PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini s-%	«•
Abb. postale I gruppo	" LiCIlfl VU IlF
Leto XXIX. Št. 272 (8674)
TRST, torek, 20. novembra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
IZIDI NEDELJSKIH DELNIH DEŽELNIH IN UPRAVNIH VOLITEV
Krepko napredovanje socialistične stranke Močna uveljavitev KP1 v Raveni in Sieni
KD ni utegnila obdržati svojih glasov - V deželi Tridentinska-Gornje Pomi ižj e imajo demokristjani in Volkspartei absolutno večino - Nazadovanje des>nice
RIM, 19. — Nedeljske deželne volitve na Tridentinskem-Gornjem Poadižju ter nedeljske in ponedeljkove upravne volitve za obnovitev pokrajinskega sveta v Raveni, nekaterih večjih občin in večjega itevila malih občin, katerih se je udeležilo skoraj dva milijona volivcev, so bile preizkušnja za stranke po zadnjih političnih volitvah, ko je krščanska demokracija ostro krenila na desno z Andreottijevo vlado. Izidi teh volitev so tudi dokaz, kako so volivci odgovorili na novo politično usmeritev v Italiji z novo vlado leve sredine ter na politične perspektive, ki jih nakazuje KRI s svojim predlogom o «zgodovinskem kompromisu».
Po dokončnih izidih na Tridentin-
skem-Gornjem Poadižju, kakor tudi po dokončnih ali delnih izidih v ostalih italijanskih krajih, so levičarske stranke tudi tokrat napredovale, krščanska demokracija ni utegnila obdržati glasov, ki jih je dobila na zadnjih političnih volitvah, desnica pa je nazadovala. Od levičarskih strank je PSI krepko napredovala, komunisti pa so na splošno utrdili svoje dosedanje položaje. Med strankami leve sredine se je ponovno okrepila republikanska stranka, medtem ko socialdemokrati
zgubljajo glasove predvsem v korist socialistov.
V deželi Tridentinska - Gornje Poadižje je 490.019 volivcev izvolilo 70 članov novega deželnega sveta Glasovi so bili takole razdeljeni: KD 174.403 (35,6 odst.) — 26 svetovalcev; PSI 40.968 (8,4 odst.)
—	6 svetovalcev; PSDI 23.219 (4,7)
—	3 svetovalce; PRI 13.126 (2,7) —
1 svetovalca; KPI 36.948 (7,5) — 5 svetovalcev; PLI 8.409 (1,7) — 1 svetovalca; MSI - DEN 15.298 (3,1)
—	2 svetovalca; PPST • Volkspar-
....................................
NA ZVEZI INDUSTRIJCEV V TURINU
Pogajanja za dopolnilno delovno pogodbo Fiata
Sindikati zahtevajo vetje obveznosti Fiata na Jugu
TURIN, 19. — Tukaj so se na sedežu Zveze industrijcev začela pogajanja za novo dopolnilno delovno pogodbo delavcev družbe Fiat. Pogajanja zanimajo več kot dvesto tisoč delavcev. Družbo Fiat zastopa pooblaščeni upravitelj Umberto Agnelli. Z njim so še številni visoki funkcionarji. Federacijo kovinarskih delavcev pa zastopajo trije zvezni tajniki Trentin, Camiti in Benvenuto, z njir ' pa so še tajniki in funkcionarji krajevnega in deželnega kovinarskega sindikata.
Takoj ob srečanju je Umberto Agnelli izjavil, da je Fiat pripravljena odkrito razpravljati o vsebini «platforme» zahtev federacije kovinarskih delavcev, ker je prepričana, da se bodo lahko samo z odkritim pogovorom s sindikalnimi predstavniki začela reševati važna gospodarska in socialna vp-ašanja, ki pretresajo državo. Agnelli je izrazil pripravljenost pogovarjati se tudi o zahtevah po izboljšanju delovnega sistema in delovnih razmer v podjetju, o norih naložbah na Jugu ter poudaril, da je Fiat pripravljena na velike bodoče inve stici.je, če bo prevladovalo «vzdušje razumevanja in ravnovesja». Ob zaključku je Umberio Agnelli izjavil, da Fiat postavlja samo eno nepremostljivo omejitev:	«načelo
podjetja, niegovr. gospodarsko in poslovno stvarnost, njegovo ustvar jalno vlogo in pravic» podjetja v okviru italijanske družbe».
Pogajanja so bila pri zaprtih vratih. Ob zaključku so sindikati objavili sporočilo, v katerem pravijo, da je razpoložljivost družbe Fiat, da začenja globalno obravnavati sindikalne zahteve, prva pozitivna točka. Sindikati poudarjajo, da je njihov namen resno nadaljevati pogajanja, ker se zavedajo sedanjega položaja. Dodajajo pa, da se bodo prav zato odločno zavzeli za dosego zadanih si smotrov, ker se zavedajo, da ta pogajanja ne zanimajo samo delavce Fiata, temveč tudi vse delovse sile na Jugu, ki pričakujejo koreniti preobrat gospodarske politike v državi. Glede tega vprašanja bodo sindikati neizprosni.
Ponoven
izraelsko-
egiptovski
sestanek
KAIRO, 19. _ Ob kilometru 101 na državni cesti Kairo — Suez je prišlo danes do petega sestanka med izraelskimi in egiptovskimi piredstavniki. Izraelce je kof ponavadi zastopal gen. Jariv, Egipčane pa gen. Džemasi. Po vesteh iz izraelskih virov naj bi bil govor v nadaljnjih sporazumih o izmenjavi vojnih ujetnikov ter o odstranitvi trupel padlih. Govorili sc baje tudi o tehničnih detajlit, ki zadevajo oskrbovanje tretje armade in mesta Suez. Prihodnji sestanek med izraelskimi in egiptovski mi predstavniki bo v četrtek.
Sporočilo o današnjih pogovorih dokazuje, da so pogajanja o izva-
janju 2. točke egiptovsko - izraelskega sporazuma še vedno zelo težavna. Gre za umik nasprotujočih si vojsk na položaje, ki so jih imele 22. oktobra. Izraelci zatrjujejo, da tistega dne položaji niso bili točno določeni, saj so se bitke še nadaljevale.
Znano je, da so Izraelci nadalie-vali z vojaškimi pobudami do 24. oktobra, ko so popolnoma odrezali tretjo egiptovsko armado in mesto Suez. Povratek na položaje iz 22. oktobra bi torej pomenil za izraelsko vojako izgubo ceste Kairo — Suez ter konec obkolitve tretie armade.
Medtem se je nadaljevala izmenjava vojnih ujetnikov, ki ni zabeležila, kljub težavam v pogovorih o izvajanju točke št. 2, zastojev.
Irak je danes sporočil, da se ne bo udeležil medarabskega vha, ki bo 26. tega meseca v Alžiru. Glasnik iraške vlade je dejal, da so sprejeli to odločitev, kljub temu, da se Bagdad zaveda {»mena skupnega arabskega nastopa.
Ir»k je mnenja, da alžirski vrh np bo ustrezal pričakovanjem a-rabskih ljudstev, ki pričaikujeio osvoboditev arabskega ozemlja izpod izraelskega tarma. Podpiral pa bo vsako pobudo za rešitev arab skih problemov, še zlasti vprašanja Palestine.
RIM, 19. — Predsednik republike Leone je danes spreiel na Kvirinalu zunanjega ministra Mora, s katerim se je zadržal v daljšem pogovoru.
tei 132.177 (27) — 20 svetovalcev; PPTT - Tridentinsko - južnotirolska ljudska stranka 23.071 (4,7) — 3 svetovalce; KP - ML 1.189 (0,2) — nobenega svetovalca; Južnotirolska socialno - napredna stranka 4.014 (0,8) — 1 svetovalca; Tirol 12.056 (2,5) — 2 svetovalca. Na volitvah je nastopilo še nekaj manjših krajevnih strank, ki niso dobile nobenega mesta v deželnem svetu.
Kot je bilo pričakovati je krščanska demokracija kljub nazadovanju ohranila v Tridentu absolutno večino s 55,3 odst. glasov in 21 izvoljenimi svetovalci. Za njo so najmočnejša stranka socialisti, ki so dobili 10,9 odst., in 4 svetovalce, kot tretja stranka v Tridentu pa so komumsti z 9,2 odst. in 3 svetovalci
V	Bocnu pa je tudi tokrat dobila največ glasov Volkspartei, čeprav je izgubila precej glasov na račun ostalih manjših južnotirolskih krajevnih strank.
V	deželi Tridentinska - Gornje Poadižje je bilo tokrat 15.171 manj volivcev zaradi vstopa v veljavo norm, ki jih določa južnotirolski «paket». Po teh normah niso imeli volilne pravice vsi tisti državljani, ki nimajo najmanj štiri leta stalnega bivališča v deželi.
Na vseh nedeljskih in včerajšnjih volitvah so ugotovili visok odstotek volivcev. To velja tudi za upravne (pokrajinske in občinske) volitve v ostalih italijanskih pokrajinah, kjer je volilo 87,7 odst. volivcev. Zelo visoki odstotki so bili doseženi v večjih mestih, kot na primer v Anconi, Belluno, Raveni.
V	Raveni, kjer so izvolili nov pokrajinski svet, sta se ponovno izredno uveljavili KPI s 116.517 glasov (48,3 odst.) in PSI, ki je prejela 21.051 glasov (8,7 odst.). Tako KPI kot PSI sta tu povečali glasove in si zagotovili absolutno večino v pokrajinskem svetu (15 mest KPI, 3 mesta PSI) na 30 svetovalcev. Krščanska demokracija je v Ra venni izgubila 2,2 odst. glasov, značilno pa je, da so v Ravenni izgubili tudi republikanci, kjer imajo sorazmerno mnogo volivcev. 'Republikanci so izgubili več kot dva tisoč glasov. V tej pokrajini desnica nima niti enega svetovalca.
Velik uspeh so dosegli komunisti in socialisti tudi za obnovitev občinskega sveta v Sieni, kjer so znatno povečali število glasov in si zagotovili absolutno večino. KPI je dobila 19.731 glasov (42,6 odst.), PSI pa 5.539 (12 odst.). V Sieni je krščanska demokracija močno nazadovala in zgubila skoraj 10 odstotkov glasov v primerjavi s prejšnjimi občinskimi volitvami. Komunisti in socialisti so torej dobili skupno 22 od 40 izvoljenih svetovalcev.
Po vsem tem lahko ponovimo začetno ugotovitev, da je levica tudi na teh volitvah napredovala. Značilno pa je, da je Volkspartei v Gornjem Poadižju izgubila monopol nad glasovi nemškega prebivalstva na račun ostalih krajevnih manjšinskih strank. Hkrati pa se je s temi volitvami povečalo število izvoljenih nemških deželnih svetovalcev in zmanjšalo število italijanskih svetovalcev v bocenski pokrajini.
Socialisti so z velikim zadovoljstvom komentirali volilne iride. Tajnik PSI De Martino je dejal, da
stranka sedaj pri vsakih volitvah vztrajno napreduje. Poudaril je, da je pomen sedanjih izidov za socialiste zelo važen, ker so socialisti ponovno vstopili v vlado leve sredine in dobivajo vedno večjo podporo ljudstva v svojem boju za splošni napredek.
Tajnik KPI Berlinguer pa je izjavil, da je iz dosedanjih izidov razvidno, da predstavlja komunistična partija veliko moč v okviru splošnega premika na levo. še posebno je Berlinguer poudaril pomen zmage v Raveni in Sieni, kjer so komunisti znatno povečali svoje glasove.
Izrazil je zadovoljstvo za utrditev KPI tudi v tistih krajih, kjer je vedno «kraljevala» krščanska demokracija. Obenem je tajnik KPI poudaril pomen uspeha socialistične stranke.
Predsednik poslanske skupine KD Piccoli je prav tako izrazil zadovoljstvo svoje stranke za glasove, ki
Gornje Poadižje, kjer je bila doslej za vladi skupno s Volksparteijem.
jih je dobila v deželi Tridentinska - | ima 87 let.
Ceausescu ne pojde v Grčijo
ATENE, 19. — Glasnik grškega zunanjega ministrstva je sporočil, da je romunski predsednik Ceausescu odpovedal uradni obisk, ki bi ga moral imeti v Grčiji od 21. do 24. novembra. Glasnik ni obrazložil vzroke odpovedi. Jasno pa je, da je romunski predsednik odpovedal obisk zaradi zadnjih krvavih dogodkov v Atenah in zaradi proglasitve obsednega stanja v vsej državi.
TEL AVIV, 19. — Zdravstveno stanje nekdanjega izraelskega ministrskega predsednika Ben Guriona, ki ga je včeraj zadela kap, je še vedno izredno hudo. Ben Gurion
NOBENIH NOVIH RESTRIKCIJ V IZVOZU PETROLEJA V ECS
Cena petroleja v ospredju zasedanja OPER na Dunaju
Zasednje držav proizvajalk petroleja na Dunaju
«lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIimillllllllllllllllllllUflllllllllllllMIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIMIIimillllllllHIIIIIIIII
DOSLEJ DEVET SMRTNIH ŽRTEV V PROTIFAŠISTIČNIH MflNIFESTflCIJflH
Masovne aretacije študentov v Atenah Vojaška sodišča izrekla prve obsodbe
Obsedno stanje bo v veljavi mesec dni - Vrsta manifestacij demokratičnih organizacij v Italiji
57?kjtJBlS r-
:	-»uri,
Skupina aretiranih grških študentov na Trgu Omonia v Atenah čaka, da jih prepeljejo na zasliševanje v
razne policijske postaje
URADNI OBISK LIBIJSKEGA PREDSEDNIKA V JUGOSLAVIJI
V Beogradu pogovori Tito-Cedafi
Predsednika ugotovila uspešen razvoj odnosov med obema državama
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 19. — Včeraj pozno popoldne so se v Belem dvoru na Dedinju začeli uradni jugoslovansko -libijski razgovori med predsednikom Titom in predsednikom revolucionarnega sveta arabske republike Libije polkovnikom El Gedafijem, ki je s soprogo in številnim spremstvom včeraj ob 13. uri prispel na štiridnevni uradni obisk v Jugoslavijo.
V razgovorih so z jugoslovanske strani sodelovali med drugim predsednik zveznega izvršnega sveta Džema! Bijedič, zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic, zvezni tajnik za narodno obrambo armadni general Nikola IJubičič, načelnik glavnega štaba JLA generalpolkovnik Stane Potočar, z libijske strani pa med drugimi šef generalnega štaba Abu Baker, poveljnik vojnega letalstva polkovnik Fariani, poveljnik vojne mornarice kapetan šakšuki, načelnik glavnega štaba vojnega letal stva major Ibrahim in minister za petrolej Mabruk. Po sestavi obeh delegacij, v katerih so bile z obeh strani visoke vojaške osebnosti se da sklepati, da niso razpravljali sa mo o političnih, in gospodarskih vpra šnnjih. Tema razgovora se verietno nanaša na oskrbovanju libijske voj
izvodnje.
V	včerajšnjih razgovorih so po uraanih sporočilih proučili stanje in možnosti razvoja jugoslovansko libij-tkih odnosov na raznih področjih in izmenjali misli o aktualnem mednarodnem položaju, posebno o stanju na Bližnjem vzhodu. Pri proučevanju dvostranskih vprašanj je obojestransko odraženo zadovoljstvo zaradi njihovega splošnega razvoja.
Po sinočnjih razgovorih je predsednik Tito priredil v Belem dvoru v čast svojih gostov večerjo, na kateri so bili vsi člani delegacije libijskega predsednika. Pri večerji je Tito izročil El Gedafiju odlikovanje jugoslovanske velike zvezde, El Ge-daf, Titu najvišje libijsko odlikovanje red republike.
V	svojih zdravicah na večerji sta Tito in Gedafi z zadovoljstvom ur-tov ila uspešen razvoj v sodelovanju meo obema državama in izrazila željo po nadaljnjem sodelovanju na političnem, gospodarskem, tehničnem in drugem področju. Ugotovila sta da Jugoslavija in Libija kot neuvrščeni državi zelo uspešno sodelujeta tudi na mednarodnem področju. O-boje vežejo skupna zainteresiranost za rt anitev in krepitev miru in rešitev perečih mednarodnih vprašanj.
ske z orožjem jugoslovanske pro- Oba sta opozorila na nevarni položaj
na Bližnjem vzhodu, kjer se lahko zagotovi trajen mir edino, če Izrael opusti svojo napadalno politiko.
B. B.
Pomanjkanje goriva za tovornjake
RIM, 19. — V zadnjih dneh je v severni Italiji veliko pomanjkanje plinskega olja za tovornjake. Vsedržavna zveza avtoprevoznikov je posredovala pri ministrstvu za industrijo. S posebnim sporočilom je opozorila na nevarnost, da bo moralo veliko število prevoznih podjetij v severni Italiji prenehati z obratovanjem zaradi pomanjkanja goriva za tovornjake.
NOVI DELHI, 19. — V Indijo bo prispela jutri sovjetska delegacija, katere namen je pripraviti podrobni načrt za skorajšnji obisk generalnega tajnika KP SZ Brežnjeva v Indiji.
BEOGRAD, 19. - Predsednik ZIS Džemal Bijedič je sprejel danes alžirskega veleposlanika v Beogradu, ki mu je izročil poslanico predsednika Bumediena za Tita.
, A TUTlTTtfT'
■ -__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
■iiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiifiitiiiiiitiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimniiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiin ATENE 19 _Vojaško sodišče je
danes izreklo prve obsodbe za osebe, ki so jih aretirali v soboto < v teku manifestacij proti polkovni-škemu režimu. Obsodili so štiri delavce, Id so jih- obtožili, da se niso podredih ukazom vojaških oblasti. Vse štiri so obsodili na štiri leta zapora. Pred sodiščem se je moral zagovarjati tudi peti . delavec,' ki pa so ea vojaške oblasti oprostile. , Vojaška policija je medtem ponovno aretirala dva nekdanja poslanca levičarske stranke EDA Ne-feludisa in Beovo, ki so ju pred kratkim osvobodili, ko so proglasili amnestijo.
Policija in vojaki* 1 * * * V v polni bojni opremi nadzorujejo tudi danes strateške točke grškega glavnega mesta. Okrog poldne je policija posredovala v bližini politehnike, kjer je razpršila mimoidoče in nekatere tudi aretirala. Zaradi obsednega stanja, ki je v teku od sobote, policija lahko aretira skupine ljudi, ki štejejo več kot pet oseb. V teku današnjega dne so pred politehniko aretirali dvesto mladeničev, ki so jih odpeljali s tremi tovornjaki. Petdeset mladeničev so odpeljali v notranje dvorišče univer-če, od koder so jih premestili v policijske kasarne. Vojaške oblasti so umaknile tanke in oklopna vozila z vseh ulic. Krožijo pa policijski agenti, ki ugotavljajo istovetnost številnih oseb. Nad Atenami letijo helikopterji, s katerimi polkovniki lahko pravočasno zvedo, če nastanejo kjerkoli nevarni sprevodi.
Minister za informacije Spiros Zumatsis je sporočil, da so v-noči
Izidi nedeljskih deželnih volitev v deželi Tridentimka-Gornje Poadižje, v ravenski pokrajini in v številnih italijanskih občinah, kjer je volilo skoraj dva milijona volivcev, so bili izredno u-godni za levičarske stranke. Socialisti so povsod krepko napredovali, komunisti pa so se zelo dobro uveljavili v Raven! in Sieni, kjer ima levica večino. V deželi Tridentinska-Gornje Poadižje sta seveda prevladovali krščanska demokracija v Tridentu in Volkspartei v Bocnu. Ti dve stranki imata tudi absolutno večino v deželnem svetu. Kljub temu pa sta obe nekoliko nazadovali. Največ je krščanska demokracija Izgubila v Sieni. V vseh krajih pa je desnica precej nazadovala. Poleg socialistov in komunistov so se okrepili tudi republikanci.
Grška vojaška sodišča so izrekla prvo obsodbo nad delavci, ki so se udeležili protifašističnih demonstracij. Do sedaj je bilo obsojenih šest delavcev. V vsej državi je še vedno v veljavi obsedno stanje, ki bo trajalo vsaj mesec dni, medtem ko so policijsko uro preklicali povsod razen v Solunu in Atenah. Tudi včeraj je policija izvedla številne aretacije študentov.
med petkom in soboto aretirali skupno 866 oseb, od katerih je približno polovica študentov, polovica pa delavcev in uradnikov.
Obsedno struje, ki so ga proglasili pred dnevj bo ostalo v veljavi, kot poročajo danes iz krogov notranjega ministrstva, mesec dni, kot predvideva ustava. Ko bo ta rok potekel, bo ministrski svet lahko podaljšal za drugih 30 dni obsedno stanje in izredne zakone. Grške univerze bodo za sedaj ostale zaprte. Predvidevajo, da bo ukrep veljal vsaj dvajset dni.
V	Italiji je bila danes vrsta manifestacij proti grškemu polkovni-škemu režimu. V Neaplju je dvesto grških študentov zasedlo fakulteto za arhitekturo. Na kraj so prispeli številni agenti javne varnosti in karabinjerji, ki pa niso posegli. V Milanu je bila šolska dejavnost danes skoraj popolnoma paralizirana, številne napredne organizacije so organizirale manifestacije, da bi izrazile ogorčenje demokratične javnosti ob zadnjem zločinu atenskega fašističnega režima. študentje so organizirali sprevod, ki je,nekaj ur blokiral promet v mestnem središču.
Na univerzi je bila popoldne splošna skupščina, ki jo je priredilo študentovsko gibanje, da bi proučilo dogodke v Atenah. Ob koijcu so študentje organizirali sprevod, ki je od univerze odkorakal do Trga Cavour, kjer je Mario Capanna imel javno zborovanje.
V	zadnjih urah se je število smrtnih žrtev fašistične represije v Grčiji povzpelo na 11. V bolnišnici sta namreč umrli še dve osebi. Poročajo tudi, da bo policijska ura ostala v Atenah še nadalje v veljavi, preklicali pa so jo v drugih grških mestih, razen s Solunu, kjer velja od 23. do 5. Vojaška sodišča so medtem izrekla še dve obsodbi: gre za dva delavca, ki so ju obsodili na 5 let zapora. Obenem so jima odvzeli politične pravice za pet let.
Vlada potrojila deželni sklad
RIM, 19. — Vlada je imela sinoči sejo, na kateri so sklenili povečati sklad za deželni razvoj od 140 na 460 milijard lir. Deželne u-prave so po objavi proračuna za prihodnje poslovno leto odločno protestirale zaradi skromne podpore, ki jo je vlada določila za razvoj deželnih uprav. Zato je sedaj vlada spremenila to proračunsko postavko v korist deželnih uprav, ki se je dejansko potrojila.
Poleg tega je vlada tudi sklenila, da bo spremenila deželni finančni zakon, da se olajša finančno poslovanje deželnih uprav, ki je bilo do sedaj precej omejeno in je povzročalo spore med deželnimi in državno upravo. Obenem se je vlada obvezala, da bo pripravila zakonski odlok, s katerim bo na novo uredila računovodstvo deželnih uprav.
Minister za proračun in gospodarsko načrtovanje Giolitti je poudaril, da je s temi sklepi vlada sprejela zahteve dežel.
DUNAJ, 19. — V avstrijskem glavnem mestu se nadaljuje zasedanje ministrov držav proizvajalk petroleja. Današnje zasedanje je za zaprtimi vrati ter se ga udeležuje kakih 50 delegatov pod predsedstvom kuvajstkega ministra za petrolej Al Atikija. Pred začetkom popoldanskega dela zasedanja je predstavnik Saudove Arabije Jamani še enkrat poudaril stališče arabskih držav, ki so odločile skrčiti dobave petrolija državam, ki podpirajo Izrael.
Potem ko je dejal, da bodo restrikcije veljale tudi za januar, je Jamani izjavil, da jih bodo ukinili samo za tiste države, ki bodo odločno podprle arabske države v njihovi borbi za umik Izraela z zasedenih arabskih ozemelj. Jamani je izrecno omenil Japonsko in dejal, da bi Tokio lahko nudil arabskim državam vojaško pomoč in da bi nato lahko prekinil diplomatske odnose z Izraelom. Omenil je tudi odnose z zahodnimi petrolejskimi družbami. Zjutraj so obravnavali samo tehnična vprašanja. Iranski predstavnik je izjavil, da so vrata za pogajanja z	petrolej-
">i družbami še vedno odprta.
