st. 19(1450) Leto XXVIII NOVO MESTO, četrtek,
19.	maja 1977
'3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom jASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
PREDSEDNIK TITO
trikratni
HEROJ
spreiplanaj?'ClIP^'na fe 16- maJa St0«. da se Josipu Bro-heroia M red narodnega ja. Na^isjc odličje bo prve-^zavljanu Jugoslavije izročil Tretjimi* Vladimir Bakarič. rodni h °.to)'ariš Tito postal na-na čelo KPJ 4°-letnici prihoda d. Dal „ lrlob sv°j> 85-Ietni-našemn °,V1 P°deli to odličje zahteva Predsedniku, je volja in
ritna; » j	KJ- To je pouda-
rence SZnrl^11^ zvezne konfe-jel5,DL Duian Petrovič, ko Predlo? -ni upščrni obrazlagal osebnosti tr. op15al izjemen lik sfeca in l	Tita	kot mi-
ške dn!^Qrca nov.e jugoslovan-svetu, m novdr odnosov v
Slavje Toplic tudi slavje 1. bataljona VDV
D(xt1^cev v Podturnu -
lc<l izraz hvaležnosti
kklenjskih^!* krajevnega praznika ^nemletn j * v let°šnjem ju-*• bataljona P”tPažujg° tudi borci n°sti> ki sp 0Jslte državne var-s*1 NOB zaris na,tem obm°čju v ča-da za«l!„Vf:Č kot let0 dni z
PUcah, ldp, ‘ v uoll-‘njsi Ustma P°de|ena ;
K*' ^de VDV je bil
' >^vl\S0°d°^ «ve in se še *čelo	z	mladi-
v^°RB0ZarEl
n, °da na ^0pj n*ee njegovega
5lP0VzPeC8f
Ut?*!Je tudi bS Vrhov’ med ka-■ *el ua 'očka obč*’ PnljublJcna iz, >'h občina ll'°V ktške in so-
: »*• bo na vi r0’ °b n-ur>
I do5'nhska slovesni Ohl^ krajša
VsjL b° V	‘	°b tej prilož-
! „8siUdeleženec dol. rju lahko
j '85,-C^ spominski žig
MarUa daugul
Tito - revolucija - mir
Uspeh naših pionirjev na republiškem tekmovanju
V petek, 13. maja, je bilo v Domu JLA mladinsko republiško tekmovanje pod naslovom TITO, REVOLUCIJA, MIR, ki ga je organiziral OK ZSMS No-
!°go, daTl T kot let0 dni z * bo« Proti Ul Judsko oblast in
h® paje osu f°nakm’ neka) v roškft	holoke in
0rcev in srečan-°Zd0Vik' Po zboru Jaai> ki b0 v pili mladimi in kra-3°- hodo bL l0111 22' maja ob i Pnsostvovali l1, bataljona VDV ■ 1^, JdenLf V D°lenjskih
• Clll>a listin/ bo Podeljena do-
“stanovijen j< ‘brigade VDV je bil 5? SNOS iz h^Ca 1944 z otUo-^lvTopSko “lna V0S’ ki ie
lJe bdjedro tih	ifseni 1943
le stalno zadrževal^'10' Bataljon se ltna. Sel in Dote*? območju Podil4 borci Sskih Toplic. Vezi °Tzi Zelo tesne. mi 80 bde vse'
m^iezaCrBratstvozm'adb
n^Za 20“, kat« VatlVOSnovni š°li 2* ime 1 briH Pionirski odred
?>^feVDV- Skopnoz
"»ladinsko p0h,l0rci fprmirali tu-
S,tVo«jo prav i, l10 en°‘°-Jedro
skn' Tesi»o sodebc * *Z Topbške do-
n,.. vse Jupnsi -J ’ 8(5 bodo pla-
te^l’.l?ovzPeli^ao|e v nedeljo, 22. , "»bi » na 85 vrhov m„.i i...
