših na kmetiji. 

Slika 9: Kmetija Matk 
Z analizo stanja in možnosti na kmetiji Matk v Logarski dolini smo ugoto­vili, da bi bilo obcasno bivanje starejših mogoce. Izdelali smo idejno zasnovo preureditve manjšega stanovanjskega objekta v sklopu kmetije, ki ga lastnik sedaj ne uporablja in bi ga bilo mogoce uporabiti za ta namen. 
Naša arhitekturna praksa je zadnjih 25 let je gradila na povezovanju teorije in prakse, sprejemanju novih izzivov, ki so prihajali iz gerontološke in zdra­vstvene stroke, te pa smo skušali nadgraditi z ustreznimi modeli bivanja. Tako se je arhitekturno delo oplajalo z gerontološko stroko, crpala pa sem tudi iz prakse in preverjenih rešitev na terenu. O izkušnjah dela na projektu Višnje Gore in Šentvida pri Sticni sem že pisala v tej reviji (Klepej Turnšek, 2014a). 
V arhitekturni nalogi se najprej postavijo vprašanja kako narediti arhitektu­ro, ki bo uporabniku omogocila kakovostno življenje. Tega ne more zagotoviti le dober material, dobre tehnicne rešitve in domišljeni interierji, ampak nekaj vec. Ta vec je bil vedno moj izziv. Bivališce za starejšega cloveka je obcutljivo podrocje oblikovanja, saj s starostjo to bivališce vedno bolj postaja starostnikov »svet«, vse dokler se njegovo fizicno obmocje uporabe in zaznav ne omeji na njegovo posteljo. Zato je obcutljivost za prostor potrebno razviti do te mere, da pogledamo v prostor z ocmi stanovalca in ga oblikujemo z empatijo do cloveka, ki je potreben pomoci in nege. O tem, kako graditi za starejše, je bilo zadnjih 25 let veliko napisanega in narejenega, kratek pregled stanja na tem podrocju sem napisala v prispevku Sodobne oblike bivanja v Zahodni Evropi, ki je bil objavljen v tej reviji (Klepej Turnšek, 2014b). 


5 ZAKLJUCEK 
Teh 25 let doživljam kot izredno ustvarjalen cas, z veliko vložene energije in razvojnih projektov. Pri šepajocem Zakonu o dolgotrajni oskrbi in slovenski realnosti z le 1,38 % BDP (Imperl, 2023), ki ga vlagamo v to podrocje staranja v Sloveniji, si za sedaj ne moremo veliko obetati. Vendar upam, da bomo našli nacin kako znanja in teorije spraviti v prakso skozi tisto »šivankino uho«, ki se mu rece »financiranje«, da bi v prihodnje omogocili kakovostno bivanje za stare ljudi tam, kjer so doma, oziroma tam, kjer je zanje najprimernejše okolje. 
Ce pogledamo na razvoj bivališc za institucionalno oskrbo starejših, ugotavljamo, da se je val novogradenj domov za stare ljudi v 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja proti 90-im letom ustavil; sledil je cas prenov in novogradenj v drugacni shemi financiranja. Z vstopom zasebnega kapitala, v obliki javno zasebnega partnerstva (prvi javno zasebni je bil Dom upokojencev Idrija) in povsem javnega kapitala kot npr. DEOS d.o.o., ustanovljen leta 1995, smo dobili vec tovrstne ponudbe na trgu. Tudi tuj kapital je našel svoj interes v Sloveniji, tako je svoje domove odprla tudi SeneCura Central SI d.o.o. Vlaganje v gradnjo javnih domov se je po letu 2020 mocno zmanjšalo. 
V zadnjih 25 letih zasledimo razvoj konceptov bivanja v domovih za stare ljudi od velikih hotelskih zasnov objektov za dvesto in vec stanovalcev, do manjših domov za do petindvajset stanovalcev. Ugotavljamo, da je velikost domov obratno sorazmerna z razvojem programov za kakovostno staranje. Bolj ko raste število programov in dobro mreženje pomoci starejšim, dlje lahko starejši ostanejo doma. S tem je potreba po domski oskrbi preložena v cas, ko clovek kljub pomoci ne more vec živeti sam. 
Razvoj bivalne kulture starejših gre v dve smeri. Mocnejša postaja iniciativa po organizaciji dobre mreže za pomoc starejšim v raznih oblikah neinstitucio­nalnega varstva in v drugi smeri razvoj institucionalne oskrbe s poudarkom na negi. Danes se pri oskrbovanju starejših soocamo s povsem drugimi problemi kakor pred 25 leti; tako je na primer današnji problem predvsem pomanjkanje kadra. Težave so tudi na podrocju financiranja. Generacija, ki je danes nekaj let pred upokojitvijo, se že srecuje z revšcino, o kateri piše tudi Porocilo ZN za leto 2023, srecuje se tudi s krizo formalnega in neformalnega oskrbovanja. 
Privilegij starih ljudi, ko je tradicionalna družina pred sto in vec leti skrbela za starostnika do smrti, je preteklost. Sedaj pa zgolj z »organizacijo« tega stan­darda ne bomo veliko dosegli. Srecujemo se pred novim izzivom – zaživeti na skupnostni nacin bivanja. Arhitektura bivališc za starejše bo dejavni gradnik kakovosti bivalne kulture takrat, ko bo izhajala iz skupnostne logike življenja, ko bo najboljši možen kompromis rešitev, ki jo oblikuje življenje v skupnosti, v kateri starejša oseba živi. 
LITERATURA Https://www.domobsavinji.si/ Https://ssrs.si/noo-ceb-projekti/noo-projekti/smarje-pri-jelsah/ Http://www.firis-imperl.si/konzorcij-17/ Imperl Franc (2012). Kakovost oskrbe starejših – izziv za prihodnost. Logatec: Firis Imperl & Co., 
Seniorprojekt. Imperl Franc (2023). Zakon o dolgotrajni oskrbi – kriticen pregled. V: Kakovostna starost, let 26, št. 4, str. 44-57. Klepej Turnšek Vera (2014a). Krajevna medgeneracijska središca – dvig kulture kraja. Primer obcine Ivancna Gorica. V: Kakovostna starost , let 17, št. 3, str. 29-49. Klepej Turnšek Vera (2014b). Sodobne oblike bivanja starejših v zahodni Evropi. V: Kakovostna starost, let 17, št. 2, str. 3-11. Pravilnik o minimalnih tehnicnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev. Uradni list RS, št. 
67/06, 135/21 in 19/24. Ramovš Jože (2008). Krajevno medgeneracijsko središce. V: Kakovostna starost, let. 11, št. 1, str. 26-45. Ramovš Ksenija (2024). 32 let delovanja Inštituta Antona Trstenjaka. V: Kakovostna starost, let. 27, št. 1, 
str. 19-59. 
Strategija varstva starejših do leta 2010 – Solidarnost, sožitje in kakovostno staranje prebivalstva (2007). Republika Slovenija: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve; The Strategy ob Care vor the Elderly till 2010 – Solidarity, good intergenerational Relations and quality Ageing of the Population. 
Republik of Slovenia: Ministry of Labour, Family and social Affairs. Winter Hans-Peter, Imperl Franc (2010). Oskrba starejših – mora ali izziv jutrišnjega dne.  V: Kakovostna starost, let. 13, št. 1, str. 90-102. 
Avtorica: Vera Klepej Turnšek: projektiva@arhivitae.si