Kot znano so države proizvajalke petroleja na včerajšnji seji spenile, da bodo evropske države članice EGS (razen Nizozemske) dobile decembra ravno toliko petroleja, kot so dobile novembra.
Na današnjem zasedanju naj bi bil govor predvsem o ceni surovega petroleja, kot so izjavili nekateri arabski predstavniki prisotnim novinarjem. Mnenje držav proizvajalk je, da je petrolej blago kot vsako drugo, zato ni mogoče določiti njegove cene vnaprej, temveč je treba uooštevati razvoj tržišča. Cilj politike cen držav proizvajalk ie ohraniti nakupno moč surove nafte.
Zasedanje ministrskega sveta držav proizvajalk se.bo nadaljevalo jutri, ko se bo po. vsej verjetnosti zaključilo.
Ukrepi v ZRN za omejitev potrošnje bencina
BONN, 19. — Zahodnonemška vlada je spričo zmanjšanja izvoza petroleja iz arabskih držav sprejela nekaj .drastičnih ukrepov za omejitev potrošnje petrolejskih proizvodov. Predvsem je prepovedala kroženje avtov ob nedeljah. Prepoved bo stopila v veljavo ob 3. uri v nedeljo ter bo veljala do 3. ure v ponedeljek., Prepoved zadeva za sedaj samo prihodnje štiri nedelje (25. novembra, 2., 9. in 16. decembra). Ukrep bodo zelo verjetno ukinili za časa božičnih in novoletnih praznikov, ni pa izključeno, da bo po novem letu spet stopil v veljavo. Obenem so zahodnonemške oblasti sklenile omejiti hitrost: na avtocestah ne bodo smeli avtomobilisti presegati 100 km na uro, na ostalih cestah pa 80 km na uro.
Tudi britanska vlada je sprejela ukrepe za omejitev potrošnje petrolejskih proizvodov. Čeprav ni prepovedala kroženja avtov ob nedeljah, je pozvala avtomobiliste, naj ostanejo ob nedeljah doma in naj ne vozijo hitreje kot 80 km na uro.
Ameriški tednik «Time» zatrjuje v zvezi s Kissingerjevim potovanjem v Japonsko, da je japonski ministrski predsednik Tanaka sporočil ameriškemu državnemu tajniku, da bo Japonska vodila odslej nekoliko bolj naklonjeno politiko do Arabcev, da bi si zagotovila oskrbo s petrolejem.
Dne 26. novembra bo odpotovala iz Tokia na Bližnji vzhod japonska delegacija, katere namen je orisati japonsko stališče do bližnjevzhod-nih problemov arabskim državam. Prihodnji četrtek pa bi japonska vlada morala sprejeti vrsto ukrepov v okviru nove politike, ki naj bi bila naklonjena Arabcem.
danes se nadaljujejo pogajanja med strankami leve sredine
Sestava odbora in razna imenovanja v ospredju razgovorov o preverjanju
Socialisti zahtevno mesto podžupana - Demokristjanska kandidatura Tonuttija za predsednika pristaniške ustanove
Danes popoldne se bodo nadaljevala pogajanja med petimi strankami leve sredine o preverjanju tržaške občinske uprave. Že prejšnji torek je bila na razgovorih v o-spredju sestava občinskega odbora, o tem se bo danes razgovor nadaljeval. Prejšnji teden so socialisti uradno zahtevali podžupansko mesto, ki ga imajo socialdemokrati. Socialisti so to utemeljili z izidi zadnjih deželnih volitev, ko je PSI postala druga stranka v levi koaliciji v naši pokrajini, pa tudi z dejstvom, da šteje sedaj socialistična skupina pet svetovalcev, socialdemokratska pa samo tri. Poleg tega socialisti pravijo, da so bili dosedaj podžupani predstavniki raznih strank koalicije, nikoli pa podžupan ni bil socialist.
Že na torkovem sestanku so se socialdemokrati uprli kakršni koli spremembi. Pri tem se sklicujejo na izide upravnih volitev v občinski svet, ko je presegla PSDI rahlo višje število glasov kot kandidatna lista PSI. Končno so svojo kandidaturo postavili tudi republikanci, ki stalno zvišujejo svoje število glasov in ki imajo v občinskem odboru samo eno mesto, v svetu pa tri svetovalce.
Položaj je torej do skrajnosti zapleten in je za sedaj zelo težko predvidevati, kako ga bodo rešili, to pa še zlasti, ker povsem logično spadajo med preverjanje ne samo mesta v občinskem odboru, temveč tudi predsedstva nekaterih zelo važnih krajevnih ustanov. Formalno se o tem na uradnih razgovorih ne govori, ker gre za preverjanje na ravni tržaške občine, v resnici pa spadajo mesta predsednika tržaškega pristanišča, rotacijskega sklada, Delavskih zadrug, trgovinske zbornice itd. v okvir številnih političnih vprašanj, ki so na dnevnem redu preverjanja odnosov med petimi strankami leve sredine.
Ta del pogajanj pa je nepričakovano postal že zlasti zapleten zaradi čudnih notranjih odnosov v KD, kjer je vodstvo stranke namreč kandidiralo za predsednika avtonomne ustanove tržaškega pristanišča deželnega tajnika KD Tonuttija. Njegovi kandidaturi pa na prikrit način oporeka Fanfanijeva struja v stranki, za katero menda kandidira na isto mesto njen krajevni prvak. Ker pa gre za imenovanje, ki je formalno odvisno od Rima, čeprav je tradicionalna praksa, da Rim naredi, kar se dogovore krajevni politični činitelji, tokrat odločitev krajevnega vodstva še ni dokončna.
Pogajanja o preverjanju med strankami leve sredine so torej prešla v drugo fazo, ko so na dnevnem redu imenovanja, pa čeprav s tem še zdaleč ni rečeno, da je zaključena prva faza, med katero so obravnavali programske obveznosti. Večina vprašanj je namreč ostala odprtih, oziroma so stališča delegacij še vedno dokaj ostro ločena.
čaja, ki se bo ukvarjalo z javnimi prevozi. S tem načrtom se načeloma strinjajo vsi, različna pa so mnenja o postopku, ker bi se lahko novo podjetje znašlo v resnih težavah, ker bo deficitno in ne bi moglo najeti niti posojil.
Slovenska specifična vprašanja so bila na dnevnem redu zadnjih zasedanj pred dvema tednoma in bo treba sedaj ugotoviti, katera in na kakšen način bodo prišla v zapisnik zaključkov pogajanj.
Jutri seja deželnega sveta
Jutri dopoldne ob 9.30 se bo sestal deželni svet. Na dnevnem redu bo razprava o vprašanjih in interpelacijah, nakar bodo svetovalci izvolili 12 novih članov v upravni svet deželnih bolnišniških ustanov Ospedali Riuniti, Ospedale Maggiore in Santa Maria Maddalena.
Jutri popoldne se bo sestal deželni odbor za določitev homogenih
področij za izvajanje določil deželnega zakona štev. 29 iz letošnjega leta (zakon uvaja tako imenovane Gorske skupnosti). V četrtek dopoldne se bo sestala prva deželna komisija, da bi obravnavala proračun Furlanije - Julijske krajine za leto 1974 in obračun za leto 1972. Komisija bo nadaljevala razpravo o obeh dokumentih tudi v petek.
SODELOVANJE MED SGZ IN ESA
Predsednik deželne ustanove Di Natale uradno obiskal Slov. gospodarsko združenje
V pogovoru s predstavniki slovenskih obrtnikov pregledali vrsto perečih vprašanj
V petek zvečer se je mudil na
# Sinoči se je ponovno sestal devinsko - nabrežinski občinski svet. Nadaljevali so z razpravo o točkah, ki so bile na prejšnjem dnevnem redu. Med vprašanji svetovalcev je bil govor tudi o uvedbi brezplačne smetarske službe v vseh kraških vaseh in o pomoči deželne uprave ži-vonorejcem, ki jih je letos poleti prizadela suša. O seji bomo še poročali.
0 Na sedežu v Ul. Colautti 6 se bo drevi sestala rajonska konzulta za Sv. Vid — Staro mesto. Razpravljali bodo o zdravstvenih in socialnih vprašanjih rajona. Seje se bo udeležil tudi občinski odbornik za zdravstvo.
obisku pri Slovenskem gospodarskem združenju predsednik deželne Ustanove za razvoj obrtništva-ESA, prof. Diego Di Natale.
Uglednega gosta, ki je tokrat prvič obiskal novi sedež SGZ, so sprejeli predsednik SGZ Stanko Bole, direktor Jurij Kufersin, načelnik in tajnik obrtniške sekcije Andrej Renar in Karel Grgič ter strokovnjak za obrtniška vprašanja pri SGZ dr. Milan Klobas.
Po ogledu novega sedeža so takoj prešli na obravnavo problemov, ki zadevajo obrtniško kategorijo. Prof. Di Natale je nakazal glavne smernice delovnega programa ESA za leto 1974 in obrazložil najvažnejše točke, posebno kar se tiče tudi specifičnih problemov manjšinskega obrtništva. Tako bo dokončana študija o stanju ozrtništva na našem Krasu in začeta študija oz. načrt za splošen razvoj v Na-diških dolinah. V obeh primerih je naša gospodarska ustanova živo zainteresirana, saj gre za področja, kjer naša manjšina živi in deluje.
V zvezi s študijami naj omenimo tudi velik uspeh ESA pri razvoju obdelovanja kamna v nekaterih
furlanskih občinah. Dobro bi zato
.....minut.........umi.....................„„„
OD ČETRTKA DALJE V LJUBLJANI
Tridnevno strokovno posvetovanje o plovnih poteh Jadran-Obdonavje
Nastopili bodo izvedenci iz 6 držav
Na ljubljanskem magistratu bo Morava - Donava»), glavni ravna-tridnevno posvetovanje o notranjih telj pristaniške ustanove v Stras-
Tu gre predvsem za važno vprašanje, kot je perspektiva pretvarjanja Trsta v petrolejsko pristanišče, o čemer imajo ločena stališča socialisti in demokristjani, kot tu di za perspektivo prihodnosti tržaškega trgovskega pristanišča. Zelo občutne so tudi razlike glede ACE GAT, za kar so demokristjani mnenja, da je treba razdeliti obstoječe podjetje na dva dela in ohraniti v občinski prisfcojnos vodo, luč ter plin in ustanoviti medobčinsko podjetje pokrajinskega zna-
vodnih poteh med Jadranskim mor jem in obdonavskim področjem. Na posvetovanju, ki se bo pričelo v četrtek (22. t.m.) s posebno tiskovno konferenco, bodo nastopili strokovnjaki iz Italije, Jugoslavije, Avstrije, Češkoslovaške, Madžarske in Švice. Daljša poročila bodo podali tajnik Italijanskega združenja za plovbo po notranjih vodnih poteh dr. M. Bernardo («Bodoči razvoj Obdonavja in povezava z Jadran skim morjem»), predsednik pokrajine Treviso dr. C. Bernini in tajnik Konzorcija za beneško priobalno vodno pot dr. B. Perissinot-to («Vpliv plovnega prekopa Benetke - Trst na gospodarski razvo, vzhodnega Veneta in Furlanije»), predstavnik Inštituta za promet na dunajski univerzi dr. P. Faller («Razvoj Štajerske glede na stroške za promet po notranjih vodnih poteh in na ustrezno povezavo Jadranom»), ravnatelj Geografskega inštituta na ljubljanski univerzi prof. V. Klemenčič («Vpliv notra njih vodnih poti na fizično in druž beno okolje prizadetih dežel»), predstavnik Inštituta za promet iz Prage prof. J. Kubec («Možnosti povezave po notranjih vodnih poteh med Obdonavajem in evropskimi pristanišči»), sodelavec Inštituta za regionalno planiranje J. Lajovičin, sodelavec Inštituta za urbanistično načrtovanje V. Mlakar in predstavnik Zavoda za vodno gospodarstvo iz Ljubljane V. Praprotnik («Primerjava med jugoslovanskimi načrti za vodne poti Jadran - Soča -Sava - Donava, Bakar - Kolpa -Sava - Donava in Solun - Vardar
aiiiiiiiiiiixsniiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiitiuiumiuitfiiMiHMiimiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiniiiiMM
NOTA DE MARTINOVE STRUJE
Pristaši struje «riscossa» izstopili iz vodstva PSI
Izvršni odbor tržaške federacije PSI so zapustili Pitloni, Pahor in Boniccioli
V vodilnih organih tržaške federacije socialistične stranke je nastala nova sprememba po nedavnem oblikovanju, v vodstvu, koalicije med predstavniki treh struj — Mancinijeve «presenze», Lombardijeve «levice» in Bertoldijeve struje.
Iz strankinega izvršnega odbora so namreč izstopili trije predstavniki De Martinove struje «riscossa» — Arnaldo Pittoni, Branko Pahor in Claudio Boniccioli. Struja «riscossa» je tudi sklenila, da njeni predstavniki ne bodo sprejeli nobene odgovornosti v strankinih organih, niti v delovnih komisijah.
Samo glasilo struje, «Riscossa socialista», poudarja, da je sklep «resen» in ga utemeljuje z očitkom večini, ki vodi strankino tajništvo, da je odbila vsak predlog o enotnem vodenju stranke.
Drugi očitek tajništvu tržaške PSI zadeva vključitev v tajništvo (z mestom namestnika pokrajinskega tajnika) predstavnikov Bertoldijeve struje. Tej struji, ki se je oblikovala, v Trstu, šele pred nedavnim, očitajo pristaši «riscosse» nedoslednost, češ da so glasovali proti po litični liniji, ki jo poslanec Bertoldi izvaja na vsedržavni ravni.
Po mnenju struje «riscossa» so zadnji sklepi vodilne skupine PSI popolnoma prezrli, še več «postavili na glavo», razmerje sil, ki se je ustvarilo na zadnjem pokrajinskem kongresu socialistične stranke v Trstu.
Poleg teh, notranjih polemičnih očitkov, vsebuje sporočilo struje «riscossa» tudi ostro kritiko glede vedenja strankinega vodstva pri po-
litičnem «preverjanju» med strankami levosredinske koalicije v tržaški občini. «Preverjanje» ocenjujejo pristaši De Martinove struje kot počasno in neodločeno, kar naj bi škodovalo upravno • politično dejavnost krajevnih uprav in ustanov, o katerih je govor na razgovorih voditeljev levosredinskih strank.
Jutri v Trstu ustanovitev nove organizacije trgovcev
Jutri, ob 18.30 bodo na sedežu trgovinske zbornice v Trstu ustanovili novo organizacijo, ki bo povezovala trgovce našega mesta. Pobudo za ustanovitev te organizacije je dal poseben pripravljalni odbor v sodelovanju z vsedržavno sindikalno organizacijo Confeser-centi, ki že vrsto let ščiti interese tega sektorja. Kot je rečeno v poročilu pripravljalnega odbora, nastaja Confesercenti v našem mestu z namenom, da bi zaščitila kupno moč lir, da bi zagotovila popolno nadzorstvo nad uvozom jestvin, da bi prispevala k zniževanju obrokov davka na dodatno vrednost IVA, ki obtožujejo ljudsko potrošnjo ter da H prispevala k nadzorstvu nad cenami tako, da bi zamrznitev ne oškodovala, kot se je dogajalo doslej, samo trgovcev na drobno. Poročilo se zaključuje z izjavo, da je v namenu novo ustanovljene organizacije, katere delovanje naj bi slonelo na zgoraj
bourgu ing. M. Marchal («Plovne poti in industrijski razvoj»), madžarski izvedenec I. Matrai («Notranje vodne poti v Evropi in na Madžarskem»), svetovalec za prometna vprašanja pri deželi Furlaniji - Julijski krajini ing. C. Morelli («Pristaniški sistem na severnem Jadranu in obdonavsko zaledje»), predstavnik Združenja nemških ladjarjev na Renu («Stroški in prednosti prekopa Ren - Majna - Donava») in predsednik Švicarskega združenja za notranjo plovbo dr. H. Wanner («Plovne poti v Švici: argumenti za in proti»).
NA POBUDO DEŽELNE UPRAVE
Nadzorstvo iz zraka nad snežnimi plazovi
Na sedežu deželnega odborništva za kmetijstvo v Vidmu je bil včeraj širši posvet, na katerem so predstavniki odborništva, deželnega podjetja za gozdove, turističnih organizacij, vojaških krogov in finančne straže, obravnavali vprašanje snežnih plazov in ustreznih raziskav na deželnem ozemlju. De želna uprava je začela že leta 1969 preučevati gorate predele Furlanije Julijske krajine z namenom, da bi se podrobno seznanila z razmerami, ki vladajo v zimskih mesecih v naših gorah in z nevarnostjo, ki jo snežni plazovi lahko predstavljajo tako za naravno bogastvo (gozdove), kakor tudi za družbeno življenje (zimski turizem). Pri tem je raziskovalcem na razpolago tudi nekaj helikopterjev, iz katerih snemajo pokrajino in sledijo naravnim pojavom, ter na podlagi ustreznih meritev sestavljajo posebne «karte snežnih plazov». Doslej so raziskovalci pregledali zlasti tista področja, kjer je nevarnost škode največja in koder potekajo najbolj obiskane gorske poti in steze.
Po novem naj bi raziskovalno delo raztegnili tudi na manj dostopna področja in ga hkrati razširili tudi na sosedne dežele, ki segajo do alpskih predgorij in osrednjih masivov. Hkrati s tem nameravajo pospešiti strokovno izobraževanje novih raziskovalcev, ki naj bi se pridružili sedanjim strokovnjakom za ugotavljanje snežnih razmer
Odložen proces o «zločinu zaradi ikone»
Pred porotnim sodiščem bi se včeraj moral pričeti proces proti Sig-fridu Guerriniju, mladeniču, ki je z nožem na ostuden način zabodel priletno žensko ruskega porekla in ji ukradel ikono. Prav zaradi te podrobnosti je primer znan kot «zločin zaradi ikone».
Kljub pričakovanju pa se sodna razprava ni začela zaradi proceduralne napake. Guerrini je sicer zaprt, ni pa pravočasno prejel sodnega obvestila o začetku procesa. Njegov odvetnik, dr. Amoideo, je zahteval, naj sodni zbor prekine razpravo in jo odloži. Res so njegovo zahtevo sprejeli: proces bo 11. decembra.
JAVNA DELA IN KULTURA
Dežela bo poverila vrsto raziskav tržaški univerzi
Deželna uprava bo ponovno zaupala tržaški univerzi vrsto znanstvenih raziskav in del. Na svoji zadnji seji , e deželni odbor namreč sprejel u-
škega vseučilišča zaupa tehnična raziskava posledic, ki jih bo na reki Tilmentu povzročila gradnja 23 m visokega jezu v bližini Pinzana. Isti inštitut bo preučil tudi erozijsko delovanje Nadiže niže od Hudičeve ga mostu pri Čedadu.
Odbor je sprejel tudi predlog odbornika za kulturne dejavnosti Dal Masa, po katerem bo inštitut za klasično filologijo tržaške univerze preučil zgodovino klasične kulture v naši deželi na podlagi tekstov, ki jih hranijo razne knjižnice v Furlaniji - Julijski krajini; laboratorij za psihologijo bo preučil psihološke momente, ki vplivajo na učenje branja v raznih predelih naše dežele, inštitut za latinski jezik in slovstvo pa bo pregledal latinske rokopise v deželnih arhivih in knjižnicah Furlanije - Julijske krajine.
Deželni odbor je nadalje sprejel vrsto predlogov odbornika za kmetijstvo Tripanija ter med drugim odredil, naj se med razne kmetijske ustanove — med katerimi sta tudi pokrajinska zadružna zveza iz Gorice in Goriški živinorejski center iz Sovodenj — porazdeli vsota 15 milijonov lir za razvoj ustreznih raziskovalnih del in za razširjanje sodobnih načinov obdelovanja zemlje in živinoreje.
0 Tržaški župan je s posebnim odlokom odredil prepoved parkiranja na obeh straneh Ul. Pondares in sicer v predelu od križišča z Ul. S. Apollinare do Trga Stare mitnice.
0 Drevi ob 19.30 bo v dvorani «Krečič» Rumene hiše praznik včlanjevanje in proslava oktobrske revolucije. Govoril bo Ezio Martone.
bilo, da bi tamkajšnje izkušnje prenesli tudi na naše področje in dali novega elana tej stroki, tako da bi lahko organizirali celoten ciklus obdelovanja kamna ter marmorja, ki bi šel od odkopavanja pa do dokončne obdelave in prodaje izdelkov. S tem bi dosegli dvojen rezultat: omejili bi ekstrakcijo kamna, ki sedaj roma v obdelavo na druga področja in hkrati povečali zaposlenost ter gospodarski uspeh te dejavnosti.
Program ESA predvideva nadalje povečanje tehnične pomoči obrtnikom, za kar se je SGZ v preteklosti že zavzemalo. Nemogoče si je namreč zamisliti kvalitetni razvoj te stroke, če se ji ne bo dalo na razpolago kvalificirano osebje, ki bo znalo usmerjati posamezne obrtnike na nove poti in na nove proizvodne metode.
Slovenski predstavniki so nato še enkrat predočili gostu nujnost po slovenskih tehničnih publikacijah in po slovenskih uslužbencih, ki bi morali delovati v sklopu ESA in ki bi lahko bili v veliko pomoč pri delovanju te ustanove v stikih s slovenskimi obrtniki. Prof. Di Natale je izrazil glede tega vprašanja svojo odprtost vendar bo nujno, da se te zahteve prenesejo tudi na druge organizme, začenši od de želnega odborništva.
V nadaljevanju razgovora so se dotaknili tudi nograma gradnje objektov «leasing» pri nas. Načrti so že izdelani, vendar obstajajo še določene težave za njihovo uresničitev. Objekti «leasing» so pozivitna zamisel — vsaj za določene obrtniške dejavnosti — in zato je potrebno, da se omogoči SKG, da globlje preuči načrte ter da nato prevzame ustrezne sklepe. V zvezi s tem vprašanjem so se dogovorili za informativni sestanek z deželno finančno družbo Friuli-Lis.
Poleg omenjenih vprašanj so na petkovem srečanju obravnavali še celo vrsto drugih zelo zanimivih problemov, kot so študijska potovanja, izleti, finančna politika v prid obrtništva, stiki s sosednimi deželami in v prvi vrsti s Slovenijo, organizacija obrtniškega sejma, potreba po organizaciji konzorcijev, povečanje števila tehničnega osebja pri ESA, itd.
Srečanje je bilo vsekakor pozitivno in je še enkrat potrdilo dobre odnose med Slovenskim gospodarskim združenjem in deželno ustanovo ESA ter vlogo, ki jo naša ustanova odigrava pri obravnavanju in reševanju problemov, ki zadevajo tako splošno deželno obrtništvo kot tudi samo obrtništvo naše manjšine ki je njegova precejšnja ih živa komponenta. Zato je bilo tudi sklenjeno, naj se podobna srečanja nadaljujejo tudi v bodočnosti, ker samo tako bodo doseženi tisti cilji, za katere se obe organizaciji po tegujeta.
K. J.
v soboto zvečer bili kar na treh otvoritvah razstav, za katere mogli reči, da spadajo med višje ali če hočemo med bolj kakovostne.
V	galeriji «CartesiusD, v Ul. Marconi IS, je odprl razstavo svojih del Ugo Carà, ki je na stene te razmeroma «mlade» vendar pa kakovostne galerije razobesil ducat svojih risb, ki izpopolnjujejo še bogatejšo razstavo malih bronov, torej kipcev modernega sloga in izdelave. Carà, katerega male brone so vlili v delavnicah znanih tržaških mojstrov Scabarjev, bo razstavljal mesec dni, d0 srede de cembro, kajti njegova, razstava je petdeseta razstava, ki jo prireja galerija «Cartesius».
V	galeriji «Forum» v Ul. Coro-neo imamo tudi opravka s kiparjem. Je to Gio Pomodoro, ki je po rodu iz Pesara in spada med zelo znana imena italijanskega U-kovništva, posebno kar zadeva novejše in modernejše tokove. Tudi Pomodoro bo razstavljal dolao, vse do srede prihodnjega meseca.