Med zmagovalci
tudi Dolenjke
Med zmagovalci republiškega tekmovanja „Tito, revolucija, mir“ so se med prvih pet uvrstile tudi tri učenke iz Dolenjske: MATEJA STRASBERGER -učenka osnovne šole Grm. Na občinskem tekmovanju je osvojila prvo mesto, na republiškem pa je bila druga s točko manj kot zmagovalka: „Hodim v sedmi razred in sem odlična učen-
ka. Na tekmovanje sem se veliko'
pripravljala in me je snov zelo zanimala. Vsega, kar sedaj vem o našem Titu in revoluciji, prav gotovo ne bi nikoli vedela. Za zvezno tekmovanje v Kumrovcu bom poiskala še nove vire in se poizkušala povzpeti čim više."
KARMEN KENDA - učenka osnovne šole Baza 20 iz Dolenjskih Toplic: „Takega uspeha, kot je tretje mesto na tekmova-nju, Iger je merilo znanje toliko
mladih, nisem pričakovala. Učenja obsežne snovi smo se lotili pri zgodovinskem krožku, ki ga vodi tov. Tončka Cirnski. Snov je bila izredno obsežna, vendar zanimiva. Znanje, ki sem si ga tako pridobila mi bo zelo koristi-1°“.
MIRA NEMANIČ - učenka osnovne šole XV SNOUB Belokranjske iz Metlike: „Na občinskem tekmovanju sem dosegla 3 - 4 mesto, na republiškem pa|
sem bfla peta. Prav bi
vsi mladi znali toliko <
re-
voluciji in naši povojni Jugosla viji. Tekmovale je organizirano
prvič in bi bilo prav, če bi postalo tradicionalno. Potovanja v Kumrovec na večer pred dnevom mladosti se zelo veselim in mi pomeni največjo nagrado."
J. PAVLIN
^jbjffleksu vedrejše nebo
h oteksu	-----------------------------
0vi dirpbS p°sloval' v prvem trimesečju brez izgube 0r D°lenc razložil svoje načrte — Splošno
Prepričanje o ooljšem jutri
'abo(Q
^>00	'	pljjf’	80 jmeli komunisti Novoteksa drugo letno
^ J»LUn' " med - lev*lnimi komunisti, delavci Novoteksa in Berič in”'*11?11 sta k**11 tud» predsednik občinske skupšči-11 hajpreil Se,kr,etar občinske konference ZKS Janez Sl; krajši kulturni program.
Stanju sta
anlleta »OZk- Prc8°vorila >^ tSke8a seW,m vodja p'an' Ni PPslovlil01'?- Slednji je ?	N°v°t«ksi	jv
hkai ul	v	mcse'
Sčj Sodni 'sk» rezultati so
'»nr.t Dn«i„. . J Jc v nrvom ....
:»fekcij Psoval I V prvcm ‘ro-;>Vi a (‘12 ! „ ^ sa.no »la ri skiml„!’i dln»- V pri-
tkanin in kar za 300 % več konfekcijskih izdelkov.
Glavni direktor podjetja, l.uka Dolenc, je na to v daljšem referatu podal nekaj najosnovnejših smernic za nadaljnji razvoj Novoteksa, ki naj bi dopolnile sanacijski program. Že takoj na začetku njegovih zapažanj
vo mesto pod pokroviteljstvom ZZB NOV Slovenf e.
Zaključni slovesnosti in podeljevanju priznanj najboljšim so prisostvovali Adolf Arigler, podpredsednik RO ZZB NOV Slovenije, Ljubo Jasnič, predsednik RK ZSMS, ter urednik lista Kekec Duško Djordje-vič.