Končno smo v soboto zvečer stonili tudi na odprtje razstave v ita-Ihansko - ameriškem združenju Ul. Roma 15, kier je odvrla razstavo svoje grafike Marilyn Sica, ki je itali lanske g a rodu, pa čeprav je roiem v New Yorku. Trenutno umetnica živi in dela v Ju postavi ji. N iena razstava pa bo trajala le do konca meseca.
Vrsta razstav v tržaških galerijah
Menda ga v Italiji ni mesta, v katerem bi se v nekaj letih likovna umetnost tako razbohotila, kot se je v našem mestu. Iz tedna v teden se v dobrem ducatu razsta višč in galerij razstave vrstijo kot na tekočem traku. Res je, da smo pogosto priča razstavam del, ki niti ne spadajo pred publiko, toda vrstijo se tudi razstave dobrih in celo odličnih umetnin. Tako smo
umiiiiitiimiiiiiiiiiiiiimimimmiiiiiiiiiiimiraiiiiimniiiiiiiiiiiiniiiitiiifiiiiitiiiiiiiiiiimfiuiumiiiiiimii
V SMRTNI NEVARNOSTI ZARADI OPEKUN
Gorečo plinsko pečico je odnesel na prosto
Hotel je preprečiti škodo na toplih gredicah
Včeraj zgodaj zjutraj je v uradih cvetličarskega podjetja «Bu sà» v UL Brandesia 3 izbruhnil požar: vnela se je pečica na plin, s katero se je 29-letni Riccardo Della Negra iz Ul. Baiamonti hudo opekel.
Della Negra, ki je prespal noč v uradu podjetja, pri katerem je zaposlen, se je prebudil ob 6. uri zaradi močne toplote. Takoj je opazil, da je pečica v plamenih in da grozi, da se bodo ognjem zublji v kratkem razširili in poškodovali rastline na bližnjih toplih gredicah. Zato je dvignil gorečo pečico in jo odnesel na dvorišče. Pri tem pa se je hudo opekel po obrazu, rokah in trupu. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga sprejeli v dermatološki oddelek s pridržano prognozo. Požar pa so v kratkem pogasili gasilci.
strežne predloge odbornika za jav-navedenih postavkah, zaščititi tudi j na dela Giusta in odredil, naj se interese potrošnikov.	(inštitutu za hidravlične vede trža-
Še nobenega sledu za tatovi bižuterije
Ni še nobenega sledu za tatovi, ki so v noči med soboto in nedeljo o-kradli bižuterijo «Vetri di Murano» v Ul. delle Torri 2. Tatvino je odkril v nedeljo zjutraj lastnik trgovine 4Uetni Enzo Bassan iz Ul. S. Davis 101, ko je dvignil rolo vhoda. Takoj je videl, da so neznani tatovi s silo odprli žabico, ki je zapirala rolo, v notranjosti pa so vdrli v izložbena okna in še v samo trgovino, ki je na koncu vhodnega hodnika. Pri tem so se poslužili dveh :piezmh palic, ki so ju pustili na tleh.
Seveda so tatovi pobrali vse, kar jim jc prišlo pod roko in tudi denar. ki je bil v blagajni: skoro 40 tisoč lir. škoda po prvih ugotovitvah
lastnika presega pet milijonov lir.
Preiskavo vodijo agenti letečega oddelka, ki pa imajo le malo elementov, poleg železnih palic in iyoške nogavice, ki so jo odkrili na tleh v trgovini. Po mnenju preiskovalcev so tatovi, potem ko so s silo odprli rolo potegnili železno navojnico za seboj in prav mimo opravili tatvino. Niti nočni čuvaj se ni zavedel, kaj se dogaja v notranjosti, ker so postavili žabico spet na svoje mesto. Iz tega sklepajo, da je verjetno ostal pred trgovino član tolpe, ki je žabico najprej postavil na mesto, potem pa spet odprl vhod v trgovino, da so lahko zbežali.
UMOVANJI V BOHINJU
Potovalni urad «Aurora» organizira 5-dnevno zimovanje v Bohinju (hotel Zlatorog), in sicer od nedelje, 30. decembra 1973 do četrtka, 3. januarja 1974.
Cena zimovanja je 42.000 lir, v kar je všteto:
1. Vožnja z avtobusom iz Trsta v Bohinj in nazaj.
8. Usluge polnega penziona od kosila prvega dne do kosila petega dne.
3.	Silvestrska večerja.
4.	Prevozi z avtobusom od hote la do žičnice na Vogel in ne-omejeno število voženj na vlečnicah in sedežnicah na Voglu.
5.	Spremstvo.
Informacije in vpisovanje prt potovalnem uradu «Aurora», Ul. Cicerone št. 4, telef. 29243.
Srečan:e s cluni zagrebške opere
M;mo izrednega umetniškega doživetja, ki ga je predstavljal obisk opere Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba v gledališču Verdi s Smetanovo opero «Prodana nevesta», pomeni nastop zagrebških umetnikov v našem mestu nov pomemben korak na že usvešni poti kuHumeaa sodelovanja med sosednjima državama. To sta na včerajšnjem srečanju v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost med člani zagrebške Opere in tržaškim občinstvom poudarila tako predstavnik Združenja prijateljev operne glasbe in glasbenik Giulio Vioz-zi. ki je vodil razgovor z gosti kot ravnatelj gledališča de Ferra.
Od gostov je prvi odgovarjal na vprašanja direktor Opere in dirigent Nikša Bareza, ki je podal kratek zgodovinski oris zagrebške Opere ter prikazal njeno sedanjo dejavnost. O vtisih s tržaškega nastopa ter o bodočih načrtih so noto spregovorili še režiser Peter Sar-čevič, glavni pevki s prve iv druge uprizoritve v vlogi Marinke Mirka Klarič ter Radmilo Smilie-nič. tenorist Kruno Cigoj in basist
VV-ii-Mn Pnirušavar.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
V okviru mladinskih torkov
GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
Ben Minoli — Herbert Griin
VILINČEK Z LUNE
Scena: Tomaž Kržišnik Kostumi: Marija Kobijeva Koreograf: Jaka Hafner Glasba: Urban Koder Redakcija besedila: Dominik Smole
Režija: MILE KORUN Danes, 20. novembra ob 15.30
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
France Bevk — Boris Grabnar
KAPLAN MARTIN ČEDERMAC
(Dramatizacija)
Scena
Kostumi
Glasba
Edvard Zajec Marija Vidau Ivan Mignozzi
Režija Mario Uršič
V petek, 23. novembra ob 21. uri
ABONMA RED A — premierski
Po premieri slovesnost ob 40-let-nici gledališkega dela dramskega igralca Staneta Raztresena
Gledališča
KULTURNI DOM
Danes, 20. t. m. ob 15.30 B. Minoli — H. Griin «Vilinček z lune». Gostovanje Mladinskega gledališča iz Ljubljane.
V petek, 23. t.m. ob 21. uri F. Bevk — B. Grabnar «Kaplan Martin Čedermac» (Abonma red A — premierski).
Ponovitve: v soboto, 24. t.m. ob 21. uri (Abonma red B); v sredo, 28. t.m. ob 20.30 (Abonma red D — mladinski v sredo).
OBČINSKO GLEDALIŠČE «G. VERDI»
Operna sezona 1973-74 Danes, ob 20.30 ponovitev Smetanove opere «Prodana nevesta». Gostuje zagrebško gledališče.
Jutri, ob 20.30 ponovitev Smetanove opere «Prodana nevesta. Dirigent Nikša Bareza, režija Petar šar-čevič. Orkester, zbor in balet Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba.
Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31948).
POLITEAMA ROSSETTI
Od danes do 25. t. m. izvenabon-majska predstava dela Maurizia Costanza «E tu che fai qui?» Režija Vita Molinarija, v glavnih vlogah Lauretta Masiero in Renzo Monta-gnani.
Kino
MLADINSKI KROŽEK Trsi
Ulica Ginnastica št. 72
prireja danes ob 20. uri v svojih prostorih
VEČER AMERIŠKE FOLK GLASBE
Sprejemne besede bo podal Uroš Koren.
Vabljeni !
Razstave
V	Galeriji Cartesius razstava malih kipov in risb tržaškega kiparja Uga Caràja. Razstava bo trajala mesec dni.
V	galeriji Tergeste v Ul. razstavlja slikar Armando Cucchi. Razstava bo trajala do konca meseca.
Razna obvestila
Vsi pevci TRŽAŠKEGA PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA naj se zanesljivo udeležijo zadnjih pevskih vaj pred nastopom v Slovenski filharmoniji v Ljubljani Vaje bodo danes, 22. in 23. novembra.
PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE vabi člane in prijatelje društva na zabavni večer, ki bo jutri, 21. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih. Med drugim bomo predvajali skioptične slike z letošnjih izletov.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 20. novembra SREČKO
Sonce vzide ob 7.11 in zatone ob 16.30 — Dolžina dneva 9.19 — Luna vzide ob 2.34 in zatone ob 13.56. Jutri, SREDA, 21. novembra MARIJA
Vreme včeraj: Naj višja temperatura 12,5 stopinje, najnižja 8,2, ob 19. uri 10,8 stopinje, zračni tlak 1024,2 mb stanoviten, veter 6 km na uro vzhodnik, vlaga 64-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 13,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 19. novembra 1973 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI SO: 83-letna Luigia Trevisan vd. Cimenti, 71-letni Antonio Corazza, 97-letni Benvenuto Somberaz, 76-letni Bruno Donaggio, 66-letna E-milia Bastiancich por. Selibara, 75-letni Romeo Fresca, 81-letna Francesca Žnidarčič vd. Debelli, 76-letni Angelo Umek, 76-letna Giuseppina Bacci vd. Vida, 68-letni Vittorio Sossi, 51-letna Ermilda Ridolfo por. Di Doi, 60-letni Mario Marampon, 89-letna Angelina Castelizza, 74-letni Marcello Magris.
Slovenski klub vas vabi
danes, 20. t. m., ob 20.30 na predavanje
urednika RTV Ljubljana
Draga Košmrlja:
BLIŽNJI VZHOD -GORDIJSKI VOZEL MIRU
Na zanimivo predavanje o stanju na Bližnjem vzhodu, vzrokih in posledicah izraelsko - arabske vojne ter petrolejski, krizi .toplo vabljeni!
Izleti
SPDT vabi v nedeljo, 25. novembra na 5. jesenski sprehod na Volnik in okolico. Zbirališče v Velikem Repnu na trgu ob 9.30.
SPDT priredi v dneh 8. in 9. decembra avtobusni dvodnevni izlet v Istro z ogledom Motovuna, znamenitih fresk cerkvice sv. Marije Škri-Ijine pri Beramu, Labina, Pulja, prekrasne obale in rtov južne Istre. Datum začetka vpisovanja bo pravočasno objavljen.
«La Cappella Underground» predvaja ob 19. in 21. uri retrospektivi dveh angleških avtorjev slikanic: George Dunning in Richard Williams. Nazionale 16.00—18.00—20.00—22.15 «Or. dine da Berlino: Vincere o morire». Barvni film.
Excelsior 16.00—22.15 «L’ultima chance». Barvni film. Fabio Testi, Ursula Andress. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Sepolta viva», barvni film. Agostina Belli, Maurizio Bonuglia.
Fenice 15.30-17.40—19.50—22.15 «Rugantino fa l’amore con Rosetta». Barvni film z Adrianom Celenta-nom in Claudio Mori.
Eden 16.00—22.20 «Le schiave». Barvni film. Igrajo Landò Buzzanca, Catherine Spaak in Adriana Asti. Ritz 16.00—22.20 «Piedone lo sbirro». Barvni zabavni film. Igra znani filmski umetnik Bud Spencer. Režija: Steno.
Aurora 16.30 «La polizia incrimina la legge assolve». Barvni film. Capital 16.30 «Robinson Crosue». Barv-ri film.
Cristallo 16.30 «... e tutto in biglietti da piccolo taglio». Barvna kriminalka. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 16.30 «Il grande valzer».
Barvni film s Horstom Bucholzem. Filodrammatico 16.30 «Rivelazione di uno psichiatra sul mondo perverso del sesso». Barvni film. Prepovè-dano mladini pod 18. letom. Zadnji dah.
Moderno 14.30 «Ultimo tango a Za-garol». Barvni film. Franco Fran-ohi.^..prepovedano mladini pod 14. letom.	\
Vittorio Veneto 16,30 «Un corpo da possedere». Igra Maria Schneider. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «L’ultimo dei vichinghi». Barvni film. Igrata Cameron Mit-chel in Edmund Purdon.
Astra 16.30 «L’assassino è al telefono». Barvni film. Igrata Anne Heywood in Telly Savalas. Prepovedano mladini pod 18. letom. Radio 14.00 «Il conte di Montecristo». Ariston 21.00 Dvorana rezervirana italijansko - francoskemu krožku. Abbazia 16.00 «I lunghi giorni della vendetta». Barvni western film. I-gra Giuliano Gemma.
Prispevki
BANCA DI CREDITO DI IR (EST È. TR2ASKA KREDITNA BANKA
TRST - UL. F. FILZI IO thl 38-101. 38-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	619.—
Funt šterling	1.483,50
Švicarski frank	196,75
Francoski frank	137,50
Nemška marka	240,75
Avstrijski šiling	32,70
Dinar: debeli	37,25
drobni	37,25
MENJALNICA
vseh tujih valut
V	počastitev spomina starega očeta Rudija in stare mame Olimpije Husu daruje Adrijan Obersnel 20.000 lir za solsko blagajno znanstvenega liceja «France Prešeren».
Silva in Angel škerk darujeta v počastitev spomina Alojza Škerka 5.000 lir ^ za Rod modrega vala.
Namesto cvetja na prerani grob Gracije Košute daruje Silvana Va-loppi 2 000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Gracije Košute darujejo družine Fonda, Košuta, Ukmar, Veljak in Zoch 25.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin pok. Avguština Možina daruje Miran Kuret 5.000 lir za športno društvo «Primorec»
SOŽALJE
Družina Palčič izreka Iskreno sožalje družini Košuta in sorodnikom ob smrti Graeije Košute,
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Biasoletto, Ul. Roma 16: Davanzo. Ul. Bernini 4; A. Castoro, Ul. Ca vana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
nočna služba lekarn
(od 19.3« do 8.30)
Vielmetti, Borzni trg 12; Centauro Ul. Rossetti 33; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Sant’Anna, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec).

Zapustil nas je naš dragi mož, oče in nono
ANGEL UMEK
14.15 iz mrtvašnice glavne to£ice „a Stališče “bSu.0b
fnalOS^„iVeSu-sp,'ro,;ajo žena Štefanija, sina Albin " e , hča-> Na‘alija por. Pellizzari, Valerija por. Smotlak, Alba por. Papo, zetje, snahi, vnuki ter drugo sorodstvo
Trst. 20. novembra 1973
ZAHVALA
Ganjeni zaradi izrazov sočutja ob izgubi naše drage
ALOJZIJE GEC roj. ŽERJAL
se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, ter zdravnikom in osebju kardiološkega oddelka glavne bolnišnice za vso nego.
DRUŽINA
Trst, 20. novembra 1973
GORIŠKI DNEVNIK
V SOBOTO ZVEČER MED KONCERTOM NA PROSEKU
Francu Kapunu in Niniju Ukmarju kolajni za njuno 50-letno zvestobo proseški godbi
Jubilantoma so čestitali predstavniki kulturnih, gospodarskih in športnih organizacij
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Dvorana Prosvetnega doma na Proseku je bila v soboto zvečer premajhna za vse, ki so hoteli prisostvovati koncertu godbe s Proseka. Prosečani so s tem koncertom slavili 50-letnico delovanja dveh članov godbe: Franca Kapuna in Ninija Ukmarja.
Poleg proseške godbe je na koncertu sodeloval tudi domači pevski zbor «Vasilij Mirk». Članica prosvetnega društva Dunja Tence je sproščeno napovedovala spored, ki se je začel z nastopom pevskega zbora «V. Mirk» pod vodstvom Ignacija Ote. Ta je zapel pet pesmi: «Pomlad ozarja njen obraz» (Tomas Morlej), «Njest svjat» (Ste-van Mokraniac), «A ča» (Rado Simoniti), . «Pesem» (ru'ka narodna) in Kemjakovo «Juhe pojdam u Škufče», ki je precej ogrela občinstvo.
Najvdušenje občinstva je doseglo višek v cHigem delu programa, ko se j° na oder predstavila proseška godba z obema Ijubilan-toma v ospredju.
V imenu Godbenega društva se je odborniku Milan čuk zahvalil vsem, ki so se udeležili koncerta in izrekel posebno zahvalo Primorskemu dnevniku za izčrpno in podrobno poročanje o tej slovesnosti. Čuk je v svoiem govoru med drugim dejal: «Ni vsakdanja stvar, da neko godbeno društvo počasti nekega člana za 50-letnico sodelovanja. Naša godba pa je v 70 letih delovanja odlikovala že pet
V PRIREDBI MLADINSKEGA KROŽKA GORICA
Preprečiti zastrupljevanje ozračja v Podgoris v petek odPrtie razstave in zagotoviti zaposlitev 300 delavcem «fiocca^
Med svetovalci je prevladovalo mnenje, da se lastniku podjetja določi rok za namestitev liltrov
članov. Danes nam je spet drago, da slovesno počastimo dva jubilanta za doseženo 50-letnico delovanja pri proseški godbi. To sta Franc Kapun in Nini Ukmar. Dragi Franc in Nini. čast mi je, da v imenu članov naše godbe izrekam naj-prisrčnejše čestitke k vajinemu jubileju, s hvaležnostjo za ves trud, ki ste ga dala v dolgem 50-letnem delovanju, z željo, da bi to sodelovanje trajalo še dolgo.» Predsednik godbe Dino Daneu je nato pri-
aiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiimiiniiiiiimuiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiitiiifiiimiMiiiiiiitniiiiiimiiii
Danes izročitev nagrade šempolajski osnovni šoli
Šempolajska osnovna šola bo danes prejela pokrajinsko nagrado dobrote «Livio Tempesta», ki jo poklanja Tržaška hranilnica. Ob 11. uri bo v šolskih prostorih proslava 23. dneva dobrote v šoli, na kateri bodo nastopili učenci z vrsto recitacij in pesmic. Vsa šola se že več časa pripravlja na to svečanost (na sliki učiteljici med pripravami). To je že druga nagrada, ki so jo prejeli šempolajski otroci. Prvič so bili nagrajeni avgusta letos v devinskem gradu. Tudi takrat so prejeli prvo nagrado za dobrosrčnost in človeško solidarnost, tista nagrada pa je bila v občinskem merilu. Tokrat so za nesebično pomoč bolni sošolski, ki so ji z obiski in z darovi lajšali bolečine, prejeli prvo nagrado v pokrajinskem merilu, na kar so vsi upravičeno ponosni.
Današnje slovesnosti se bodo poleg staršev udeležili tudi predstavniki oblasti.
! šanje, kako sodijo o nadaljnjem raz-' voju tržnih cen za industrijske izdelke iz našega področja, je 65 odst. vseh anketiranih inustrijcev konec julija izjavilo, da pričakuje nadaljnje dviganje kotacij; v avgustu je bilo to prepričanje še trdnejše, saj
pel slavljencema zlati kolajni.
Takoj nato so predstavniki kulturnih, športnih in gospodarskih društev in organizacij čestitali in poklonili slavljencema darila in cvetje, čestitke so izrekli predstavniki godbenih društev Divača, Križ in Nabrežina, Miro Kapelj za SPZ, Emil Cibic za Cerkveni pevski zbor Prosek. Darjo Tence za Š. d. Primorje, Darjo Starc za Gospodarsko društvo KontoveJ, Stanko Prašelj za Gospodarsko društvo Prosek, Darjo Rupel za Amaterski oder Prosek - Kontovel, Bruno Rupel pa za pevski zbor «V. Mirk».
Pod diktirko Zdravka Kanteta je proseška godba v drugem delu sporeda najprej zaigrala v čast slavljencema koračnico, nato pa Bor-toluecijevo «Bizzara» in Offenbaho-vo «Hoffmanove prioovedke», za zakliuček oa še veselo koračnico.
Po končanem kulturnem sporedu se je večer nadaljeval s p-osto zaKavo, ki se je zavlekla pozno v noč.
B. R.
Danes podelitev nagrad v spomin G. Foschiattija
Ob 29. obletnici smrti Gabriela Foschiattija katerega so nacisti deportiran v koncentracijsko taborišče, kjer je leta 1944, v starosti 55 let, umrl bo danes v dopoldanskih urah, krajša slovesnost pred spominskim kamnom v parku pod Sv. Justom, kjer bodo predstavniki občine položili venec.
Ob tej priložnosti bodo ob 12.30 v občinski palači podelili nagrade zaslužnim univerzitetnim študentom. Nagrade namreč vsako leto podelju-jj Tržaška hranilnica v počastitev spomina Gabriela Foschiattija, ki je bil dolgo let uslužbenec te bančne ustanove. Nagrade bodo letos prejeli študentje Paola Milocco, ki obiskuje filozofsko fakulteto trža-
Preden bi se lotili pisanja poročila o sinočnji seji občinskega sveta v Gorici bi radi posvetili nekaj besed občinstvu, ki je smoči zasedlo ves prostor, ki mu je odka-zan v sejni dvorani. Največ je bilo odraslih meščanov, delavcev kemičnega oddelka «fiocco» iz Pod-gore in stanovalcev iz Podgore, Majnice in bližnjih naselij, kjer je zrak najbolj neznosen. Njih je zanimalo stališče občinskega sveta do tega vprašanja, ki je sedaj med najvažnejšimi v Gorid. Preostali del občinstva pa so sestavljali študentje višjih srednjih šol, zanimalo jih je, če bo občinski svet razpravljal o prevozih in menzi, za kar so stavkali prejšnji teden.
V celoti in hitro so dobili odgovor delavci oddelka «fiocco» in prizadeti stanov ald. Župan De Simone je namreč takoj ob odprtju seje podal obsežno izjavo, s katero je odgovoril na interpelacijo KPI. Dejal je, da na podlagi prve kemične analize zrak ni bil tako zastrupljen, da bi morali hitro ukrepati. Zato so prvotni rok za namestitev filtrov podaljšali do februarja 1974. Z uporabo novih naprav pa so ugotovili kritičnost položaja in so zato rok za namestitev filtrov skrajšali do 30. novembra letos. Župan je nadalje navedel stališče sindikata in vodstva ter svoj govor zaključil s pozivom občinskemu svetu, naj mu predlaga, kaj naj stori v sedanjem položaju. OdbomiK za zdravstvo Tomassich, ki je podprl županove izjave, je dodal, da je župan osebno pravno odgovoren za reševanje tega vprašanja in pristavil, da so analize dokazale, da uhajajo iz obrata zelo strupeni pUni.
Svetovalec Chiarion je obsežno govoril o odgovornosti prejšnjih županov, ker so dovolili širjenje o-brata na podlagi iste obrtnice, izstavljene pred 18 leti. Dejal je, da občinska uprava ne sme pristati na izsiljevanje tovarnarja, da bo podjetje zaprl. Podprl je stališče sindikatov, da dajo lastniku na voljo pet do šest mesecev za namestitev filtrov in zahteval jamstva za ohranitev zaposlitve 300 delavcev v obratu «fiocco». Takšno rešitev naj dosežejo s podpisom sporazuma med sindikati, občino in gospodarjem.
O vprašanju se je razvila živahna in dblga razprava, v katero so posegli načelniki vseh skupin. Ko poročamo, seja še traja.
Drevi v Gorici tiskovna konferenca o gledališki sezoni
Drevi ob 18. uri bo v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici tiskovna konferenca Stalnega slovenskega gledališča. SPZ in ZSKP (ob sodelovanju občinske ustanove EMAC). Na konferenci bo zastopnik omenjenih ustanov prikazal letošnjo Slo-
venko gledališko sezono v Gorici, ki bo, kot lani v zimskih mesecih, v Verdijevem gledališču.
Na zanimivo konferenco vabijo prireditelji vse naše rojake, ki jih to vprašanje zanima. Na njej bodo tudi povedali kateri so vzroki, ki so privedli do izbire letošnjega programa.
Sindikalna federacija CGIL, CISL in UH, je izrazila s posebnim tiskovnim poročilom svojo solidarnost z grško mladino, delavstvom in prebivalstvom, ki se v teh dneh bori proti krvavi vojaški represiji grškega fašističnega režima.
treh zamejskih slikarjev
Razstavljali bodo Marta Rener,
Hijacint Jussa in Oskar Bercia
Mladinski krožek - Gorica zače- nost spoznati nekaj tistega vrenja,
nja letošnjo sezono z razstavo del treh mladih zamejskih slikarjev. V petek, 23. t.m. bodo v dvorani kluba S. Gregorčič, na Verdijevem korzu 13, razstavili svoje stvaritve Oskar Beccia, Hijacint Jussa in Marta Rener. Imena treh mladih ustvarjalcev so verjetno še malo znana širši publiki, prav zato pa mislimo, da bo ta večer zanimiv! Obiskovalci razstave bodo imeli namreč mož-
PO UGOTOVITVAH ISCO
Oplimiz^m glede razvoja industrijskih dejavnosti
Italijanski zavod za preučevanje gospodarske konjunkture ISCO je po nalogu deželne uprave opravil o-bičajno dvomesečno anketo pri vseh važnejših industrijskih obratih Furlanije - Julijske krajine, da bi ugotovil, kako so se v tem času razvijale razne industrijske dejavnosti in kako gledajo industrijci na skorajšnjo prihodnost.
Anketa je zajela dvomesečje julij - avgust 1973. Iz njenih izsledkov je razvidno, da je bilo povpraševanje po industrijskih izdelkih, ki prihajajo na tržišče iz deželnih tovarn, v živem razmahu, in sicer ne le na domačem tržišču, temveč tudi v tujini. Industrijska proizvodnja je bila v juliju nad poprečjem, v avgustu pa je nekoliko popustila v primeri z avgustom prejšnjih let. Zanimivo je, da so anketirani industrijci glede bližnje prihodnosti izrazili pretežno optimistična gledišča, in sicer tako glede verjetnostnega •azvoja povpraševanja, kakor tudi glede proizvodnje in tržnih cen.
Podrobnejši podatki kažejo, da se je industrijska proizvodnja v juliju povečala za okoli 20 odst. v primeri z junijem, junijska proizvodnja pa je bila za 6 odst večja od majske. V približno tretjini vseh anketiranih industrij je proizvodnja v avgustu nazadovala, in sicer za 25 odst. Pojav spravljajo deloma v zvezo tudi z nastopom poletnega premora. Kljub temu pa je 79 odst. vseh anketiranih industrijcev izjavilo, da smatra avgustovo nazadovanje za navaden pojav, ki se obnavlja leto za letom prav zaradi sezonskega popuščanja v industrijskih in drugih gospodarskih dejavnostih. Na vpra-
je novo naraščanje cen predvidelo I ške univerze, Fabio Ranieri z me-kar 72 odst. vseh anketiranih pod- I dicinske fakultete ter Claudio Otti, jetnikov.	I študent matematike.
SESTANEK DEŽELNEGA ODBORNIKA IA PREVOZE Z RAVNATELJI ŠOL
Deželna uprava bo do prihodnje pomladi pripravila študijo o avtobusnih prevozih
Dijaki zahtevajo boljše prevoze in ustanovitev menz
Pri odprtju je zapel tudi šolski pevski zbor pod vodstvom učitelja Lasiča aiiiiiiiiiiiiiinnuiuiiiiiimmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiinin
POMEMBNA SVEČANOST OB ODPRTJU PRENOVLJENE ŠOLE
S popravilom šolskega poslopja v Rupi korak naprej k ureditvi šolv sovodenjski občini
Župan Ceščut: «Prihodnje leto novo šolsko poslopje v Sovodnjah» la šoli na Vrhu in v Rupi je občina porabila več kot 20.000.000 Ur
V Rupi so imeli v nedeljo praznik. Svečano so odprli prenovljeno šolsko poslopje in domačini iz Rupe ter s Peči so zaradi tega do kraja napolnili obširno šolsko dvorišče, da bi prisostvovali svečanosti in si nato ogledali prostore, v katerih sta nameščeni tako osnovna šola kot o-troški vrtec. Za popravilo šole je
ima v današnjem svetu šolstvo in se zahvalil županu ter občinski u-pravi za skrb, ki jo nudi šolskim vprašanjem. Enako je dejal tudi didaktični ravnatelj dr. Milan Brešan, ki je poudaril, da v sovodenj:
in dejal tudi, da je vsak korak naprej posamezne slovenske šole ko-
sovodenjska občinska uprava odšte-ijrak naprej za vse naše šolstvo. Iz-
Na sedežu pokrajmske uprave je bil v soboto sestanek med deželnim odbornikom za prevoze in ravnatelji srednjih šol v Gorici ter zastopniki dijakov teh šol. Sestanku so prisostvovali tudj predsednik pokrajine Chientaroli, odbornika Cor-batto in Perissin ter občinski odbornik Moise.
Sestanek je bil zaradi dijaških demonstracij prejšnje dni v mestu in tudi zaradi stavkovnega gibanja uslužbencev avtobusnega podjetja Ribi.
Odbornik Cocianni je dejal, da so dijaki s svojimi demonstracijami opozorili javno mnenje in tudi odgovorne faktorje, na važno vprašanje. Mnenja je, da je treba u-stvaritd močnejše prevozne strukture za diiake, ki bivajo na goriškem podeželju. Potrebna pa je državna pomoč. Dejal je, da so vsa avtobusna podjetja v deželi v hudi krizi, ker so cene za prevoz še vedno iz leta 1964 (medtem so se stroški zelo povečali), zaradi česar je treba podjetjem ali priskočiti na pomoč ali pa ustanoviti javna podjetja, ki bi ščasoma zamenjala zasebna. V naši deželi, je dejal Cocianni, so cene za prevoze najnižje v državi, kajti tu dežela daje podjetjem podporo za vsakega prevoženega dijaka in delavca. Če bodo avtobusne proge odvzeli zasebnim podietiem in ustanovili novo javno podjetje, bodo morale javne ustanove (država, dežela, po-krahna. občine), dati precej denarja iz svojih proračunov.
Cocianni je še dejal, da se bo pozanimal pri podjetnikih, vendarle bo moč uvesti redno avtobusno službo le. ko se bodo končale stavke. V deželnem odborništvu za prevoze preučujejo zadevo in u-strezni načrt bo pripravljen pri-
hodnjo pomlad. FTihodnji ponedeljek bo imel odbornik Cocianni po novni sestanek s šolskimi ravnatelji-
Drugačno pa je vzdušje med dijaki. Na izredni skupščini dijakov italijanskega tehničnega zavoda «Fermi» so dijaki razp"avljali o vprašanju prevozov in šolske menze. Glede prevozov so dijaki ugotovili. da uporabljajo avtobusna podjetja na rednih progah zastarele avtobuse, nove avtobuse pa uporabljajo za izlete in izredna potovanja. Dijaki hočejo, da se javne uprave odločijo za publiciza-cijo avtobusnih prog. Le tako, trdijo dijaki, bo dokončno rešeno vprašanje prevozov in tako bodo lahko dijaki in delavci imeli brezplačen p-evoz v šolo in na delo.
Gle'’e šolske menze so srednješolci mnenja, da bi bila morala go-riška občina odoreti menzo za vse dijake, ki prihajajo v mesto iz drugih krajev in da bi morale biti v menzi politične cene.
BENEŠKI DNEVNIK
Obletnica požiga beneške vasi Koste
V nedeljo dopoldne je bila v Kosti v Beneški Sloveniji komemoracija ob obletnici požiga vasi. Komemoracije, ki jo je priredil tamkajšnji Mladinski krožek, se je udeležilo veliko ljudi iz Koste in sosednjih krajev. Prisotni so bili tudi župan občine špeter Slovenov, predsednik društva «Ivan Trinko» Izidor Predan ter predstavnik študijskega centra «Nediža» prof. Pavel Petričič. Žal se slovesnosti ni mogel udeležiti Briški oktet, zaradi
česar je bil spored nepopoln.
Slavnostni govor je imel predstavnik Mladinskega krožka Franko Karlič, ki je po orisu tragičnih dogodkov novembra 1944, ko so nacisti požgali vas, spregovoril o nevarnosti, ki jo fašistične sile po vsem svetu še danes predstavljajo za demokratičen razvoj in napredek. Govornik je nato omenil, da se občinske oblasti premalo zanimajo za to vas ter zagotovil, da se bo Mladinski krožek skupno z vsemi demokratičnimi silami v deželi vztrajno zavzemal za rešitev vseh problemov te in drugih zanemarjenih vasi Beneške Slovenije.
Franko Karlič
la 14.000.000 lir, je dejal v svojem govoru župan češčut, od tega ji je država dala le nekaj malega: nekaj več kot dva milijona lir.
«Današnja otvoritev predstavlja za občinsko upravo pa tudi osebno zame veliko zadoščenje,» je dejal župan Jožef češčut, «saj lahko rečemo, da se je z ureditvijo šole in vrtca v Rupi v glavnem rešilo dolgoletno vprašanje zidave in popravila šolskih stavb v naši občini. Ob začetku sedanjega mandata je občinska uprava postavila na prvo mesto svojega programskega delovanja problem ureditve šolskih stavb v Sovodnjah, na Vrhu in v Rupi ter sedežev otroških vrtcev v Sovodnjah in v Rupi. Danes lahko z zadoščenjem ugotavljamo, da je bil ta program v glavnem že izveden in da bo do začetka prihodnjega šolskega leta zaključen z dograditvijo novega poslopja v Sovodnjah, kjer gradbena dela dobro napredujejo.»
Župan je nato podrobno prikazal prizadevanja občine, da bi od šolskih oblasti dobila sredstva za gradnjo in popravilo šolskih stavb. Šele po več letih je konec leta 1970 prišla vest, da se s financiranjem pričenja. Za novo šolsko poslopje v Sovodnjah so takrat obljubili 66 milijonov lir, vendarle bo sedaj delo stalo najmanj trideset odstotkov več. Za popravilo šole na Vrhu je občina porabila 11.000.000 lir, od katerih je le 3.500.000 dobila od države; ostalo je dala iz svojega proračuna. Za šolo v Rupi, ki je stala 14.000.000 lir, je občina od države prejela le 2.100.000 lir. V dveh letih je samo za popravilo šolskih stavb sovodenj-ska občina porabila iz svojega proračuna nad 20 milijonov lir.
Svoj govor je župan zaključil z voščilom, da bi obnovljena rupenska šola in vrtec z uspehom vršila svoje vzgojno in kulturno poslanstvo.
Šolski inšpektor dr. Federico Lebani je prinesel pozdrave šolskega skrbnika, poudaril važnost, ki ga
razil je tudi željo7Tda
rešila tudi druga odprta vprašanja
slovenskih šol.
Pokrajinski podpredsednik Marko Waltritsch je poudaril važnost, ki jo ima slovensko šolstvo v zamejstvu danes za vzgojo naše mladine in važnost, ki jo je imelo široko razpredeno slovensko šolstvo pri nas v preteklosti, saj se moramo prav
zamejskem zborovskem petju. Isti večer je nastopil tudi Lješki oktet iz Beneške Slovenije.
V nedeljo popoldne je nastopilo 10 zborov. Najbolj sta zadovoljila pevska zbora «Bojan» iz Dornberka in
ski občini zelo skrbijo za šolstvo Mirko File j» iz Gorice. Gostje iz
Slovenije, ki jih vodi Jožko Harej, so zelo ubrano, zapeli tri slovenske umetne skladbe, «Mirko Filej» pa je pod taktirko pevovodje Zdravka Klanjščka potrdil visoko pevsko raven, ki jo že izkazal na jesenskem tekmovanju pevskih zborov Seghizzi v Gorici. Kot zastopnik Slovenske prosvetne zveze v Gorici, je v nedeljo nastavil tudi moški zbor «Jezero» iz Doberdoba, ki ga vodi profesor Silvan Križmančič. V levih narodnih nošah s hribovskimi klobuki, se je predstavil številnemu občinstvu mešani pevski zbor «Plani-Ukev, ki je bil deležen
tiste tihe, a močne življenjskosti, ki tli v mnogih naših mladih!
Vsi trije razstavljavci so še zelo mladi, praktično šele na začetku umetniške poti. Težko je zato razpravljati o njihovih stvaritvah na ravni — prava umetnost ali ne, velika umetnina ali ne, treba je temveč poudariti njihovo iskanje prave poti v umetnost, njihovo predanost slikarstvu in — zakaj ne — njihovo mladostno naivnost. Vemo, da je življenje vsakega izmed nas podobno paraboli. V določenem trenutku človek doseže višek svoje življenjske poti. Umetnik se v tem trenutku spaja s svojo umetnostjo, v tem trenutku je produkt ustvarjalca on sam. Ta produkt je tisto, čemur pravimo prava umetnost. Naši trije slikarji so na strmi poti do tega viška.
Razstava je lahko zanimiva tudi iz drugega zornega kota. Veliko ljudi rado obiskuje razstave znanih umetnikov. Preden se poda v galerijo prebere nekaj kritik in potem strmi v slike in ne vidi, kar je naslikano, ampak kar je bilo zapisano. S tem kritični čut posameznika počasi izginja, človek postane mlačen do vsega, sprejme vse, kar se mu ponuja. Tukaj imamo tri slikarje o katerih kritiki še niso mnogo zapisali in imamo zato možnost, da sami izrečemo vsak svojo oceno, da sami sodelujemo pri presoji posamezne slike. To bo v korist ne samo nam, ampak zelo verjetno tudi našim mladim ustvarjalcem.
N. N.
Kino
šolski vzgoji zahvaliti, da se je naše ljudstvo z uspehom upiralo proti !^l,l fašističnim poskusom raznarodova Ì. *
nja. Čuvati moramo naše šolstvo, j f?P‘eQa sprejema goriškega ob saj je to podlaga za naš nadaljnji Clnstva-narodni obstoj in razvoj. Zaradi tega je vsak uspeh na šolskem področju, posebno ob odpiranju šolske stavbe, pravi	praznik	za vso
našo manjšino. Govornik je nato poudaril še dejstvo,	da bo.	kot je
dejal župan v sovodenjski občini, ■ že čez leto dni vprašanje šolskih I prostorov rešeno in izrazil željo, { da bi bilo tako kmalu tudi v drugih občinah. Kar se sovodenjske občine tiče, je Waltritsch dejal še, da ji je treba izraziti priznanje, ker poleg že navedenih stroškov za
gradnjo in popravilo stavb, porablja Sedem komunističnih pokrajin letno od deset do	petnajst	milijo-	skih	svetovalcev	(Poletto,	Sabba-
nov lir za druge	šolske potrebe, l dini,	Marizza,	Marassi,	Paiza,	Ma-
skrbi za prevoz dijakov in učencev ; rega. Jarc) zahteva takojšnje skli-ter daje denar za knjige; sovodenj [ canje pokrajinskega sveta. V dolska občina je bila pred leti prva j gem pismu, ki so ga s tem v
Corion
VERDI 17.15-22.00 «Una squillo per quattro svitati». J. Fonda in T. Sutherland.
KORZO 17.15-22.00 «Le 14 amazzoni». L. Lu in I. L. Po. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Colpo rovente». S. Martinkova in B. Bou-chet. Barvru film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.15-22.00 «Crescete • mo'tiphcatevi». R. *-''>.tegrm in !.. Neri. Barvni film. Prepovedano mla-Mìni poti 18. letom
CENTRALE 16.00—22.00 «Il p>onte sul fiume Kwai». W. Holden in A. Guinness. Barvni film.
/Wi.f
EXCELSIOR 16.00-22.00 «L'affare Dominici». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «La stella di lata». Barvni film.
AZZURRO 17.30-22.00 «Riuscirà Beppi a sventare le astute trame di Toni e sposare la bella Nina» (I due gondolieri) Barvni film.
hort/ Corica
SOČA «Nepozabni komiki», ameriški film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Cvetje v jeseni», slovenski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Idealna dojilja», ameriški barvni film ob 19.30.
PPVAČINA Prosto.
RENČE «Tiger žre lepotice», ameriški barvni film ob 19.00.
KANAL Prosto.
...........mu..........................................
SESTAJA SE POREDKOMA...
Komunisti zahtevajo takojšnje sklicanje pokrajinskega sveta
Dokončna rešitev morda po kongresu KD
v deželi in morda tudi v državi, ki je vsem nižjatolcem dala enak prispevek za nakup šolskih knjig.
Sledil je kratek kulturni program, v katerem so nastopili učenci domače šole. Zbrano občinstvo sta pozdravila Irena Ferlat in Egon Čav-dek, pesem «Mladini» je recitirala Julijan Malič, pesem «V šolo» sta recitirala Marjan Koncut in Erika Cotič, pevski zbor šole pa je pod vodstvom učitelja Lasiča zapel nekaj pesmi. Po blagoslovu, ki ga je opravil domači župnik Dragotin But-kovič, sta šolarki Patricija Koncut in Elizabeta Maraž prerezali trak pred vrati šole.
Gostje in domačini so si nato o-gledali notranjost šolske stavbe. Svečanosti so prisostvovali številni domačini, sedanji in nekdanji učitelji,
zvezi poslali predsedniku pokrajine, je rečeno, da je pokrajinski svet dejansko že več mesecev paraliziran in da je zaradi tega ostala nerešena cela vrsta vprašanj : v psihiatrični bolnišnici niso stvari najboljše; naša pokrajina mora v deželnem merilu zahtevati, da pove svoje mnenje ko dežela sestavlja svoj petletni načrt; v zvezi s spomladansko konferenco o manjšinah, ki bo v Trstu, vežejo našo pokrajino že sprejeti sklepi; pokrajina mora preučiti sindikalne zahteve o vprašanju stanovanj, zdravstva, prevozov; preučiti je treba dijaške zahteve o menzah in o prevozih; sestaviti je treba stališče o 8. gospodarski coni.
V soboto se je sestal v Gorici pokrajinski odbor PSDI. Razpravljal,
zastopniki šolskih in krajevnih ob-1 je o položaju v pokrajinski upravi.
lasti, občinski svetovalci ter skupina mladih slovenskih informatorjev, ki je bila po naključju na obisku v sovodenjski občini. Novo šolsko poslopje bo tako končno služilo svojemu namenu. Na šolskem dvorišču bo občina uredila tudi igrišče za otroke.
Učenec Julijan Malič recitira poleg župana Jožefa Ceščuta Medvedovo
«Mladini»
Uspela «CeciUjanka» v Katoliškem domu
V priredbi Slovenske katoliške prosvete, je bila v soboto zvečer in v nedeljo popoldne v Katoliškem domu v Gorici revija pevskih zborov «CeciUjanka». Razdeljenih v dve skupini, je nastopilo sedemnajst moških in mešanih pevskih zborov iz zamejstva in mešani zbor «Bojan» ! iz Dornberka. V soboto zvečer je ! pelo osem zborov, med katerimi je J bil tudi goriški «Lojze Bratuž», ki 'se je v zadnjih letih uveljavil v
Socialdemokrati so zelo kritični do ostalih dveh partnerjev v pokrajinski upravi in hočejo, da se stvari rešijo. Čeprav so za popolno uvedbo levega centra, so tudi za samostojni nastop z demokristjani, kot se je že zgodilo v Gradežu, Krmi-nu in Tržiču. Sestanku je predsedoval tajnik Candussi, govorila sta pokrajinska svetovalca Tacchinar-di in Zorzenon. Sestanku je prisostvoval poslanec Ceccherini.
Sedanji demokristjanski tajnik De Simone je prejšnje dni pismeno povabil zastopnike levosredinskih strank (PSI, PSDI, SDZ) na sestanek v sredo, t.j. jutri zvečer. Govorili naj bi o rešitvi krize v pokrajinski upravi. Ker pa imajo demokristjani svoj kongres v soboto in v nedeljo, je zelo verjetno, da se socialisti tega sestanka ne bodo udeležili; pogovarjati se hočejo namreč z novim vodstvom večinske stranke.
IZ SOVODENJ
Uspelo praznovanje v Kulturnem domu
Dvorana Kulturnega doma v Sovodnjah je bila v soboto do zadnjega kotička polna ljudi, posebno vaščanov, ki so se udeležili zabavnega večera - martinovanja, ki ga je priredilo vaško športno društvo. Ob mizah so se zbrali številne skupine ki so ob kozarcu domačega vina in veselem razpoloženju preživele lep sobotni večer. Domači ansambel, ki si je nadel ime «The Lovers», je poskrbel za vnete plesalce.
Da bi praznik še bolje uspel, so organizatorji izžrebali med prisotnimi konfekcijo dvanajstih steklenic znanega briškega vina. Sreča je bila naklonjena Alešu Koviču iz Sovodenj.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo v Gorici
obvešča, da se vpisovanje na smučarski tečaj na Lanzo zaključi jutri, 21. novembra. Vpisovanje je na sedežu SPD.
Rojslva, smrti in puruke
ROJSTVA: Luca Bressan, Daniele Lotta, Marco Chersicla, Mauro Costa, Elisa Simoniato, Dimitrij Briško, Stefano Spessot.
SMRTI: gospodinja 84-letna Marija Stepnitzka vd. Silvestri.
OKLICI: uradnica Maria Rosa Piallo in uradnik Paolo Bregant, u-radnica Annamaria Lodatti in uradnik Renato Cappellari, gospodinja Marina Bigot in zidar Gaspare Scior-tino, uradnica Elisabetta Perco in prodajalec Enrico Gravnar, prodajalka Renata Biancuzzi in trgovec Ovidio Altran, gospodinja Marialuisa Verdin in finančni stražnik Mario Tropeano, dijakinja Paola Dufadi in gostilničar Bruno Turri.
DR. A. LOKAR NA PRIPRAVLJALNEM SESTANKU KONFERENCE 0 MANJŠINAH
Gospodarski elementi v razvoju slovenske narodnostne skupnosti
Gospodarski in socialni vzroki nastanka slovenskega podsistema ■ Posledice uveljavitve absolutizma v Avstriji ■ Vloga hranilnic in posojilnic ■ Razmerje si! v Trstu tik pred prvo svetovno vojno ■ Razporeditev delovnih moči po narodnosti
Prvega dne pripravljalnega sestanka za mednarodno konferenco o manjšinah je posegel v diskusijo tudi dr. Aleš Lokar, ki je rekel:
Naloga, ki sem si jo zadal v tem spisu, ni analitične narave, tu sem predvsem zbral nekaj misli, ki naj bi spodbudile nadaljnje razmišljanje in raziskave o socialno - ekonomskem stanju slovenske manjšine v Italiji. Zato naj mi bo oproščeno, če so tu določene vrzeli. Prav te vrzeli sem skušal prikazati kot element vprašljivosti pri nadaljnjem znanstvenem zanimanju.
S stališča teorije sistemov (1) lahko manjšine katerekoli vrste štejemo za podsisteme, ki so homogeni v eni ali drugi skupni značilnosti njihovih posameznikov; ta značilnost lahko obstaja v socialni tipičnosti manjšinskih elementov, o-ziroma verskih, etničnih, jezikovnih, kulturnih, zemljepisnih, medicinskih in podobno. Razen značilnosti manjšinskega podsistema imamo opraviti pri njihovih posameznikih še z drugimi značilnostmi, ki so skupne drugim širšim sistemom, ki jih lahko imamo z manjšinskega vidika za zunanje okolje, v katerem je in živi sama manjšinska skupnost. Ta oznaka je dokaj splošnega značaja, če pa se posvetimo posebnemu vidiku etničnih manjšin, opažamo, da so te zelo pogosto podsistemi, ki so nastali na področju interakcije med dvema političnima ali kulturnima sistemoma. Posamezniki, ki pripadajo manjšini, predstavljajo torej množico, ki po nekaterih značilnostih spada k politično - kulturnemu sistemu A, po drugih pa (isti posameznik) pripada sistemu B.
Slovenska narodnostna skupnost v Italiji spada pod to skupino, saj so njeni element politično člani italijanske države, etnično in v veliki meri tudi kulturno pa spadajo v slovenski sistem. V vsakem od njih opažamo tedaj intersekcijo o-beh teh sistemov, ki se seveda nekoliko spreminja od posameznika do posameznika in od področja v samem podsistemu manjšine, je pa vedno prisotna. Najbolj je to vidno na jezikovnem področju: znano je, recimo, da ga skoraj ni člana te skupnosti, ki ne bi lahko uporabljal sistema simbolov (jezika) obeh opisanih sistemov. Takšna definicija manjšinskega podsistema je uporabna tudi na zemljepisnem področju, saj je manjšina locirana predvsem na obmejnem ozemlju od Trbiža do Milj in je njena gostota v glavnem naraščajoča, čim bliže smo obmejni črti. Manjšina torej prevladuje tudi na področju in-tergeografske intersekcije obeh sistemov.