Med petindevetdesetimi tekmovalci iz devetnajstih slovenskih občin, ki so merili svoje znanje o revolucionarnem delu tov. Tita, razvoju KPJ, o naši socialistični revoluciji in NOB ter novejši zgodovini neuvrščene samoupravne Jugoslavije, je ekipno največ toč zbrala petorka Novo-meščanov (244); sledijo:	Kranj
(216), Tržič (205 točk), Kočevje (202 točki), Jesenice (194 točk), itd. Na zvezno tekmovanje, ki bo 24. maja v Kumrovcu, pa potujejo: Mirjana Stare - o. š. Lucija Seljak, Kranj; Mateja Strasberger - o. š.. Grm; Karmen Kenda - o. š. Baza 20, Dolenjske Toplice; Cirila Čolnar — o. š. Vencelj Perko, Domžale, in Mira Nemanič o. š. XV SNOUB Belokranjske, Metlika. Poleg priznanj in nagrad najboljšim so podelili 25 priznanj organizatorjem občinskih srečanj in mentorjem, ki so z ekipami sodelovali na republiškem tekmovanju.
Za udeležence so na zaključnem delu novomeške osnovne šole pripravile krajši kulturni program, ogledali pa so si tudi Bazo 20 in vojašnico Milana Majcna v Bršljinu.
POOSEBLJA NAŠO SOCIALISTIČNO REVOLUCIJO: zvezna skupščina je sklenila predsedniku SFRJ in ZKJ
Josipu Brozu Titu — na željo
milijonov Jugoslovanov -tretjič podeliti red narodnega heroja.
Dokazi so že na papirjih
Program za hitrejši in pospešeni razvoj Suhe krajine je sestavljen — O tem gradivu, ki vsebuje tudi načrte za napredek do 1985, bo javna razprava
Zajetno in dobro pripravljeno gradivo o sedanjem trenutku in možnostih za velik napredek Suhe krajine v nasledil em osemletnem obdobju je sprejel Medobčinski odbor za pospeševale razvoja Suhe krajine.
Ko so 16. maja v Žužemberku ocenjevali to gradivo predstavniki prizadetih občin Novo mesto, Trebnje, Grosu pije in Kočevje, so pohvalili delovno skupino, ki je program sestavila. Napisan je zgoščeno in ra-zumljivo. V tem dokumentu je na voljo cela vrsta številk, ki dokazujejo, da je Suha krajina na vseh področjih življenja daleč za dolenjskimi, še boj pa za slovenskimi poprečnimi razmeramL .
Medtem ko so v programu predvi-
deli tudi dokaj realne možnosti, za hitrejši razvoj vse do leta 1985 na vseh področjih, od kulture, do komunale, zdravstva in gospodarstva, pa sta izjema kmetijstvo in gozdarstvo. Ti dve panogi bo potrebno posebej obdelati, ker zaenkrat ni bilo na voj o dovolj kazalcev.
Kot so poudarili na sestanku v Žužemberku, ima program en sam
osnovni cilj: zaustaviti odseljevanje prebivalstva. Pred slabimi sto leti je tu živelo preko 20.000 ljudi, danes jih je le malo nad 13.000. Program bo v kratkem „prečesan"'še na zasedanju skupščine skupnosti krajevnih skupnosti Suhe krajine, zatem pa gre v javno razpravo. Do 30. junija naj bi bila ta končana, v septembru je predviden sprejem jjrograma v vseh štirih občinskih skupščinah, oktobra pa naj bi bil podpis družbenega dogovora, ki bo zagotovil uresničitev tega dokumenta.
R. BACER
»Usnjeni vragi” v Krškem
PREVOLE: SKUPŠČINA ZA SUHO KRAJINO 77
Predsednik medobčinskega odbora za pospeševanje razvoja Suhe krajine Uroš Dular je sklical prvo sejo skupščine MDA Suha krajina 77, ki bo v ponedeljek, 23. maja, ob 13. uri v naselju MDA v Prevolah. Na skupščini bodo izvolili vodstvo in druga telesa, zatem pa pregledali, kako poteka podpisovanje in uresničevanje sporazuma o medsebojnih obveznostih ter združevanje sredstev.