Ta in podobne definicije so predvsem statičnega značaja; če pa želimo podsistem preiskovati dinamično v času, to se pravi njegov nastanek in razvoj, pridejo v ospredje predvsem gospodarsko - socialna vprašanja.
Največja težava, ki nastane, ko se vprašamo po gospodarsko-druž-benih silnicah, ki so delovale in še delujejo v manjšinskem podsistemu, je v tem, da je to odprt sistem — prav zato. ker je njegova glavna značilnost v intersek-ciji, soudeležbi in kompenetraciji dveh različnih politično - kulturnih sistemov. Zato ni lahko upoštevati njegovo gospodarsko aktivnost kot enoten in homogen ekonomski sistem s posebnimi značilnostmi, ki so drugačne glede na ekonomsko okolje. Morda je že nekoliko drzno govoriti o ekonomskem sistemu manjšine; verjetno se bomo v glavnem morali zadovoljiti s preučevanjem različnih gospodarskih in družbenih silnic, notranjih in zunanjih in njihovih posledic na tkivo etnične skupnosti in njen razvoj v času.
To množico vzrokov in posledic lahko opazujemo skozi dve različni optiki: prvo dobimo, če gledamo na manjšinski podsistem kot na člana širšega politično - državnega sistema, ki mu pripada, drugo pa če ga ; ledamo kot člana širšega etnično - kulturnega sistema, v katerem je tudi soudeležen. Iz različnih vzrokov, ki bi jih bilo tu predolgo naštevati, mislim, da je ta, drugi način bolj primeren, tudi na podlagi bibliografskega materiala in podatkov, ki so trenutno na razpolago.
Ekonomski in socialni vzroki, ki so povzročili nastanek slovenskega sistema, so z zgodovinskega stališča v literaturi že precej razjasnjeni. Istodobni so z nastankom prvega kapitalizma v avstro - ogrski državi in s propadom klasičnega fevdalnega sistema. Uveljavitev absolutizma v Avstriji je omogočila vpeljavo vrste reform splošno -državnega značaja, kot je bila o-svoboditev kmečkega sloja, obvezno šolstva, odprtje deželnih tržišč in njih poenotenje v širše državno tržišče ipd., kar je vse povzročilo e-mancipacijo širokih ljudskih plasti. Toda ti sloji so bili v nekaterih delih države drugačnih etničnih značilnosti v primerjavi z nemško dominantno skupino. Družbena emancipacija se je zato nujno spremenila tudi v narodnostno revolucijo (2). Začele so se tedaj borbe teh skupin za afirmacijo ,kar je privedlo do obstoja, po ceii vrsti strukturacij, med drugimi tudi do slovenskega sistema, kot tudi do manjšinskega podsistema, ki ga nahajamo danes v Italiji po zgodovinskih dogodkih, ki jih tu ne moremo preučevati v podrobnostih.
Zgodovinsko gledano je razvoj slovenskega sistema prešel skozi vrsto različnih faz, katere vsako
označuje poseben tip posameznikove in skupinske zavesti. Najprej je sistem zadobil posebno kulturno barvo, povezano z ekspanzijo splošnega šolstva, kjer je slovenščina pridobivala na važnosti kot sredstvo komunikacije in prosvete kmečkih mas (2), a povezano prav tako z ustvarjanjem nacionalne simbolike, sredstvom identifikacije posameznika v novo nastajajočem narodu. To funkcijo je opravil predvsem razvoj literature in umetnosti na podlagi znanega modela romantične ideologije.
Za to prvotno obdobje je značilna neka abstrakcija sistema, ki se je oslanjal bolj na razvoj idealov jezika in kulture kot pa na trdno gospodarsko osnovo, ki jo je sistem potreboval za svoje življenje in se je začela oblikovati v drugi fazi, to se pravi v drugi polovici 19. stoletja.
Že sto let prej je nastajajoči avstrijski kapitalizem začel porabljati za svoje namene produkcijske faktorje, ki jih lahko pripišemo slovenskemu sistemu, predvsem zemljo in delovno silo. Toda čeprav lahko tem dejavnikom priznamo spodbuden učinek na nastanek in razvoj sistema, predvsem na podlagi istočasnega razvoja šolstva, je verjetno, da to dejstvo še ne pomeni nastanka slovenskega gospodarskega : istema kot takega, ker so odločitveni finančni centri gospodarskega razvoja ležali izven slovenskega ozemlja. Razen teh je verjetno, da je prišlo na začetku do povečanja socialne stratifikacije, kar se je pogostokrat dogajalo v začetnem kapitalizmu, kar je imelo depresiven učinek na slovenski sistem.
Po mojem mnenju moramo pravi začetek slovenskega gospodarskega sistema videti predvsem v izrednem razvoju kmečkih hranilnic in posojilnic, ki so se razcvetele na slovenskem ozemlju proti koncu 19. stoletja in omogočile koncentracijo kapitala, ki je bil dotlej izredno razpršen in torej tudi družbeno neučinkovit. Samo ko so Slovenci lahko razpolagali z vsemi tremi klasičnimi gospodarskimi faktorji: z zemljo, ki je bila že po tradiciji v njihovih rokah, z delovno silo, ki se je sproščala iz viška kmečkega prebivalstva in njegove prosvete, ter s kapitalom, ki se je zbiral preko izredne mreže kmečkih blagajn, lahko govorimo o začetkih slovenskega gospodarskega sistema.
V študiji, ki je izšla pred krat-
kim, je Hočevar (2) takole opisal ta pojav: «med 1884 in 1894 se je število članov v Posojilnih zadrugah pomnožilo od 5000 na 36.000 in je leta 1910 doseglo 165.000 članov, to je pomenilo devetino celotnega prebivalstva. Za integracijo finančnih trgov je bilo važno, da je vsaka od treh zvez, v katerih so bile organizirane zadruge, vodila tudi osrednji urad uravnovešanja rezerv, s čimer se je dosegala finančna integracija v notranjosti slovenskega ozemlja, ne glede na lokalne ali deželne meje. V naslednji fazi se je izvršila integracija tržišča, kar so dosegli z ustanovitvijo investicijskih in trgovinskih bank. Leta 1900 je bila v Ljubljani ustanovljena Ljubljanska Kreditna Banka.
V	tem okviru je zadobil bistveno funkcijo Trst kot razvojni tečaj velike važnosti za celotno Avstro-Ogrsko in za Sredozemlje. Opaziti je bilo velik pritok prebivalstva, kar je omogočilo Trstu, da se je povzpel od kakšnih deset tisoč prebivalcev ob začetku 19. stoletja na več kot dvesto tisoč ob prehodu stoletja. Iz naravnega zaledja je privlačil v velikem številu prav Slovence, ki so nudili dobršen del delovne sile, ki jo je potrebovalo tržaško gospodarstvo v ekspanziji. Računajo (3). da je bilo leta 1911 v mestu približno 83.000 Slovencev na skupno 200.000 prebivalcev.
V	tej dinamiki je važno vlogo odigral tudi slovenski kapital. Na podlagi različnih virov lahko sklepamo, da so leti 1918 (4) Slovenci in Hrvati Julijske Benečije posedovali več ko. 600 zadrug in gospodarskih ter kreditnih združenj. Njih sredstva so štela več kot 300 milijonov avstrijskih zlatih kron. Zveza Posojilnih Zadrug iz Gorice je štela v trenutku prisilne likvidacije 1929. leta 148 posojilnic in hranilnic, razpršenih po celotnem goriškem ozemlju, medtem ko je tržaška zveza štela 133 članic v tržaški občini, na Krasu in v Istri. Skupno premoženje obeh zvez računajo na 60 milijonov predvojnih lir. Kot smo že omenili, je obe zvezi prisilno likvidiral fašizem, njih kapital in premoženje je bil zaplenjen in uporabljen na različne načine, kar danes ni več moč popolnoma natanko določiti.
Razen obeh zvez so v mestnih središčih SlovendT takrat imeli na razpolago več bančnih zavodov, ki so delovali na finančnem tržišču, kreditnem in industrijskem. V knjigi «Trst in njegova gospodarska fiziologija» Mario Alberti nudi sledeče številke za slovenske in italijanske banke v Trstu leta 1913:
Kapital in
Vloge
Promet
Slov. in hrv. denarni zavodi 8.771.017 kron 20.279.669 kron 53.111.827 kron
Ital. denarni zavodi
16.834.942 kron 52.116.529 kron 115.773.400 kron
Razmerje
1/2
1/2,5
1/2,10
Veliko važnost, ki jo je imel | pravi, Trst kot koaguiacijsko središče slovenskega kapitala in njegovega dozorevanja v sodobnejše oblike lahko opažamo tudi v razvoju zanimivih in pomenljivih industrijskih, turističnih, prevozniških in drugih dejavnostih. Med večjimi naj omenimo gradbeno podjetje Martelanc, ki je v trenutku največjega razvoja dajalo dela 1000 delavcem in je bilo soecializirano v pomorskih de-lir, Paroplovno družbo Dalmat a, ki je oskrbovala 35 rednih prevoz nih linij za Dalmacijo, Delniško Družbo Grljan - Miramar, ki je začela graditi Grljanska kopališča. Paroplovno družbo Oceania in razne druge soudeležbe kapitala v zavarovalnicah, paroplovbah, industrijskih podjetjih ipd. Po nekem izračunu (3) so tedaj Slovenci nadzorovali približno 35 odst. tržaškega gospodarstva in s tem v veliki meri pripomogli k veliki ekspanziji mesta, predvsem v letih tik pred prvo svetovno vojno. Takrat je bil Trst prav gotovo eden izmed stebrov slovenskega gospodarskega sistema. Če danes govorimo o gospodarskem položaju manjšinske skupnosti ne moremo mimo tega dejstva. Večina vsega tega razmaha je bila zrušena v času, ko je v Italiji prevzel oblast fašizem.
Gospodarska aktivnost predstavnikov manjšine v Italiji je danes še vedno osredotočena v tržaški in goriški provinci, kjer imamo štiri bančne in kreditne zavode, o-stanke širokih organizacij, ki so nekoč bile na tem ozemlju. Tu je je še več trgovskih podjetij, obrtniških delavnic, industrijskih in transportnih podjetij, ki jih združuje Slovensko gospodarsko združenje, ki je leta 1969 predstavljalo približno 1000 gospodarskih operaterjev, po večini manjših razsežnosti. Le malo podjetij se nahaja v videmski pokrajini.
Nekaj podatkov o položaju manjšine pridobimo iz podatkov splošnega popisa prebivalstva iz leta 1961, predvsem kar se tiče izobrazbene in zaposlitvene strukture manjšine. Popis sicer ni točen, ker verjetno ne predstavlja celotne populacije slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, lahko pa ga uporabljamo kot bolj ali manj reprezentativen vzorec o njej, predvsem na področju tržaške občine.
Na podlagi teh podatkov (5) Slovenci, čeprav predstavljajo po izvoru tri petine podeželskega prebivalstva, izkazujejo manjši odstotek nepismenih od Italijanov (1.92 2.35), a imajo manjši odstotek lju di z višjo izobrazbo (5.27 - 10.83).
V različnih sektorjih zaposlitve o ( pažamo precejšen sisproporc (6.98 |2.58) v prid Italijanom v javni u- I
v prevozništvu (6.54 - 3.54) in v nekaterih drugih terciarnih dejavnostih, medtem ko se slovenski element bolj koncentrira v poljedelstvu, gozdarstvu, lovu in ribolovu (3.41 - 0.53), v industriji in rudarstvu (7.74 - 3.43). Ti podatki dajo misliti na določeno diskriminacijo manjšinskih članov na nekaterih področjih kot je na primer javna uprava, čemur sledi koncentracija na drugih področjih.
Kar se tiče ^oložaja, ki ga etnični elementi zavzemajo v službi, o-pažamo, da predstavljajo Slovenci v večji meri odvisno in podrejeno osebje (70.16 - 58.80), medtem ko so Italijani v večji meri na vodilnih položajih (27.43 - 10.04). Razlike niso tako izrazite med podjetniki in svobodnimi poklici (1.99 - 1.15).
Na podlagi teh elementov lahko sklepamo, da ima na splošno manjšinski sistem Slovencev v Italiji skromno gospodarsko in socialno moč, posebno če to silo primerjamo s tem, kar je bilo pred prvo svetovno vojno, ko je slovenski sistem predstavljal enega najbolj dinamičnih sektorjev tukajšnje gospodarske resničnosti.
Propad gospodarstva Slovencev med obema vojnama ni pripisati gospodarskim dejavnikom, pač pa političnim, saj bi v nasprotnem primeru verjetno ta sistem ohranil do danes kar drugačno sliko o gospodarski moči Slovencev v Italiji.
Drugo povojno obdobje je videlo določen preporod slovenskega sub-sistema tudi z gospodarskega stališča. Slovenci so se posebno vključili v meddržavno trgovino in izmenjavo, v sektor, ki je postal bistveni činitelj tržaškega in sploh obmejnega gospodarskega razvoja. Žal o tem delovanju trenutno ni mnogo podatke,, na voljo. Iz obstoječih podatkov bi se dalo sklepati, da še niso bile odpravljene vse omejitve svobodnemu razvoju Slovencev, kar se opaža predvsem v
službeni strukturi prebivalstva, ki kaže na določeno diskriminacijo, saj se zdi, da stoje Slovenci predvsem na podrejenih položajih v socialni in gospodarski resničnosti dežele.
Problem obstoja manjšinskega podsistema je odvisen tudi od ekonomske samostojnosti skupnosti, saj je položaj posameznika, ki je brez moči in sredstev, prepuščen vsesplošnim pritiskom delovnega okolja takšen, da se mora ta obnašati v vseh pogledih tako kot družba, ki ga pogojuje, od njega zahteva. V tem primeru pa verjetno ne moremo več govoriti o manjšinskem sistemu, saj so odnosi in povezave znotraj grupe popolnoma podrejeni in povezani izven grupe, kar pomeni destrukcijo sistema kot takega. Važnost gospodarskega aspekta je prav v tem, da gospodarski od nosi in moč osmislijo in utrjujejo razmerje znotraj grupe nasproti razmerjem do okolja.
tolikokrat ugotavljale pravice njih spoštovanje tudi ob-
teprav so koroške in dunajske oblasti slovenske skupnesti na Koroškem, in se vezale, se skoraj trideset let po zrušenju nacizma v marsičem še nismo premaknili z mrtve točke. Nasprotno, imeli smo že vrsto izbruhov nacističnih krogov, ki so na primer pred časom odstranili vse dvojezične krajevne napise, nedavno tega pa tudi napravili atentat na sedež koroških društev v Celovcu. 10. t.m. peneči pa je, kot piše Kartner Tageszeitung, skupina mladeničev v Železni Kapli popisala sedeže javnih ustanov s slovenskimi napisi, kot jih kažeta gornja in spodnja slika. Pri tem omenjeni celovški list omenja tudi «materialno škodo», ki da naj bi samo na občinski palači veljala «najmanj 60.000 šilingov». Kaj pa materialna in moralna škoda Slovencev?
1)	Buffa E.: «The Sistems Concepì», - Ed. John Wiley & Sons.
2)	Hočevar T. : «Economie Deter-minants in the Development of thè Slovene National System».
New York 18. - 20. april 1973.
3)	Turina V.: «Gospodarsko uveljavljanje Slovencev na Primorskem ob začetku stoletja», Zaliv 1968.
4)	«La Marche Julienne», Sušak,
1945.
5)	Pahor S.:	«Ustroj slovenske
manjšine na Tržaškem», Zaliv 1967.
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiimiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii
V RIMU JE BILO PLENARNO ZASEDANJE FAO...
Prepad med bogastvom in siromaštvom se veča
V svetu bo letos umrlo od lakote na milijone ljudi - Demografska eksplozija je že stvarnost - Kako lahko bi bilo rešiti problem
RIM, 19. — «Bliža se nam doba velikega pomanjkanja, katerega znaki se zadnja leta že izrazito kažejo» — tako je začel svojo tiskovno konferenco ob zadnjem zasedanju FAO v Rimu francoski minister za kmetijstvo Jac-qtaes Chirac. Mi bi njegov pesimizem še podčrtali in rekli, da se svet ne bliža pomanjkanju, pač pa lakoti. Res je. da se v bogatem, razvitem svetu cele vede ukvarjajo z vprašanjem, kako izvajati shujševalno kuro, da ne bi škodovala srcu in zdravju, prav tako je res, da nam publicistična reklama, televizija in razna druga občila vsiljujejo najrazličnejša hranila, ki naj bi godila našemu občutju, res je, končno, da si je človek razvitega sveta omislil posebno hrano celo za psa, mačko in za ptico v kletki, ni pa prav ta človek, ki se koplje v blaginji in ki se trka na svoja velikodušna tako ali drugače obarvana prša, niti pošteno pomislil na to, da v svetu ljudje umirajo od lakote, še več, da vsako minuto umre na zemeljski obli od lakote 72 človeških bitij, od katerih jih nad 50 odst. odpade na otroke. Do konca tega leta bo, kot so izračunali strokovnjaki, umrlo zaradi pomanjkanja hrane okoli 40 milijonov ljudi. Torej milijoni smrti v letu dni zaradi pomanjkanja hrane.
Kljub tolikim milijonom nenaravnih smrti pa je prirodni prirastek na Zemlji tolikšen, da se hkrati «usmerjamo» k tako imenovani demografski eksploziji. Sicer je res, da smo o problemih, ki so povezani z lakoto in z demografsko eksplozijo, že pisali, toda k temi se vračamo, ker je aktualna, žal, stalno aktualna, pa čeprav ne neposredno za nas, bo pa za nas aktualna, kolikor se razmere ne spremenijo, v bližnjih desetletjih.
Omenili smo v začetku francoskega ministra za kmetijstvo, ki je prišel na rimsko mednarodno zasedanje o kmetijskih problemih, ki ga organizira FAO, torej tista strokovna organizacija ZN, ki se ukvarja s problemi prehrane. In tu se posredno in neposredno govori tudi o tem.
Najprej nekaj o tako imenovani demografski eksploziji. Poldrugi milijon let, torej od pra-početkov človekove eksistence, do leta 1850 je bilo potrebnih, da se je človeštvo, da se je prebivalstvo Zemlje namnožilo na eno milijardo ljudi. Od 1850. leta, ko je bilo na Zemlji za eno milijardo ljudi, je bilo potrebnih le 75 let, da smo leta 1925 našteli na Zemlji
že dve milijardi ljudi. V naslednjih 47 letih, torej do lanskega leta, smo se namnožili že na tri milijarde in pol in če bomo nadaljevali po tej poti, nas bo ob koncu stoletja že sedem milijard, čez sto let pa celo 35 milijard, torej desetkrat več kot nas je danes. Teoretično vzeto nas bo leta 3000 po 180 na kv. m. Nekdo je v zvezi s tem rekel, da se začenja človeštvo množiti, kot se množijo bakterije. Res je, v tem je precej pretiravanja, toda tudi trezni znanstveniki opozarjajo pred posledicami morebitne demografske eksplozije, kajti če že danes ljudje umirajo od lakote, kaj bo tedaj, ko nas bo desetkrat več...
K temu bo kdo pripomnil, da bosta znanost in tehnika že našla pot, saj da je Zemlja velika, vrh tega imamo na voljo morja,- ki so polna življenja itd. Bolj slaba je ta tolažba, kajti že danes smo onemogočili izkoriščanje morskih bogastev s tem, da smo jih okužili in pokvarili. Večina zaprtih morij razvitega sveta je za morebitne podvodne kulture že onesposobljena.
Toda tudi če ne upoštevamo teh podatkov, ker da izhajajo iz pesimistično nastrojenih znanstvenikov, drži, da predstavlja naglo naraščanje števila prebivalstva izredno velik problem, ki se kaže v najrazličnejših oblikah, celo ne samo v lakoti in smrti od lakote, pač pa tudi v drugačnih oblikah. Tristo milijonov otrok je, po podatkih ZN, podhranjenih. Posredna posledica te podhranjenosti pa je tudi večja ali manjša bebavost. Avtopsija podhranjenih
Valeria Moriconl, ki bo danes popoldne igrala v Devalovem «Tovarišu»
Horoskop
.............................................................M........................U...................................
delovnih tovariših. Popolno razumevanje z drago osebo.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) V poslovnih zadevah trenutno zatišje. Vaše razumevanje bo v moralno pomoč dragi osebi.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Prejeli boste dobro vest in zaključili važen posel. Srečni trenutki z drago osebo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zaupane vam bodo nove odgovornosti. Z umirjenim nastopom boste rešili neko družinsko vpra-
SaRIBI (od 20.2. do 20.3.) Predanost sodelavcev vam bo v oporo v težavnem trenutku. Prijetno srečanje zvečer.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) V poslovnem pogledu ni trenutek, da bi karkoli tvegali. Zadovoljstvo v družini.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Nekaj manjših težav s sodelavci. V družini bo treba rešiti neko vprašanje praktičnega značaja.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Čez dan naporno delo, proti večeru sproščenost. Načrt za prijetno potovanje.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Imeli boste srečo, toda ne nasprotujte nadrejenim. Ugoden trenutek za
tiste, ki ljubijo študij.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Odličen rezultat vam bo prineslo že opravljeno delo. Pretiran optimizen bi vam utegnil škoditi.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Upoštevajte obljube praktičnih oseb. Ne vmešavajte se v prepire prijateljev.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Izkoristite možnosti in ničesar ne puščajte za kasneje. Pogumno boste branili nekega prijatelja.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ogibajte se preostrim sodbam o
otrok, ki so zaradi pomanjkanja umrli pred tretjim letom starosti, je dokazala, da imajo ti otroci za 20 odst. manj možganskih celic. To se pravi, da je otrok, ki raste v zdravem, normalnem okolju tudi umsko privilegiran, ker se mu tudi možgani drugače razvijejo.
Da nosi glavno krivdo za to tako imenovani bogati in civilizirani svet, ni nikakršnega dvoma. Rekli smo že, da v bogatem svetu industrijsko pripravljamo hrano za pse, mačke, ptice itd. Res je, da so tudi te živali živa bitja, ki imajo pravico do življenja in zato upoštevajmo tudi to. Toda razviti svet uniči, pokvari, odvrže toliko prehrambnega blaga, da bi z njim utešil glad desetinam milijonov ljudi, ki v svetu umirajo od lakote. Po nekih podatkih iz jugoslovanskega tis1' : v Jugoslaviji na leto odvržejo za 140 tisoč ton kruha. In koliko druge hrane gre po zlu. In to v Jugoslaviji, ki ne spada med zelo razvite dežele. Koliko huje je glede tega v Zahodni Nemčiji, Franciji, da ne govorimo o ZDA.
Pa ne samo to. Koliko sredstev, strahotnih finančnih in materialnih sredstev se porabi v neproduktivne, prvenstveno v vojaške namene. Nekaj konkretnih podatkov: če bi razviti svet skozi 15 let dal nerazvitemu svetu 20 odst. svojega dohodka, bi se razviti svet tako postavil na noge, da bi nikoli več ne potreboval pomoči. In koliko je teh 20 odstotkov? Prav gotovo precej, toda za oboroževanje da ta svet 10 odst. svojega materialnega dohodka. Če bi se razviti svet torej odpovedal temu, bi bil res svet kmalu rešen.
Sicer pa je zahodnonemški strokovnjak prof. Fritz Bed izračunal naslednje: prva svetovna vojna je zahtevala 7 milijonov življenj in 229 milijard dolarjev materialnih stroškov. Druga vojna pa je stala 50 milijonov življenj in 1.500 milijard dolarjev. Če bi začeli tretjo svetovno vojno, bi bili stroški tako strahotni, da bi 1500 milijard dolarjev, kolikor je stala druga svetovna vojna, porabili že v prvih tridesetih minutah atomske vojne.
Ob teh konkretnih številkah se logično postavlja vprašanje, kje pravzaprav je tista humanost, s katero se baha bogati svet. Res je sicer, da od časa do časa skuša ta svet stresti s svoje bogato obložene mize drobtinico pomoči nerazvitemu svetu. Celo Vatikan je o tem spregovoril, ZN pa so določili tudi kvoto te pomoči. Toda ta pomoč je nerazvitemu svetu in svetu v razvoju premalo. In tudi tedaj, ko se ta pomoč da, je bolj vržena kot poklonjena. Indirà Gandhi je ob neki priložnosti o tej pomoči rekla takole:
«Tisti, ki gledajo na pomoč kot na miloščino, prav gotovo ne bodo naleteli na hvaležnost tistega, ka teremu pomagajo. Tisti, ki gledajo na pomoč kot na nekakšno po litično naložbo, bodo zaradi sla bih rezultatov razočarani. In ved no več je dežel, ki ne gledajo na pomoč kot na podporo razvoju in zagotovitvi lastne gospodarske sa mostojnosti, pač pa kot na obvez nosti, ki še povečujejo odvisnost. To nas vedno bolj razočara. Naši bogati prijatelji zmanjšujejo svoje prispevke za naš razvoj, tisti pa, ki pomoč dobivamo, se vedno bolj umikamo sami vase».
TOREK, 20. NOVEMBRA 1S73
9.30
12.30
13.00
13.30
14.00
15.00
17.00
17.30
17.45
18.45
19.15
19.45
20.30
21.00
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
do 11.30 Šola Poljudna znanost Restavriranje nekoč in danes Risani filmi DNEVNIK
Tečaj nemškega jezika do 17.00 Šola Spored za najmlajše Hiša na drevesu DNEVNIK
Program za mladino Tekmovanje o kinematografu Nabožna oddaja Poljudna znanost Športne vesti
Ital. kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika DNEVNIK
Prigode Sherlocka Holmesa ŽENSKA PAJEK
Po zgodbi Arthura Cormana Doylea napisal scenarij Bertrand Millhauser. Film je režiral Roy William Neill V filmu «Ženska pajek'» se sloviti detektiv Sherlock Holmes loteva tolpe goljufov. Problem nastane zaradi cele vrste nočnih samomorov, ki so bili izvršeni na enak način: vsaki samomorilec se namreč vrže skozi okno ponoči in v pižami. Skupna značilnost pa je tudi ta, da so vsi ti ljudje zašli v hude finančne težave in podpisali življenjske zavarovalne police na račun visokih posojil. In te police daje «kandidatom» v podpis neka družba, ki jo sestavljata prof. Moriartp in neka zelo lepa ženska. Logično je, da je Holmes v teh dveh elementih našel dovolj razlogov, da je postal pozoren. Zato je stopil v akcijo. Opustil je vse druge načine in vse druge «steze»,
OVE,G A DNE
SMRT JOHNA F. KENNEDYJA
Proeram, ki sta ga pripravila Andrea Barbato in Aldo Rizzo DNEVNIK
Danes v parlamentu, Vremenska slika. Šport
DRUGI KANAL
18.40 Poskusne oddaje za gluhoneme 18.50 Novi alfabeti 21.00 DNEVNIK
21.20	Broadwayske luči
22.20	Izmišljene zgodbe PRIGODA V ŽELEZNIH
Napisal Emo Bohun, scenarij pripravil Juraj Kolan, film je režiral Josef Zahar, glavne vloge: Kveta Fialova, Emil Horvath, Jiri Tomek, Ana Griessova in Oldo Zeman.
Gre za običajen «trikot» ob prav navadnih počitnicah. To je bistvo današnje «izmišljene zgodbe». Zakonski par doživlja krizo, kajti mož se posveča izključno lovu metuljev, ona lepa, čeprav ne več mlada ženska, se ne more sprijazniti z dejstvom, da njen mož posveča več pozornosti metuljem, torej znanosti kakor pa njej, zakonski in zokoriti ženi. Zato je popolnoma razumljivo, da postane lahek «plen» nekoga, ki ji piha na dušo. Toda ta ljubezen je kratkotrama. Razočarana nad tem, odkloni tudi sleherno drugo podobna ponudbo in se vrne v zakonski jarem, vendar vse ne gre tako gladko
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
11.00, 14.15, 16.10 Šola:
Petrova gora v revoluciji, Pogovor o gledališču, L. Pasteur in 11.35 Ruščina Otroška oddaja Narisana ladja
22.10
23.15
9.35,
10.40
17.45
18.00
18.15
18.30
19.00.
19.20
19.45
20.00 20.25
20.40
21.30
Risanka Óbzorn
22.15
22.20
izornik Naši zbori Domžale in okolica šolska TV: Nova matematika
Cedre z Atlasa ....... V' 8snw"
Risanka DNEVNIK Reportaža Pogovor o ...
H. Fallada: SAM MED VOLKOVI
Da bi mogli slediti današnjemu nadaljevanju, si oglejmo vsebino prejšnjega:
Petra je zaman čakala Wolfganga Pagla, ki je odšel na lov za denarjem, ki ga je potreboval za poroko. Lastnica njune sobe gospa Humann, ki je hkrati tudi «zaščitnica» prostitutk v tem delu beri riškega mesta, pa jo nažene, ker ji je to naročila vlačuga Ida, ki pri gospe veliko več velja kot ona. In brž ko Petra stopi na ulico, jo policaj aretira, ker da je pomanjkljivo oblečena in ker se srečuje s hazarderji. In tako se Petra znajde v razvpitem zaporu, kjer se seznani s Krupassovo, lastnico «podjetja z odpadlim materialom». Ta se ji človeško približa in Petra ji zaupa svoje težave. Zaročenec Wolfgang pa je medtem dobro prodal očetovo sliko in prihitel na policijo, da bi Petri pomagal, vendar vse zaman. Celo njega zaslišijo, Petre pa ne izDustvri, ker da je priznala, da je prostitutka. Pagel je obupan, ker je prišel do denarja za poroko, toda prepozno . ..
POROČILA
Rokomet
JUGOSLAVIJA — SOVJETSKA ZVEZA
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00	Risanka 20.15 POROČILA 20.30 Srce v grlu
22.00	Vietnam
Drugi del dokumentamega filma
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Veseli motivi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 18.55 Popevke; 19.10 Slov. znanstveniki;
19.20	Pravljice in pesmi; 20.00 Šport; 20.35 Mozartova Figarova skladba; 22.20 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 14.30 Kronike;
15.10	Program po željah; 16.10 Deželni kulturni pregled; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 16.30, 17.30,
18.30,	20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Plošče; 9.00 Operni zbori in baleti; 10.15 Duhovne pesmi; 11.15 Od melodije do melodije; 11.30 Orkester «La Vera Romagna»; 11.45 Ansambel Montez; 12.00 Glasba po željah;
14.00	Jugoslavija v svetu; 14.10 Plošče; 15.00 Jezikovne beležke;
15.10	Valčki in mazurke; 16.40 Zbor Valsugana; 17.00 Program za mladino; 17.45 Tenorist Ludvik Ličer; 18.00 Orkestri; 19.00 Pevci zabavne glasbe; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Zbor; 21.00 Umetniki v Motovunu; 22.00 Simonittije-va glasba; 22.35 Jazz.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.0, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Četrti spored; 14.00 Strnjena komedija; 15.10 Program za mladino; 17.55 Nadaljevanka; 18.10 Koncert; 18.40 Program za mladino; 19.10 Sindikalno ekonomska panorama; 19.30 Nove ital. pesmi:
20.20	Spet na sporedu; 21.15 Verdijevi «I Masnadieri».
II PROGRAM
7.30.	8.30, 13.30, 19.30 Poročila;
8.40	Kako in zakaj?; 8.55 Orkester;
9.10	Pred nakupi; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 Pisan spored; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 20.10 Noetova barka; 20.50 Plošče.
Ml PROGRAM
10.00	Koncert; 11.00 Radijska šola; 11.40 Haendlove skladbe;
12.20	Sodobna ital. glasba; 13.00
Glasba	skozi čas;	14.30	Simf.
koncert; 16.30 Rahmaninov in Chopin;	17.35	Jazz;	18.30	Lahka
glasba,	18.45	Invalid v sodobni
družbi; 19.15 Koncert.
SLOVENIJA
7.00,	8.00,	10.00,	13.00,	15 00
19.30	Poročila; 6.50 Danes za vas;
8.10	Glasbena matineja; 9.05 Ra-dijska sola: Kako naj se učim; 9.35 Komorni zbor; 10.15 Valčki-11-15 Z nami na poti; 12.10 Zvoki m barve; 12.30 Kmetijski nasveti; 1Z.4U Domači ansambli; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 «Ali jih poznate»; 14,40 «Na poti s kitaro»; 15.40 Uvertura in simfonija;
16.00	«Vrtiljak»; 16.40 K. čapek: Ukradeni umor; 17.10 Koncertni oder; 17.45 Svet tehnike; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Z orkestrom Montematti; 18.30 V torek na svidenje!; 19.00 Lahko noč, otroci!;
19.15	Ljubljanski jazz ansambel;
20.00	Slov. zemlja v pesmi; 20.30 Peter Alprechtsen: «Očka Rass-musen»; 21.30 Melodije; 2.15 Popevke; 23.05 Literarni nokturno;
PRIMORSKI DNEVNIK
SPORT SPORT SPORT
20. novembra 1973

IZIDI
Cagliari — Bologna	0:0
Cesena — Lazio	0:0
Fiorentina — Napoli	1:1
In ter — Foggia	5:1
Juventus — Genoa	3:0
Lanerossi Vicenza — Milan 1:1 Roma —Verona	1:0
Sampdoria — Torino	1:1
LESTVICA
In ter, Juventus in Napoli 7, Lazio, Torino, Milan in Fiorentina 6, Bologna, Cagliari in Cesena 5, Roma, Genoa in Foggia 4, Lanerossi Vicenza 3, Sampdoria in Verona 1.
PRIHODNJE KOLO Bologna - Cesena, Foggia - Roma, Genoa - Sampdoria, Lazio - Inter, Milan - Juventus, Napoli - Lanerossi Vicenza, Torino - Fiorentina, Verona - Cagliari.
2:0
1:1
0:0
1:0
0:0
2:0
0:0
0:0
2:2
1:1
IZIDI
Arezzo — Novara Ascoli — Brindisi Atalanta — Reggina Bari — Perugia Catania — Como Catanzaro — Spai Parma — Reggiana Taranto — Avellino Ternana — Palermo Varese — Brescia
LESTVICA
Ascoli 11, Varese, Como, Novara in Reggina 10, Brescia, Avellino, Parma, Palermo, Catania in Ternana 9, Brindisi 8, Atalanta in Taranto 7, Arezzo, Catanzaro, Perugia, Reggiana in Spai 6, Bari 3.
PRIHODNJE KOLO Avellino - Varese, Bari - Arezzo, Brescia - Parma, Brindisi - Catanzaro, Como - Spai, Novara - Catania, Palermo - Atalanta, Perugia -Ternana, Reggiana - Taranto, Reggina - Ascoli.
A SKUPINA
Ciaiut;
IZIDI
Alessandria — Venezia 1:1 Belluno — Padova	1:1
elodiasottomarina — Monza 1:0 Legnano — Triestina	0:0
Mantova — Lecco	2:2
Pro Vercelli — Derthona 2:0 Seregno — Bolzano	2:1
Trento — Gavinovese	0:0
Udinese — Solbiatese	3:0
Vigevano — Savona	2:1
LESTVICA
Pro Vercelli in Alessandria 15, Lecco in Venezia 14, Belluno 13. Trento, Udinese, Monza in Mantova 11, Solbiatese 10, Bolzano, Padova, elodiasottomarina in Vigevano 9, Gavinovese 8, Seregno in Triestina 7, Derthona in Legnano 6, Savona 5.
PRIHODNJE KOLO Bolzano - Pro Vercelli, Derthona -Belluno, Lecco - Udinese, Monza -Mantova, Padova - Trento, Savona -Legnano, Solbiatese - Clodiasottoma-rina. Triestina - Seregno, Venezia -Gavinovese, Vigevano - Alessandria.
TENIS
ANCONA, 19. — Italijanska teniška reprezentanca se je uvrstila v višje kolo tekmovanja za pokal švedskega kralja po zmagi nad Madžarsko s 3:2. Italijani so zmagali predvsem po zaslugi odličnega Zuga-reilija, ki ip v zadnjem srečanju odpravil nevarnega Madžara Szokeja.
NOGOMET
V A SKUPIN/ C LICE
Obramba Triestine J tokrat zadovoljila
Napad zopet odpovedal ■ Schilliro zapravil izredno priložnost za dosego gola
Legnano — Triestina
0:0
LEGNANO: Binelli, Talarini, Ve-lentini, Vallacchi, Lesca, Cannatta, Gianella, Giavarra. Ascagni (v 68. min. Mola), Capocci. Cascella.
TRIESTINA:	Marson, Pomaro,
Sabadin, De Luca, Albicocco, Fera, Brusadelli, Cattai, Berteli, D’A-lessi, Schillirò.
Sodnik: Tempio iz Catanie.
V Legnanu je v nedeljo Triestini končno uspelo iztrgati še eno točko na tujem igrišču. Proti precej solidni domači enajsterici so se Tržačani predstavili z ekipo, v kateri je bilo precej novosti. Predvsem je prišlo do sprememb v obrambi, kjer so nastopili novi tržaški nakupi, za katere pa ni bilo gotovo vse do sobote zvečer, če bodo nastopali ali ne. Od novih prišlekov so igrali Pomaro, Albicocco in Cattai, ki so dali celotnemu moštvu precejšnji zagon, v prvi vrsti pa zanesljivost obrambi, ki je doslej praktično ni bilo. Z Marsonom v vratih in s prenovljeno obramono vrsto (kjer je nastopal Sabadin namesto ponesrečenega Lucchette) so se počutili Tržačani dosti bolj zanesljivi in bi tudi zmagali, če bi le imeli še učinkovit napad.
Tu pa je bila največja pomanjkljivost, saj ni imel Legnano take o-brambne vrste, ki bi bila nepremagljiva. To dokazuje tudi akcija Schilliroja, ki pa se je, na žalost, zaključila slabo. Bilo je nekaj podobnega kot prejšnjo nedeljo proti elodiasottomarini, ko je banalno zgrešil gol. Tokrat je bil zopet sam pred vrati in vsi so bili prepričani, da bo realiziral, ko si je pustil odvzeti žogo od obeh nasprotnih branilcev, ki sta pritekla prav v zadnjem trenutku in rešila svoje moštvo pred porazom.
Tržačani so prikazali dobro igro, kar izhaja predvsem iz dejstva, da so imeli dobro krit hrbet in so zato lahko poskušali tudi prodor proti vratom Legnana. Vseeno pa bo po-
doprinesel k dobremu delovanju e-kipe. Kaže, da se je znašel v dobri formi tudi Brusadelli, ki je uspešno zalagal svoje tovariše z uporabnimi žogami, tako kot D’Alessi, ki je med drugim pokazal tudi svoje sprinterske sposobnosti.
Legnano se je predstavil kot precej solidno, vendar nenevarno moštvo, ki je (podobno kot Triestina) brez napada, z izjemo Ascanija, ki pa ga preveč <dzkpriščajo».
Radi
VATERPOLO
BEOGRAD, 19. — Vaterpolisti be ograjskega Partizana in MGU iz Moskve so se uvrstili v finalni del vaterpolskega pokala prvakov, ki bo od 6. do 8. decembra v Moskvi. V drugi polfinalni skupini, ki je bila odigrana v Palermu, pa sta si pravico do nastopa v finalu priborila Canottieri Napoli in evropski prvak Orvoci iz Budimpešte.
NOGOMET
V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE
uventina iztrgala Primorju obe točki Zarja se očitno vrača v dobro formo
Vesna se je iz Gorice vrnila s točko - Breg je že v prvem polčasu položil orožje
Juventina — Primorje 1:0
(0:0)
JUVENTINA: Plesničar, Zin, Tomažič, Makuc, Nanut, E. Tabaj, Uras, Marvin, Ferletič, Montico, M. Tabaj, Černič, Paškulin.
PRIMORJE: Štoka, Visintin, Be-rin, Bucavelli, Trampuž, Tomizza, Barnaba, Drioli, Bolčič, Zuzič, Milič, Kante, Rustja.
STRELEC: Edi Tabaj v 12. min. d. p. (11-metrovka). SODNIK: Sartori iz Krmina.
Juventina si je na domačem i-grišču pridobila dve dragoceni točki z zmago nad Primorjem. Resnici na ljubo pa je treba priznati, da bi bil remi najbolj primeren, kajti obe ekipi sta bili enakovredni, razen v prvih desetih minutah drugega polčasa, ko je Juventina dosegla edini zadetek.
V prvem polčasu se je igra odvijala pretežno na sredini igrišča. Le redkokdaj so napadalci gostov ogrožali vratarja Plesničarja, ki je bil v nedeljo zaradi svoje zanesljivosti pri posegih eden najboljših na
igrišču. Najlepša priložnost se je ponudila Primorju v 25. minuti, ko je branilec Tabaj nerodno odbil žogo in le za las ni povzročil avtogola. Na beli črti pa je Nanut rešil.
IZIDI	
Duino — Libertas	0:0
Juventina — Primorje	1:0
Flaminio — Breg	2:0
Stock — Muggesana	1:2
Campanelle — Zarja	0:1
Sant'Anna — Inter SS	0:0
Edera — Fossalon	3:0
Audax — Vesna	0:0
LESTVICA:	Muggesana 12;
Stock, Flaminio, Vesna 11; Au-dax, Libertas 10; Juventina, Sant'Anna, Primorje 9; Edera, Campanelle, Zarja, Duino, Inter SS, Fossalon 4; Breg 2.
PRIHODNJE KOLO: Dnino -Flaminio, Primorje - Breg. Stock . Juventina, Campanelle - Sant’Anna, Libertas - Muggesana, Fossalon - Zarja, Inter SS - Vesna, Audar - Edera.
V drugem polčasu so Štandrežci začeli ostreje napadati in so bili bolj odločni. V eni od napadalnih akcij domačinov je branilec Primorja z roko ustavil žogo: enajstmetrovka. Streljal je kapetan Tabaj in to je bil edini gol tekme. Po tem uspehu so se Štandrežci «zaprli» v lastno obrambo in so dopustili, da so gostje ostreje napadali, čeprav res nevarnih akcij ni bilo. V tem «forcingu» Primorja je uspelo domačinom s Ferletičem in Milošem Tabajem večkrat sprožiti nevarne protinapade.
Bip.
Campanelle — Zarja 0:1
ZARJA: Babuder, S. Križmančlč, Rismondo, Primožič, Komar, V. Križmančič, Kalc, Bon, Bessi, Žagar, Ražem, Marc.
CAMPANELLE: Pucer, Olivo, Ri barič, Del Riz, C Del Piano, Bessi, Selanova, L. Del Piano, Pelin, Castellano, Brandolin.
STRELEC: v 37. min. d.p. Bessi.
KOTI: 8:3 za Zarjo.
Zarja je v tekmi z ekipo Campa-
..................................................
V NEDELJO V NOGOMETNEM PRVENSTVU 3. AMATERSKE LIGE
Trebenski Primorec zmagal na tujem Olimpija z dobro igro izsilila remi
Vse ostale tri slovenske enajsterice so bile tokrat premagane
Osrednja tekma 10. kola A skupine C lige med Alessandria in Venezia se je zaključila neodločeno, kar je izrabil Pro Vercelli, ki se je znova pridružil piemontskim predstavnikom na vrhu lestvice. Udinese je doma gladko zmagala s 3:0 proti Solbiateseju in si znatno popravila položaj m lestiiici. saj ima sedaj enajst točk in je sedma. V krizi pa so še vedno Tržačani, ki so kljub nedeljskemu remiju ostali na dnu skupne lestvice. Vsekakor pa zgleda, da so prešli Tržačani v drugo obdobje, saj so po novembrskih «nakupih» precej okrepili svoje vrste, predvsem v o-brambi.
trebno še precej dela, da bodo lahko nadoknadili pomanjkljivosti v napadalni vrsti, ki je vse preveč šibka in je v desetih tekmah realizirala le osemkrat, od česar največkrat iz enajstmetrovke.
Dobro se je v nedeljo v Legnanu obnesla sredina igrišča, kjer se je prvič predstavil Cattai, ki je precej
Cagliari — Bologna	X
Cesena — Lazio	X
Fiorentina — Napoli	X
Inter — Foggia	1
Juventus — Genoa	1
L.R. Vicenza — Milan	X
Roma — Verona	1
Sampdoria — Torino	X
Catania — Como	X
Taranto — Avellino	X
Ternana — Palermo	X
Alessandria — Venezia	X
Trapani — Chieti	1
KVOTE
13 — 400.000 lir 12 — 23.100 lir
1. -
1.	Corrida
2.	Lydia
1.	Alba By
2.	Pezgo
1.	Greta
2.	Mediterraneo
1.	Luminoso
2.	Eniano
1.	Old Crow
2.	Eelegia
1.	Tithonia
2.	Coquelicot
KVOTE
12 - 2.047.842 lir 11 —	139.600	lir
10 —	11.900	lir
2. —
3. -
4. —
5.	—
6.	-
2
1
2
X
1
X
1
X
2
X
2
1
Costalunga — Primorec 0:2
COSTALUNGA: Furlani, Sirotich, Scherli, Savarin, Macor, Leban, Ma-raspin, Visintin, Srpic, Zanccpe in Marassi.
PRIMOREC: V. Kralj, Križmančič, Sluga, Čuk, Papatico, Stran-ščak, D. Možina, V. Možina, P. Kralj, Mervič, Šajna, 12 Kante, 13 L. Kralj.
STRELCA: v 30. mm. p.p. Pavel Kralj, v 33. min. Bogdan Čuk iz 11-metrovke.
KOTI: 8:4 za Costalungo.
SODNIK: Gisdancich iz Trsta.
GLEDALCI: približno 200.
Primorec je v 6. kolu odnesel v gosteh tretjo zaporedno zmago, tokrat proti vodeči Costalungi. Tre-benci so precej zasluženo zmagali, saj so poleg dveh zadetkov imeli še mnogo izrednih priložnosti zg gol, tako v prvem kot v drugem polčasu. Igrali so bolj preudarno kot v prejšnjih tekmah in se niso množično spuščali v napad, ampak se je v obrambi in na sredini igrišča vsak držal svojega mesta. _
Costalunga se je takoj po začetnem žvižgu pognala v napad, a brez reda, tako da je Primorec z lahkoto nadzoroval njene akcije. Tre-benci pa so se posluževali protinapadov in so resno zaposlili domačo obrambo. V napadu je tokrat zaigral Šajna, namesto poškodovanega Borisa Kralja. Primorec je pr šel v vodstvo v 30. min. s Pavlom Kraljem, ki je z močnim diagonalnim strelom ukanil domačega vratarja. Costalunga se je spet pognala v napad, da bi izenačila, a so nasprotno Trebenci dosegli še drugi gol. Valdi Možina je v kazenskem prostoru skočil na visoko žogo, domači vratar pa ga je zrušil na tla. Enajstmetrovko je Čuk spremenil v 2:0. V 35. min. je bil Primorec spet v napadu s Pavlom Kraljem a je vratar Costalunge s krasnim posegom rešil v kot.
V drugem polčasu enaka slika. Costalunga je napadala, a neorganizirano, Trebenci pa so gradili mnogo akcij v protinapadih. Domačini so v 42. min. z Lebanom zadeli vratnico. Tako je ostal rezultat nespremenjen.
Torej nepričakovana a zaslužena zmaga Trebencev, ki so pokazali, da se trenutno nahajajo v zelo dobri formi. Pri Costalungi se je najbolj izkazal Leban, pri Primorcu pa vsi zaslužijo pohvalo.
Bruno Križmančič
Olimpija — Lib. Prosek 0:0
OLIMPIJA: Buzai, Husu, Štoka, Černjava, Trampuš, Delise, Žižek, Verginella, Blažina, Manzutto, Per-tot, d.p. Ukmar.
LIB. PROSEK: Gersinič, Covelli, Babič, Vidolfo, Smoliča, Truant, De Cesco, Degrassi, Verde, Morgan in Rožman.