29. maja bo v
Krškem evropska speedwayu
polfinalna dirka v
„Nedvomno bo letošnja največja športna prireditev na Dolenjskem na ugaskih krškega stadiona Matija Gubec, zato je prav," so dejali na minuli prvi seji častnega odbora za izvedbo mladinskega evropskega polfinala v speedwayu, ki ji je predsedoval Zvone Dragan podpredsednik IS SRS, ..da se vsi zavzamemo in že do-
bro začeto akcijo speljemo do konca." .
Krško pričakuje najboljše evropske mladince (do 21 let) iz Anglije, Avstrije, Švedske, ZR Nemčije, Italije, Bolgarije, Madžarske in Jugoslavije že dokaj nestrpno, zakaj organizatorji so se za eno najkvalitetngših tovrstnih tekem v Jugoslaviji resno pripravili. Tako bo šestnajst „vragov v usnju" 29. maja počastilo vrsto krških obletnic.
V BREŽICAH V CAST DNEVA LETALCEV
šči-
lap-
MLADI O TITU - Podpredsednik ZZB NOV Slovenje Adolf Arigler izroča priznanje zmagovalki Mirjani Stare iz Kranja na republiškem tekmovanju „Tito, revolucija, mir" v Domu JLA (Foto: Ja-(Nadaljcvanje na 4. strani) nez Pavlin)
Z dotokom toplega zraka pričakujemo v drugi polovici tedna deloma sončno vreme. Topleje bo.
Vezilo za Tita
in za mladost
Pravijo mu državljan sveta, oče Jugoslavije. Rečejo mu maršal, predsednik. In še marsikaj drugega. Predvsem tovariš. Koliko imen za eno samo ime: Tito.
Kako kratko in preprosto ime za preudarnost, jasnovidnost, pravico, r.esnico in misel Enako izgovorljivo pod Triglavom in v Dževdže-liji in s spoštovanjem kot oče in mati.
„Tito - to je ljubezen,“ so zapisali učenci v šolskih glasilih. „Je mir in varnost," pristavljajo starejši. „Dal bi mu za Štefan dobrega vina," je našemu novinarju dejal osemdesetletni Papež. (Kaj menijo Dolenjci, Belokranjci in Posavci o Titu, preberite na 5. strani današnje številke!)
Tito v naših srcih. Že dolgo. Je zgled in simbol. Kako mu ne bi sledili!
Zato je njegov rojstni dan tudi naš praznik. 25. maj!
Ko je štafetna palica že deseto leto ponesla pozdrave in želje vseh državljanov največjemu sinu nove Jugoslavije, je Tito dejal: „Čeprav se ta dan slavi kot dan mojega rojstva, bi mu bolj pristajalo drugačno ime - dan mladosti, športa, dan mlade generacije, njenega duhovnega in telesnega razvoja. “
Od tedaj je 25. maj tudi dan mladih iz vse naše do-
movine.
L. 1977 (jubilejno leto, v katerem slavimo 40-letnico Titovega prihoda na čelo KPJ in 35-letnico prvega zasedanja AVNOJ) in njegov 85. rojstni dan! Dvaintride-setič bo sprejel štafeto, z njo pa vnovično potrdilo, da bomo vsi milijoni Jugoslovanov še trdnejši in odločnejši na poti, ki jo je on začrtal: na poti k trajnemu miru miroljubnemu sodelovanju med narodi, kjer so člove čanski odnosi (nujen kažipot in jamstvo za nemoten gospodarski in duhovni raz voj slehernega državljana planeta Zemlje,
kakor tudi na poti k doslednemu uresničevanju določil ustave in zakona združenem delu pa k izpolnjevanju vseh političnih na log, sprejetih pod njegovim vodstvom.
Dosledno delo naj bo naše skupno vezilo Titu za ta ju bilej!