Po neuspelih poskusih v zadnjih tekmah je Olimpija končno prišla do pozitivnega rezultata in je prikazala zadovoljivo skupno igro, ki dopušča up, da bo moštvo v nada Ijevanju prvenstva dalo svojim navijačem še več zadoščenja. V tek mi z močno ekipo Libertasa s Proseka smo opazili znatno boljšo igro, predvsem na sredini igrišča in v napadu. Blažina je tokrat zaigral kot srednji napadalec in je s tem razbremenil Verginello, ki se je lahko posvetil gradnji igre. Druga novost je bil Černjava, ki je zaigral neobičajno, precej zadaj, skoraj v obrambi. Spremembe so vsekakor dobro vplivale in Olimpia je več časa imela pobudo v svojih rokah in je prikazala nekaj dobrih kombinacij. Tekmo je precej ovirala burja. V prvem polčasu je prevladovala Olimpija, v drugem pa so bili nevarnejši gostje.
V prvem delu igre je najboljšo priložnost imel Blažina v 38. min., ko je zaman poskusil poslati žogo čez vratarja, ki se mu je podal na proti. V drugem polčasu so gostje v začetku dah nekaj nevarnih žog. Obramba Olimpije, v kateri še marsikaj ni v redu, je uspela obiti nevarnosti. Proti koncu tekme so domači nogometaši s hitrimi protinapadi skoraj prišli do gola. V enem izmed teh je aktivni Blažina preigral branilca in poslal žogo v sredino prostemu Ukmarju, ki pa se ni znašel in ni uspel ustaviti žoge. Remi je pravičen in čeprav ni bilo golov je bila igra zanimiva ter povsem zadovoljiva.
E. K.
Staranzano — Mladost 1:0
(1:0)
STARANZANO:	Porciani, Brog-
gian I, Pacorig, Broggian H, Bal-ducci, Longo, Ronca, Colnago, Ra-sian, Zanella in Gergolet.
MLADOST: Pieri, Jarc, Uljan, Devetak, Ferfolja, Doncovio, Pahor, A. Peric, B. Peric, Marizza in Cotič.
Strelec: Colnago v 5. minuti p.p.
nell iz Trsta dosegla svojo drugo zaporedno zmago v letošnjem pr venstvu. Tekma je bila ves čas le pa in borbena, za kar gre zasluga predvsem Zarji, ki ima tehnično dobro pripravljeno moštvo. Ekipi Zarje in Campanell sta se skozi vso tekmo srčno borili in sta pokazali precej lepih akcij. Začetek tekme je bil precej uravnovešen. Igra se je odvijala pretežno na sredini igrišča, vendar pa ni bila dolgočasna, saj sta si obe napadalni vrsti prizadevah, da bi prodrli v nasprotnikov obrambni prostor.
Prve nevarne akcije je sprožila Zarja, ki je često zmedla nasprotne igralce in je skušala na vse načine priti do gola. Ni pa mogla presenetiti obrambe Campanell, zlasti zaradi Pucerja, ki je bil vedno na svojem mestu.
V začetku drugega polčasa je Zar-
iz enajstmetrovke. Koti 7:2 za Mladost. Gledalci: 150 (skoraj vsi iz Doberdoba). Sodnik: Pasqualetto iz Tržiča. V 40. minuti je sodnik opomnil Doncovia, v 50. pa Jarca (oba Mladost).
V	5. minuti prvega polčasa je Ferfolja zrušil nasprotnega napadalca, za kar je sodnik dosodil enajstmetrovko, ki jo je Colnago uspešno izvedel. To je bila edina prilika za ekipo Staranzano (in tudi odločilna za končni rezultat). Po prikazani igri pa so bili Doberdobci mnogo boljši od nasprotnika, saj bi si zaslužili najmanj remi. Tokrat jim sreča ni bila naklonjena. Za neuspeh pa so delno krivi tudi napa-ilalci Mladosti, ki so zgrešili 'več lepih priložnosti za zadetek. V 30. in 35. minuti se je znašel Aldo Peric sam pred vratarjem in- je tudi zgrešil cilj.
V	drugem polčasu se je pritisk slovenskih predstavnikov nadaljeval, domačini pa so še bolj zaprli svojo obrambo. Z lepim in močnim strelom je Pahor v 27. minuti «obril» zgornji del prečke. Skratka, slab dan napadalcev Mladosti je pomagal domačinom, da so brez borbenosti osvojili ves izkupiček tekme.
K. F.
Isonzo — Sovodnje 2:0 (1:0)
SOVODNJE: G. Marson, Trivellato, Collini, Gruden, Ferfolja, Pe-tejan, Kovic, Sambo, Florenin, B. Marson, Pozzo (Fajt).
Vodeče moštvo Isonza, ki je do sedaj zmagalo v vseh tekmah, je na domačem igrišču odpravilo tudi Sovodenjce. Končni rezultat govori v korist domačinov, kar so s tehnično dobro igro povsem zaslužili. Domačini so pokazali odlično sredino igrišča, ki je olajšalo delo napadalcem. Sovodenjci so le v prvem polčasu bili enakovredni nasprotniki domačinom. Sovodenjska obramba je igrala zelo dobro, napad pa je ustvaril precej nevarnih protinapadov. Tu pa je prišlo do izraza negotovost in netočnost pri streljanju v vrata. Gol, ki so ga doma-šini dosegli ob koncu prvega polčasa je porazno vplival na igro gostov. Ti so v drugem delu tekme prepustili vajeti igre Isonzu, ki je že v začetku drugega polčasa prišel še do drugega gola.
- jo -
Lib. Barkovlje — Union 3:1
UNION: Tauriani, Sartori, Dese-nibus, Vidal, Bandi, Del Zio, Attlni, Vicini, Bisceglie, Nadlišek in Susan.
Podlonjerski Union je v nedeljskem srečanju na Proseku doživel pekoč poraz, katerega ne more u-blažiti niti Nadliškov gol, kot niti dejstvo, da je do tretjega gola Bar-kovljanov prišlo zaradi avtogola pod-lonjerskih igralcev. Libertas si je zagotovil zmago že v prvem polčasu, ko je izkoristil med drugim tudi ugoden veter in je ves čas pritiskal na Unionova vrata. V drugem delu srečanja so Podlcnjerci prevzeli vajeti igre v svoje roke, vendar pa le za malo časa. Popustili so prav v,, trenutku, ko so zni-žali izid na 2 : J,	bili pxg,v, M-.i
zu remija. Na" žalost, pa je -prav. po nepotrebnem vratar Taurian moral še enkrat pobrati žogo iz mreže (po avtogolu svojega moštva). Vseeno pa, kljub porazu, ne moremo reči, da je Union igral prav slabo. Morda bi bilo treba nekoliko spremeniti nekatere sektorje v ekipi, predvsem pa bi morali vztrajati pri mladih igralcih, ne pa da je ostal primer prejšnje nedelje osamljen.
Mauro
Z zmago v dvoboju ■ s svojim neposrednim tekmecem je Muggesana spodrinila enajsterico Stocka z vrha lestvice. Miljska enajsterica se je tako po dveh tednih spet vrnila na prvo mesto in ■ je prepustila drugo mesto moštvu Stocka. Poleg tržačanov si to mesto delita še Vesna, ki je iztrgala goriškem Audaiu dragoceno točko, in presenetljiva ekipa Flaminia, ki je premagala Breg in s tem nadaljuje svojo pozitivno serijo nastopov (sedem zaporedoma). Za Brežane pa je to bil sedmi poraz v tem prvenstvu. «Plavi» so tako ostali na dnu lestvice, v družbi (z dvema točkama zaostanka) s Fossalonom, ki je klonil razigrani Ederi. Ta si je znatno popravila položaj na lestvici.
Presenečenje in lep korak na lestvici je naredila tudi Zarja po zmagi nad Campanellami (Peti poraz Campanell v Križu, na domačem igrišču). Tudi Juventina je izboljšala svoj položaj na lestvici z zmago nad Primorjem, katerega je dohitela tudi Sant’Anna po remiju z ekipo Inter SS. Serijo remijev nadaljuje tudi ekipa Duina (peti 0:0 v tem prvenstvu). Omeniti velja seveda tudi, da nedeljsko kolo ni bilo naklonjeno napadalnim vrstam, saj je v osmih odigranih tekmah padlo le 10 golov (dva iz enajstmetrovke in en avtogol).
B. R.
Jugoslovanska nogometna	
prvenstva	
1. ZVEZNA LIGA	
IZIDI	
Borac — Vardar	0:1
Beograd — Zagreb	6:1
Vojvodina — Sloboda	3:1
Dinamo — Partizan	1:0
Bor — Velež	0:1
Radnički — Proleter	1:0
Čelik — Sarajevo	0:0
Željezničar — Olimpija	2:0
Crvena zvezda — Hajduk	3:1
LESTVICA
Radnički 20, Čelik in Dinamo 18, Hajduk in Beograd 16, Crvena zvezda in Velež 15, Vardar in Olimpija 14, Željezničar, Partizan, Proleter in Bor 13, Sarajevo 12, Borac, Vojvodina in Sloboda 11, Zagreb 9.
PRIHODNJE KOLO Olimpija - Borac, Vardar - Beograd, Zagreb - Vojvodina, Sloboda -Dinamo, Partizan - Bor, Velež -Rodnički, Proleter - Čelik, Sarajevo - Crvena zvezda, Hajduk - Željezničar.
2. ZVEZNA LIGA - ZAHOD
IZIDI	
Karlovac — Leotar	1:0
Šibenik — Famos	1:0
Rijeka — Bačka	0:0
Dinamo (P) — Kozara	2:0
Crvenka — Mura	4:2
Mercator — Osijek	1:1
Dinamo (V) — Maribor	3:0
Igman — Novi Sad	1:0
Spartak — Iskra	1:2
LESTVICA
Rijeka 22, Osijek là, Igman, Iskra in Dinamo (P) 16, Dinamo (V) in Crvenka 15, Bača in Novi Sad 14, Spartak in Mercator 13, Šibenik, Fa-mos in Karlovac 12. Mura, Kozara in Leotar 11, Maribor 10.
PRIHODNJE KOLO Novi Sad - Karlovac. Leotar - Šibenik, Famos - Rijeka, Bačka - Dinamo (P), Kozara - Crvenka, Mura - Mercator, Osijek - Dinamo (V). Maribor - Spartak, Iskra - Igman.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
IZIDI
Aluminij — Drava	1:1
Železničar — Ljubljana	3:0
Kopér — Rudar	0:1
Šmartno — Kladivar	0:0
Nafta — Slovan	0:1
Slavija — Izola	4:0
Kovinar —- Ilirija	0:1
ja še močneje pritisnila in raz;gra no moštvo je skušalo na vse načine prebiti nasprotnikovo obrambo ter priti do gola. To se je posrečilo v 37. min. Bessiju, ki je od Bona podano žogo lepo usmeril z glavo in poslal v mrežo. Gol je bil popolnoma zaslužen, saj je bila bazovska ekipa vseskozi boljša od nasprotnika.
A. R.
(Nadaljevanje na 6. strani)
LESTVICA
Rudar 19, Nafta in Kladivar 16, Ljubljana in Železničar 15, Slavija in Slovan 14, Koper 13, Ilirija 12,• Kovinar in Izola 11, Šmartno 10, A-luminij in Drava 8.
PRIHODNJE KOLO
Drava - Ilirija, Kovinar - Izola, Slavija - Slovan, Nafta - Kladivar, Šmartno - Rudar, Koper - Ljubljana, Železničar - Aluminij.
ZCNL
' IZIDA
Tabor — Tolmin	2:1
Primorje — Tržič	0:0
LESTVICA
Vozila 19, Litija in Sava (K) 15, Adria, Triglav in Jadran 12, Tržič 10, Tabor 9, Primorje 8, Tolmin, Sava (T) in Usnjar 6.
UHlHiE SPOinNE VKSU NA ŠESTI STKANI
Primorec
zmago
Costalungo potrdil svojo trenutno dobro formo
SPEC1ATOR:
MAFIJA
VČERAJ in DANES
Prvič eden izmed priznanih članov iz hierarhije ali vodstva ameriškega podzemlja razbija bariero zarote molka, s katero je bil doslej organizirani kriminal zaščiten. Iz odkritij Joea Va-lachija dobivamo precej jasno podobo celotne organizacije, podoba pa je precej mračna. Odkrito je, da obstaja nič več in nič manj neka zasebna vlada kriminala, ki ima letni dohodek nekaj milijard dolarjev, to pa so izvlekli iz človeškega trpljenja in moralnega razpadanja družbe. Po odkritjih Valachija in na podlagi drugih virov, ki so potrdili ono, kar je bil povedal Va-lachi, je ugotovljeno, da ima Cosa nostra to svojo vlado. Omenjena organizacija je bila doslej znana kot mafija ali črna roka. Vlado sestavlja dvanajst članov. Dežela je razdeljena in v posameznih mestih in območjih obstajajo tako imenovane rodbine ali famiglie gangsterjev, ki upravljajo posamezne sektorje za kriminalno izkoriščanje in odločajo o vseh problemih, ki zadevajo organizacije.»
V nadaljevanju svojega govora je Robert Kennedy dejal, da je treba danes smatrati za vrhovnega šefa gangsterske organizacije Cosa nostra Vita Genoveseja, id je zdaj v jetnišni-cd, obsojen na 15 let ječe. Se naprej se ima za šefa in si pri-»adeva, da bi kot takšen deloval tudi iz jetnišnice.
To, kar je bil Robert Kennedy povedal v glavnih potezah,
bo potrdil tudi Joe Vailacha, ki je nastopil pred McClellanovo komisijo v senatu naslednjega dne. Za njegov nastop in izkaz je vladalo največje zanimanje.
Ker je bila gangsterska organizacija razpisala nagrado 100 tisoč dolarjev tistemu, ki bi ga ubil, ker ga je smatrala za veleizdajalca, kakršnega v gangsterski organizaciji doslej še ni bilo (ali pa ni znano, da bi bil), so storili vse varnostne ukrepe med prevozom Valachija v poslopje senata. Nihče ni vedel, odkod je policija pripeljala Valachija in kje preživlja dneve in noči. Dostopi k senatu so bili pod naj strožjo kontrolo tajne policije FBI, agentov v civilu in uniformah. Avtomobili so pridrveli z vso hitrostjo, ko pa so Valachija vodili iz avtomobila in peljali v poslopje senata, se novinarji preprosto niso mogli niti približati. Okrog gangsterja je bil živ zid policajev. Nihče ni mogel niti iz daljave streljati vanj in ga zadeti. In ko je končno sedel pred veliko mizo, za katero so sedeli senatorji, člani komisije, tudi ni bil dostopen. V krogu okrog njega so stali policaji. Predhodno so vse prisotne v prostoru, pa tudi novinarje, identificirali in pregledali, da bi kdo izmed njih ne bil gangster ali naročeni morilec.
Valachi ima šestdeset let. V svojem življenju je morda samo šest mesecev opravljal kako normalno in pošteno delo. Njegova kultura je na nizki ravni, vendar pa poseduje tisto inteligenco, ki je potrebna tudi gangsterju. Prav zato je, zavoljo te bistrosti, zvitosti in prepredenosti, postal «osebnost» gangsterstva. Njegov nastop pred komisijo senatorjev je pokazal, da je previden in nezaupljiv, pa tudi to, da je dober igralec. Zna obvladati svojo nedvomno notranjo nervozo. Bil je že v takšnih položajih v svojem življenju, ubijal je in bil na muhi revolverjev, toda v takšnem položaju se še ni bil znašel. Bil je tudi pred sodišči, toda to je bilo nekaj drugega. Zdaj mora govoriti pred najuglednejšimi politiki, je pred očmi celotne ameriške javnosti. Mora misliti tudi na to, mora pa
misliti tudi na tisti posebni svet, kateremu pripada, to je na podzemlje.
Medtem ko je govoril ali pa čakal, da mu zastavijo vprašanje, so lahko opazili, da mu ustne narahlo drgetajo, toda naglo se je obvladal in se je blago nasmehnil. Neki novinar je zapisal, da je v trenutkih puščal vtis «starega upokojenca, ki igra karte z drugimi upokojenci, toda, da je prvič v tej družbi». Pogosto je prijemal čašo vode, da bi si osvežil grlo. Pogosto si je prižigal cigareto znamke carnei in kadil pred senatorji brez pomislekov, pa tudi to mu je služilo, da je skrival svojo, čisto naravno in razumljivo živčnost. Včasih si je z roko šel skozi lase, ki so bili še gosti in močni, toda zdaj so bili rdečkasti, medtem ko so bili poprej srebrni. Tudi to je bil varnostni ukrep, da bi ga «bratje» od daleč ne zadeli, če nekdo «sede za mizo», to pa v gangsterskem žargonu pomeni, da je postal zaupnik policije — lahko prešteje preostale dni svojega življenja. Medtem ko je govoril in bil obširen v svojih razlagah, je moral Joe pogosto pomisliti tudi na to, da je temeljito «sedel za mizo».
Je nižje rasti, čvrsto, široko grajen, precej dobro oblečen, kar je značilno za gangsterje te kategorije nasploh, govori pa s tipičnim naglasom Italijana iz Brooklyna. Rojen je bil sicer v Ameriki, toda tudi takšne Italijane je lahko spoznati po izgovarjavi angleškega jezika. Imajo tudi svoje posebne izraze. Kadar je opazil, da ga senatorji ne razumejo povsem, si je prizadeval, da bi te izraze prevedel v angleščino in tedaj se je posluževal nekega pompoznega besednjaka odvetnikov. Toda komisija je bila pripravljena na ta «slang» gangsterskega podzemlja in je na mizi stal poseben slovar. To je «Underworld Glosary», slovar podzemlja, katerega so nekateri časniki ob tej priložnosti prenesli tudi v svoje stolpce, da bi javnost zadevo laže spremljala. Zasliševanje Valachija je seveda prenašala tudi televizija.
Toda vse pa vendar le ni bilo za javnost. Kdaj pa kdaj so
med dolgim zasliševanjem omenjenega gangsterja oddaljili vse, razen senatorjev in nujnega aparata in to zato, ker je Valachi govoril tudi o podrobnostih, ki jih je bilo treba ohraniti v tajnosti, da bi lahko uspešneje nastopili proti gangsterjem.
Po Valachijevem prikazu stoji zadeva tako, kakor je bil že povedal pravosodni minister Robert Kennedy v uvodu, čeprav čisto na kratko, Valachi je obširneje prikazal organizacijo gangsterske Cose nostre ali mafije.
Minister Kennedy je govoril o gangsterski vladi za celotne Združene države. Valachi sicer ni uporabljal izraza vlada, toda to je bilo isto. Dejal je, da je na čelu vsega Capo dei capi, kar pomeni «šef šefov». Gospodar je «nad mizo in pod njo», to pa pomeni, da je nad vsem, kar se v gangsterstvu dogaja, «šef šefov» je danes Vito Genovese.
DVANAJST «RODBIN» VLADA V AMERIKI
Celotno vlado sestavlja 12 vrhunskih gangsterjev, to pa so tisti, ki imajo rang capo famiglia ali «šefa rodbine». Tudi Vito Genovese je v bistvu eden izmed «šefov rodbine». Položaj «šefa šefov» je dobil zato, ker je njegova «rodbina» najmočnejša v ZDA. Druga po moči je «rodbina», kateri je na čelu Carlo Gambino, ki bo nekega dne, če bo preživel, utegnil naslediti Genoveseja na čelu vlade.
Združene države so razdeljene na dvanajst rodbin, toda pet jih je v samem New Yorku. Nad celotnim newyorškim podzemljem, ki nd majhno, je pa najpomembnejše v Ameriki dominira pet «rodbin» (vsaka ima 400 do 500 odličnih gangsterjev), katerih šefi so: Vito Genovese, Carlo Gambino, Jo seph Bonanno, imenovani Bananas, Thomas Luchese, imenovan triprstni Brown, ker ima na eni roki samo tri prste, Joseph Magliocco, ki je bil zamenjal pravkar umrlega Josepha Pro facija.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 3B 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Za SFRJ	Tekoči račdvt pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalia 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško m gonško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ZTT • Trst
Jugoslovanski predsednik maršal Tito in predsednik revolucionarnega sveta Libije polk. Gedafi na pogovoru
delegacij Jugoslavije in Libije v Beogradu
■iiiiiilliiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii
PO ZADNJI ARETACIJI V VERONI
Preiskovalci na sledi zapleteni dejavnosti fašističnih prevratnežev
Preiskovalec Fais bo v kratkem zaslišal bivšega načelnika političnega urada padovske kvesture
VERONA, 19. — Policijski organi so aretirali davi 23-letnega Roberta Cavallara, bivšega sindikalista fašistične sindikalne organizacije CIS NAL v njegovem stanovanju v Veroni. Cavallara so pripeljali v Padovo nekaj po 12. uri ter so ga priprli v tamkajšnji zapor.
Roberta Cavallara so aretirali funkcionarji in agenti političnega urada padovske kvesture, ki so davi nalašč šli v Verono, da bi preiskali njegovo stanovanje. Kot je znano je proti Cavallara preiskovalni sodnik dr. Fais že izdal zaporno povelje.
Za 23-letnega mladeniča pravijo, da je bil sindikalist organizacije CISNAL ter vpisan v MSI. Iz obeh organizacij pa so ga menda izključili. že več dni ga nihče ni mogel izslediti.
Na prvem zaslišanju so preiskovalci hoteli zvedeti podrobnosti o avtu «ford 2000», ki mu ga je prodal odv. De Marchi, se pravi ena od osebnosti fašističnih organizacij, ki je bila že aretirana. Po nekaterih informacijah so neznanci izmetali iz omenjenega avta prevratniške letake v Livornu in v Viareagiu. Letake ie podpisala organizacija «Gersi» (Giunta esecutiva risveglio sociale italiano).
Policijski agenti so prijeli Cavallara že prej. Teda i je mladenič izjavil, da je prodal svoj avto že pred časom.
Danes popoldne okoli 17. ure so pripeljali Cavallara v urad državnega pravdnika Faisa. Visoki sodni iški funkcionar ga je obtožil pre-vrr.tniške dejavnosti.
Sodnijski funkcionar Fa's se je na kratko pogovarjal s časnikarji, ka terim je izjavil, da bo preiskava razmeroma dolgotrajna. Pripomnil pa je, da preiskava zavzema rastoči obseg. Državni pravdnik bo moral v prihodnjih dneh skleniti, kdaj
bo zaslišal pordenonskega podkve-storja in nekdanjega načelnika političnega urada kvesture v Triden-tu, Saveria Molina.
Dr. Saverio Molina je v dneh, ko je prišlo do atentatov vodil politični urad padovske kvesture.
Neki drugi dogodek zadeva atentat na Trgu Fontana. Kot je znano, sta bila za ta atentat obtožena Freda in Ventura. Neka trgovska pomočnica trgovine, kjer so neznanci baje kupili štiri kovčke, ki so jim potem služili pri atentatih v Rimu in Milanu, je baje prišla na Moli nov urad, da bi mu nudila informacije o kupcih. Tudi v tem primeru je dr. Molina obvestil o za-
devi samo ministrstvo,
V Milanu je včeraj Venturov zagovornik odv. Ghidoni podal nekaj izjav iz katerih naj bi bilo razvidno, da je Molino obvečal Fredo o najrazličnejših zadevah. Med drugim naj bi ga obveščal tudi o telefonskem prisluškovanju na njegovo škodo. Odv. Ghidoni je nadalje trdil, da je Molino vedel, da je Freda kupil 50 tempiranih aparatov od katerih so bili nekateri uporabljeni pri atentatih.
Ventura je omenil ime podkve-storja Molina šele potem, ko je prišlo do zadnjih aretacij v Padovi. Prej je trdil le, da je imel Freda svoje zaupnike v padovski kvesturi.
iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiii
POSLEDICE WATERGATSKE KRIZE
Nixonov položaj še vedno majav
WASHINGTON, 19. — Bivši tajnik ameriškega pravosodnega ministrstva Elliot Richardson je izjavil, da ne odgovarja resnici trditev predsednika Nixona glede njegove osebne vloge pri odstranitvi posebnega preiskovalca v zadevi Watergate Archibalda Coxa. Vest je sporočil tednik «Time», ki je v svojem dopisu poudaril, da je do odkritja nasprotnih stališč Richardsona in predsednika Nixona prišlo na sestanku republikanskih senatorjev. Neki senator je pripomnil, da so bile izjave gen. Haiga (načelnika osebja Bele hiše), ki je svoj čas trdil, da je Richardson skušal preprečiti Coxu, da bi pri-

MLA ENCIKLOPEDIJA
SVETA - JUGOSLAVIJE - SLOVENIJE
Tri knjiga velikega formata je napisalo 200 jugoslovanskih strokovnjakov, posebno skrbno so obdelana gesla s slovenskega področja: skupno preko 40.000 gesel, preko 2.000 strani, 5.000 slik, 63 zemljevidov. Izdaja DZS, naročniška cena 28000 lir.
Izid prve knjige: prve dni novembra 1973.
Naročila sprejema TRŽAŠKA KNJIGARNA Ulica sv. Frančiška 20, telefon 61-792 — TRST
šel do telefonskih posnetkov in drugih dokumentov v nasprotju s samimi Richardsonovimi izjavami. «Time» trdi, da je Nixon izjavil, da Richardson ni povedal resnice in da je precejšnja razlika med tem kar on izjavlja in kar je delal.
Predsednik Nixon je prebil svoj tedenski dopust v Key Biscaynu v Floridi. Po napornem delu v prejšnjem tednu se je skušal nekoliko sprostiti, toda že jutri ga čaka naporno delo, saj se bo moral srečati na kongresu 19 republikanskih guvernerjev, ki bodo zasedali v Memphisu v državi Tennesse. Na tem srečanju bo moral Nixon o-bravnavati težko vprašanje, kako prepričati Amerikance, da je republikanska stranka še vedno najboljše .jamstvo za ameriški narod, kljub vsem nevšečnostim, ki jih je povzročil škandal Watergate.
V FILMSKIH KROŽKIH
Angleške slikanice v La Cappella
Danes, v torek in jutri v sredo ob 19. in 21. uri bo La Cappella Underground prikazala izbor angleških slikanic, ki so jih predstavili te dni v Salonu animiranega filma v Lucci in na Srečanjih z animiranim filmom v Milanu.
Spoznali bomo dva najboljša angleška avtorja slikanic. Georga Dunninga, ki je znan po celovečernem filmu «Yellow Submarine» in ki se je na zadnjem festivalu v Annecyju izkazal z odličnim «The MaggoU, bomo videli 6 kratkih slikanic, od začetnih, bolj enostavnih («Wardrober» 1959, «The Apple» 1961) preko «Flyng Man» (1963), «The Chain (1968) in «Moonrock» (1969) do «Damon the Mower» (1971), ki privede grafiko do največje abstraktnosti in bistvenosti.
Drugi avtor je Dick (Richard) Williams, znan v Italiji po animiranih prizorih za Richardsonov film «The Charge of thè Light Brigade» in po zaključnih naslovih za Lesterjev film «Dolci vizi al foro». Videli bomo dva njegova polurna filma, «The Little Island» (195$) in «A Chrismas Caroh (1972, po Dickensu; producent je «cartoonist» Chuck Jones), ter dve izvrstni krajši slikanici, «Love Me Love Me» (1962) in «The Sailor and the Devih (1967).
Ta dveumi zabavni spored bosta dopolnili še dve slikanici: Angleža Jima Duffyja «Dandruff» (1973) ter Poljaka Jana Leniče (ki je sedaj aktiven v Franciji in n Belgiji) «Fantorro le dernier ju-sticier» (1971).
S. G.
SPORT SPORT SPORI
KOŠARKARSKO PRVENSTVO R LICE
V nerodni tekmi Patriarca izgubila doma z Goreno
Rulziccovi sistemi se ne obnesejo
Goriški košarkarji so zgubili v nedeljo lepo priliko za zmago in niso (razen v nekaterih primerih) pokazali lepe igre. Krivdo za poraz nosi morda trener Bulzicco. Ta je skušal izvajati določene sisteme, ki ne odgovarjajo domačim igralcem, posebno še ne v tekmi, v kateri eden najboljših, Mauri, ni v najboljši formi. Gostje iz Padove so vodili ves čas, razen v zadnji minuti drugega polčasa, ko je (edinikrat v tekmi) s košem Picrica bila goriška peterka v vodstvu. Končni rezultat 82:81 pa ne prikaže sam po sebi pravega Doteka tekme, ki je bila za goriško moštvo docela negativna.
Igralci Gorene iz Padove so že v prvih minutah tekme zadeli nekaj uspešnih košev. Najboljša sta bila Jessi in Bertini, ki sta usneš-no vodila igro gostov. Prvi polčas se je zakliučil s samo štirimi točkami razlike v korist gostov. Tudi začetek drugega polčasa je bil Dobi uspeha za goste, le Pieric se je tu pa tam uo’ral. vendarle ni ob tej priliki imel ob • sebi Mauriia, ki je bil ta dan zelo slab. Gostje so v določenem trenutku vod li kar s sedemnajstim'' točkami razlike in le v za tki i’h minutah je usoelo Goričanom, ob bodrenju publike, dohitet: goste. Minuto pred koncem je Pieric dosegel koš. ki je nrine-sal Goričanom prednost (81:80). vendarle pa ie oekri sekund ored zakliučkom tekme Periini hladno in uspešno izkoristil dva prosta strela, ki sta prinesla njegovi ekipi zasluženo zmago.
Kot smo že uvedema povedali je treba trenerki BuVrieeu primseti nrecei krivde za nedebski rezultat. V goriški ekini so mmikali nekateri igralci fBraida, Messi in Marušič). ki sioloh niso šli na igrišče.
Ekini sta nastopili v sledečih postavah:	„
P4TPIAPCA GORICA: Devetag 3. Pieric 23, Furi?,n. 71. So-o 10. Braida, Messi. Del Ben 12, Maun g, Marušič, Flehus 3.
GORENA PADOVA:	Prisco 14,
Beniolo, Franco, Bertini 23. Bertoldo 8, Peroni 15, Samoggia 8. Giacca 2, Jessi 12.
Patriarca iz Gorice je do tretji tekmi na petem mestu lestvice s štirimi točkami. V nedelio bo igrala v Bergamu proti tamkajšnji e-kipi Alpe.	m- w-
V MOŠKI KOŠARKARSKI B LIGI
Lloyd nepremagan
V	3. kolu B lige je Lloyd premagal tudi Nayform iz Vidma z izidom 93:74 in je tako še neprema gan na vrhu lestvice.
Tudi Italsider je v 3. kolu 3. lige slavil zmago. V derbiju je premagal Italcantieri z 68:66.
V	1. kolu druge ženske lige so bile vse tri tržaške ekipe poražene.
IZIDI: PIA Castelli — CMM Darwin 46:41, Fontana — Ginnastica TS 69:49, Reyer — Julia 53:52.
b. 1.
NOGOMET
V PROMOCIJSKI LIGI
Ponziana dosegla skoraj pol ducata golov
Ponziana — Cormonese 5:0
(2:0)
Z visoko nedeljsko zmago nad Cortnonesejem se je Ponziana še bolj približala vrhu lestvice. Sedaj je na drugem mestu skupno z Ma-nagom, le točko več pa ima Pro Cervignano, ki je v nedeljo le remiziral proti poprečni Sangiorgini. Tržaški igralci so tokrat naleteli na res srečen dan in so brez vsake težave gladko odpravili goste, za katere se je polom pričel v 23. minuti prvega polčasa, ko je Ponziana dosegla prvi gol iz enajstmetrovke. Pot do gola je bila tako odprta in tržaških napadalcev ni zaustavil nihče več.
V D LIGI
Pro Gorizia izbojevala remi v Pordenonu
Pordenone — Pro Gorizia 0:0
PRO GORIZIA: Magris, Sdrigot-ti, Furlani, Zoratti, Torninovi, Bianco, Ridolfi, Barile, Momesso, Co-muzzi, Omizzolo.
PORDENONE: Schiff (Simonato), Campagnola, Ciriello, Zambon, A-gnoletto, Palut, Mantellato, Gian-noni, Menegon, Comisso, Di Lena (Tarlao).
SODNIK: Caviani iz Piacenze.
Na tujem igrišču v Pordenonu si je Pro Gorizia priborila zelo dragoceno točko. Goričani so tokrat zaigrali zelo dobro, posebno v o-brambi, kjer sta bila Sdrigotti in Torninovi med najboljšimi na igrišču. Pordenone pa je od svoje stra ni pokazal, da polagoma prihaja iz krize, ki je zajela ekipo v začetku prvenstva. Kljub temu domačini še niso utegnili zmagati na do mačih tleh.
V prvem polčasu je bila igra v oblasti Pro Gorizie. Srednja igral ca Barile in Bianco sta dala vse
od sebe in sta neprestano vodila igro za «belo-modre» napadalce. V neki taki akciji je Momesso, po streljanju prostega strela, z glavo poslal žogo na prečko.
Drugi polčas pa je bil ves v znamenju domačinov, ki so z ostrimi napadi skušali premagati Magrisa. Dobra goriška obramba pa jim to ni dovolila in je v nekaj primerih (zaradi lepe igre) bila deležna o-dobravanja številnih gledalcev.
P. R.
SOFIJA, 19. — V zadnji tekmi za nastop v finalu nogometnega SP je Bolgarija premagala Ciper z 2:0 in tako dokončno potrdila svoje prvo mesto v lastni izločilni skupini.
* * *
ROTTERDAM. 19. — V finale nogometnega svetovnega prvenstva se je uvrstila tudi Nizozemska, ki je v zadnjem srečanju svoje skupine i-grala neodločeno 0:0 z Belgijo. Ker sta ob koncu imeli obe moštvi e-nako število točk, je o uvrstitvi odločala razlika v golih (Nizozemska 24:2, Belgija 12:0).
* * *
KINŠASA, 19. — Zaire je premagal Zambijo z 2:1 v srečanju afriške skupine za svetovno nogometno prvenstvo. Odigrati morajo le še tekmo Zambija — Maroko, potem ko so v prvi zmagali Zambiici s 4:0.
* • *
IZMIR, 19. — V zadnjih tekmi druge evropske izločilne skupine za svetovno nogometno prvenstvo je Turčija premagala Švico z 2:0. Srečanje ni vplivalo na končno lestvico, saj si je potovanje v Mtmchen že rezervirala Italija, in to že pred časom. Z nedeljsko zmago so se Turki tako uvrstili na drugo mesto.
MONTECARLO, 19. — Zahodna Nemčija je zmagala na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Montecarlu. V finalu je premagala Belgijo po streljanju enajstmetrovk s 4:1. Ob regularnem zaključku tekme je bil izid neodločen 0:0.
V tekmi za 3. mesto je Francija premagala švedf.ko z 2:1.
MLADINSKI NOGOMET
MLADINCI
Libertas Sv. Marko — Gaja 6:2 NARAŠČAJNIKI
Tergeste — Union	1:1
Sejem smučarske opreme SPDT v prostorih PD I. Cankar v Trstu
iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiin
V ŽENSKI B IN MOŠKI C LIGI
Bor in Kras tokrat s slabo igro povsem razočarala svoje navijače
Za obstanek v ligi bo treba odslej pokazati več borbenosti in požrtvovalnosti
OMA — Bor	3:1
(3:15, 15:3, 15:9, 15:6)
OMA: Cavalieri, Detela, Ferrari, Goina, Luchesi, Pedicchio, Puzzer, Tenze, Ceh, Amadei.
BOR: Kufersin, Bezeljak, Bolčina, Božič, Furlanič, Jevnikar, Kalan, Konstnapfel, Pernarčič, Prašelj, Rauber.
V dragem kolu ženske B lige je bil na sporedu v soboto mestni derbi med ekipama OMA in Bora. Športna sreča se je tokrat nasmehnila italijanski šesterki. Borovkam torej ni uspelo ponoviti podviga iz prvega kola, ko so porazile svoje nasprotnice z enakim izidom, s katerim so morale v tem kolu kloniti.
Borovke so nas s svojo igro razočarale: manjkala jim je predvsem tista zagrizenost in pa velika volja do zmage, ki nas je pri tej šesterki prijetno presenetila v prvi tekmi. Razen v prvem setu, ko so naša dekleta dobro zaigrala, jim ni šlo nič od rok: odpovedale so na vsej črti. Negativno je bilo predvsem prestrezanje prvih žog, kar pa je

KOŠARKA
MED MLADINCI
Obramba Opencev tokrat odpovedala
Poletova peterka še ni v najboljši formi
MLADINCI
Lloyd A. — Polet 89:55 (42:28)
LLOYD ADRIATICO: Donati 11, Bubnich 14, Magrini, Comici 18, Forza 21, Gotti 12, Sancin 2, Scio-lis 2, Bradmayr.
POLET: Adrijan Sosič 18, Gantar 5, Kraus 4, Guštin 22, Edi Sosič 2, Tavčar, Dolenc, Škerlavaj, Jugovič 4, Daneu.
SODNIKA: Strissia in Mogorovich iz Trsta.
PROSTI METI: Lloyd 18:26, Polet 7:16:
PET OSEBNIH NAPAK: Donati, Kraus in Jugovič.
Lloyd Adratico je bil premočan nasprotnik za poletovce, ki so tokrat delno odpovedali v obrambi, v napadu pa so slabo metali na koš. V uvodnih potezah je kazalo, da bodo naši košarkarji zdržali razliko 10 — 15 točk, nato pa je višinska prednost in predvsem točnost pri metih omogočila domačinom, da so premagali openske košarkarje z visoko razliko.
Tudi v tem srečanju je bilo jasno, da Polet še ni v zadovoljivi formi in bo moral poostriti ritem treningov, da bo lahko enakovredno nastopil v tako hudi konkurenci.
Ostali izidi mladinskih moštev PRVENSTVO POMLAD
Lloyd — Polet	76:46
NARAŠČAJNIKI
Lloyd — Bor	56:39
Kontovel — CGS	n.o.
PRIJATELJSKA TEKMA
Bor 57 — Bor 58	112:111
b. 1,
TENIS
V DAVISOVEM POKALU
Avstralija v finalu
MELBOURNE, 19. - Kljub petkovemu spodrsljaju se je teniška ekipa Avstralije uvrstila v finale Davisovega pokala. Avstralci so v polfinalu odpravili češkoslovake s 4:1 in si tako priborili vozovnico za veliki finale ki bo decembra v Clevelandu. Tu bodo nastopili proti America nem, ki so osvojili pokal devetnajstkrat, sami, pa so tudi zmagali šestnajstkrat.
V zadnjih srečanjih med posamezniki je Laver premagal Čeha Hreb-ca s 5:7, 6:3, 6:4, 4:6, 6:4. Nekoliko laže pa je šlo Newcombu, ki je Kodeša premagal v treh setih s 6:2, 6:2, 6:4. Srečanje med Laverjem in Hrebcem je trajalo kar dve uri in 48 minut.
NAMIZNI TENIS
PEKING, 19. — Ljudska republika Kitajska je včeraj uradno povabila namiznoteniške igralce Tajvana, naj se v Pekingu udeleže izbirnega tekmovanja za sestavo kitajske državne namiznoteniške reprezentance, ki bo nastopila na 6. azijskih igrah v Teheranu.
* * *
ZORICH, 19. - FIFA je danes sporočila, da se Ljudska republika Kitajska ne more udeležiti nogometnega tekmovanja na 6. azijskih igrah v Teheranu, ker ni članica FIFA. Če bo hotela nastopati tudi na nogometnem turnirju, se bo morala najprej včlaniti v FIFA.
OBVESTILA
SPDT obvešča, da so treningi na Nabrežinski progi v sledečih dnevih: danes, 20., v četrtek, 22., v torek, 27. in v četrtek, 29. t.m.
Vsaka ura treninga stane 800 lir.
• « •
SPDT vabi v nedeljo, 25. novembra na
5. JESENSKI SPREHOD na Grmado. Zbirališče ob 9.45 na železniški postaji v Trstu, od koder bo odhod z vlakom do Vižo-velj (prihod ob 10.30). Od tam v Cerovi je itd.
« « «
SPDT obvešča, da se je v soboto zaključilo vpisovanje za smučarski tečaj. Če bodo še prosta mesta bo pod to rubriko objav-l.jen datum za naknadno vpisovanje.
• * *
SPDT obvešča, da bo v četrtek, 22. t.m. zadnji dan vpisovanja za smučarski tečaj v telovadnici v Dolini od 18. do 19. ure. Prisoten bo odbornik Planinskega društvu. Po vpisovanju bodo vrteli film o snegu in smučanju.
seveda onemogečito nadaljnjo uspešno igro.
OMA nikakor ni nepremagljiv nasprotnik. Trenutno je morda ta šesterica sicer res boljše pripravljena od Bora, vendar to še ni zadosten razlog za poraz naših deklet. Z malo borbenejšo, predvsem pa bolj u-mirjeno igro, bi bil rezultat lahko precej drugačen.
OMA je svoje nasprotnice v začetku tekme podcenjevala, to pa predvsem zato, ker se je cela vrsta predprvenstvenih tekem med obema ekipama končala v korist šesterke OMA. Toda v prvem setu so se naša dekleta pokazala v svoji pravi luči. Učinkovita igra na mreži, predvsem pa skoraj nepremagljiva obramba, sta dali vsem misliti, da bodo «plave» tudi tokrat odnesle z igrišča Obe točki. Toda igra naših deklet je začela bledeti že proti koncu prvega seta. Borovke so postale nerazumljivo živčne in začele so grešiti kot za stavo. Popustila je predvsem obramba in prestrezanje prvih žog, tako da je bilo nemogoče učinkovito graditi igro. Vse te napake je seveda šesterka OMA oridno izkoristila in brez prevelikih težav zaključila zadnje tri sete v svojo korist.
Zmaga tržaške šesterke je bila torej povsem zaslužena, z osvojenima točkama pa ie OMA (skupaj z ekioo Vtenoni) sedaj na prvem mestu lestvice.
INKA
Kras — Grandi Motori 0:3 (8:15, 11:15, 8:15)
KRAS: Živec (k), I. in L. Budin, Vesnaver, Zadnik, B. in R. Milič, Bitežnik, Marušič, Škrk, Peterlin in Pegan.
GRANDI MOTORI: Godeas, Luisi, Matteucci (k), Rosolen, Rovatti, Sorgo, Unterweger, Giurgevich, Bona in Venturi.
SODNIKA: Sussic in Ruggieri.
V	prvem domačem prvenstvenem nastopu moške odbojkarske C lige je v soboto šesterka Krasa iz zgo-niške občine doživela v nabrežinski telovadnici gladek in pekoč poraz, ki ga ni nihče pričakoval. Tako je Kras po dveh kolih še brez točk in se bo moral v bodoče pošteno potruditi, če se bo hotel izogniti nevarnosti nazadovanja.
Zmaga Grandi Motori je bila povsem zaslužena in ni bila nikoli v dvomu. Kljub nezreli igri pa imajo predstavniki zgoniške občine nekaj olajševalnih okolnosti. Predvsem so podcenjevali nasprotnika, ki je novinec v tretji ligi, medtem ko je Kras prejšnjo soboto pokazal v Tre-visu vrhunsko odbojko. Poleg tega je bil to prvi domači nastop in so bili igralci neverjetno živčni in je bila njihova igra vse prej kot sproščena. Naj dodamo še tremo in slika je popolna.
Čeprav smo bili v soboto priča dokaj žalostni sliki, pa menimo, da stanje ni tako resno, kot kaže prvi videz. Celotna Krasova ekipa je pač imela nesrečen dan. Če se je v soboto Krasova šesterka res dotaknila dna, bi morala v bodoče le izboljšati svoje nastope. Vendar si Kras ne bi smel več privoščiti podobnih spodrsljajev.
Med krasovci ni nihče izstopal, saj so se vsi «izkazali» le po večjem ali manjšem številu napak. Igra v polju .je bila klavrna, napad je odpovedal, medtem ko je blok, ki je v Trevisu izvrstno deloval, tokrat «lovil muhe». Na drugi strani pa je ojačena ekipa Grandi Motori (uvrstila je v svoje vrste tri najboljše igralce lanskega tretjeliga-ša ACEGAT, ki se je razšel) zaigrala solidno in ni spustila iz rok ugodne priložnosti. Vendar si upamo trditi, da bi Tržačani v normalnih pogojih težko odnesli celo kožo iz Nabrežine.
V	prvem setu se je začetna trema Krasu pošteno maščevala, saj so Tržačani takoj povedli s 5:0. Z velikim naporom so domačini zmanjšali zaostanek na 6:7. Vendar zaradi začetniških napak (med katerimi naj omenimo kar celo serijo
zgrešenih servisov) se je začela Krasova barka potapljati.
Enaka slika se nam je nudila v drugem setu, ko je GMT vodil s 3:0. Kras je sicer povedel s 6:4, pri stanju 11:11 pa so bili slovenski odbojkarji preveč živčni, da bi vsilili nasprotniku svojo igro.
Tretji set je bil le formalnost, ker demoralizirani Krasovi odbojkarji niso nudili več nobenega odpora.
Prihodnjo soboto bo Kras gostoval v Ceseni, kjer bo skušal popraviti slab vtis. Ob tej priložnosti organizira društvo avtobusni izlet in prostih je še nekaj mest, vpisuje pa Dorica Kraševič.
- bs -
Juvenfina iztrgala
(Nadaljavanje s 5. strani)
Audax — Vesna	0:0
AUDAX: Pranzot; Ottanei, Mik-lus; Bigotto, Adragna, Blason; Ambrosi, Cocco, Stevanato, Ferrara, Mazzelli, 12 Giannei.
VESNA: Rado Tence; Verzier, Košuta; Germani, S. Tence, Skrem; Kelemenic, Valente, Caharija, Bor-tolotti, Zudini, 12 Tretjak.
SODNIK: Burlon iz Palmanove.
Kriška Vesna se je vrnila z go-riškega gostovanja s točko. Vesna je torej še vedno pri vrhu lestvice in je tudi v Gorici dokazala z zrelo in samozavestno igro, da je upravičeno na tako visokem mestu lestvice. Žal, pa je bila slaba «točka» nedeljskega nastopa Križanov izključitev Bortolottija (pred koncem tekme), ki je moral zaradi prerekanja in nešportnega vedenja skupno s Stevanatom predčasno v slačilnico.
Renato Košuta je za to tekmo postavil na igrišče moštvo, ki bi se moralo predvsem braniti in je v tem tudi uspel. Križani so namreč u-spešno zaustavljali napade domačinov že na sredini igrišča in so skušali nato s protinapadi (pač taktika na tujih igriščih) ugnati o-brambo Goričanov, kar pa jim, žal, ni uspelo.
Nogometaši Audaxa so se v uvodnih potezah pognali v napad. Zgrešili so tudi nekaj lažjih priložnosti. Ko pa je Vesna uredila svoje vrste, je bilo jasno videti, da bo domačinom trda predla.
Vesna je torej izpolnila pričakovanja. Iz Gorice se je vrnila s točko, kar je tudi pričakovala.
b. 1.
Flaminio — Breg 2:0 (2:0)
BREG: Rapotec (Ota), Possega, Rodella, Mondo, Saxida, Race, Mo-denini, Poropat, Gasperutti (Samec), Grahonja, Fornasaris.
FLAMINIO: Parovel, Zacchigna, Gregoratti, Pangher, Flegar, Žago, Russian, Gallinotti, Pellegrini. Orto, De Bosichi.
Sodnik: Gallas (Krmin).
Stanje brežanske ekipe postaja od nedelje do nedelje bolj kočljivo. V prejšnjih kolih smo opazili znaten napredek kar pa se v tekmi s Fla-minijem ni ponovilo. Pri «plavih» so spet prišle na dan stare napake: naivnost, brezidejnost igre na sredini igrišča in v zaključni fazi ter površnost v obrambi. Te hibe so znali stari, toda izkušeni igralci Flaminia izkoristiti in so odnesli obe točki.
Domačini so prišli v vodstvo že v četrti minuti z De Boschijem, ki je izkoristil pomanjkljiv poseg Rapot-ca in tovarišev ter je hladnokrvno poslal usnje v vrata. Po četrt uri so nasprotniki podvojili in spravili rezultat na varno. Naši igralci so v nadaljevanju pritiskali, toda niti en sam napad se ni končal s strelom, ki bi resneje zaposlil vratarja Pa-rovela. Brežani so ob treh priložnostih zahtevali enajstmetrovko in tudi občinstvo se je razvnelo. Naše mnenje je, da ni treba iskati krivde za neuspeh v sojenju, ampak v moštvu samem, ki se nikakor še ni uigralo.
Irt