17. maja zvečer je bila v prosvetnem domu v Brežicah osrednja slovenska proslava v počastitev dneva letalcev, 21. maja. Slavnostni govornik generalpolkovnik Slobodan Ala-gič je prikazal 35 let dolgo razvojno pot našega vojnega letalstva. Na akademiji so bili tudi: Sergej Kraigher, dr. Marjan Brecelj, Miha Marinko, Lidija Šentjurc, Franc Tavčar -Rok in drugi. V kulturnem sporedu so sodelovali slovenski in hrvatsld umetniki
Pot do p.<yfiol#tadti
čodo&tie je*t4&e jz o&idžc
	
	
	
	
	
	
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
tedenski
mozaik
Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je po okroglo treh desetletjih nezaslišane prizanesljivosti naposled načelo razmišljati o tem ali ne bi morda le kazalo začeti postopek za izročitev vojnega zločinca Andrije Artukoviča Jugoslaviji. Ta nekdanji notranji minister Paveličeve vlade v tako imenovani Neodvisni državi Hrvatski je kriv za tisoče in tisoče pobitih Jugoslovanov.
Imenovali so ga mali Himmler, pred sodniki v Združenih državah Amerike
Pozna odločitev
pa so že bili zajetni šopi dokumentov o njegovi krivdi za zločine, ki jih je zagrešil v Jugoslaviji
Kljub temu, da je Jugoslavija zahtevala izročitev tega vojnega zločinca, so pristojne ameriške oblasti desetletja dolgo z najrazličnejšimi, pogosto čisto formalnimi zadržki, preprečevale začetek sodnegpostopka za izročitev vojnega zločinca Artukoviča Jugoslaviji
Sodišče je med drugim trdilo, da dvomi o dokazih, ki so pričali proti Artukovi-ču in osvetljevali njegovo krivdo. Kaže, da se je v stališču ameriških oblasti vendarle nekaj spremenilo in da utegne kolesje ameriškega pravosodnega sistema začeti ukrepati proti Artukoviču, temu sedaj že sedemdesetletnemu, v Kaliforniji živečemu vojnemu zločincu. Ta je leta in leta dolgo užival prizanesljivo varstvo predvsem zaradi tega, ker je veljal za bojevnika za katoliško vero in brezkompromisnega protikomunista.
ZBOR V MAPUTUJU
Obsodba rasistične vlada-
vine m jugu Afrike in zločinov nad črnimi prebivalci tega dela afriške celine ter program konkretnih akcij, ki bi pomagale ljudstvu na tem' območju doseči neodvisnost, so najpomembnejše točke dnevnega reda mednarodne konference Združenih narodov, ki so jo v začetku tega tedna odprli v mozam-biškem glavnem mestu Ma-putu.
Konferenco sta odprla mozambiški predsednik Sa-mora Machel in generalni sekretar svetovne organizacije Kurt Waldheim, sklicali pa so jo kot znamenje solidarnosti z osvobodilnim bojem ljudstva Zimbabveja in Namibije.
V svoji uvodni besedi je Waldheim dejal, da je Velika Britanija neposredno odgovorna za prenos oblasti nad črnsko večino v Zimbabveju, hkrati pa je obtožil rasistični režim lana Smitha za zločine in poboj črnskega prebivalstva ter agresijo proti Mozambiku, Bocvani in Zambiji.
Generalni sekretar Združenih narodov je dejstvo, da se Južna Afriknoče umakniti iz Namibije, imenoval,,nezaslišan izziv avtoriteti organizacije Združenih narodov“. Dejal je, da Združeni narodi zahtevajo, naj v Namibiji takoj spustijo vse politične jetnike ter odpravijo vse rasistične ali diskriminatorske zakone.
Hkrati se je zavzel za to, naj bi vsem namibijskim beguncem dovolili vrnitev v državo, ne da bi jim zaradi tega grozila aretacija ali pregon.
Na konferenci sodeluje tudi jugoslovanska delegacija, ki jo vodi pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Mirko Ostojič.
JANEZ CUCEK
K1M — Tu so pokopali še eno izmed žrtev pouličnega pretepa med skrajnimi levičarji in policijo: mladega študenta, ki je izgubil življenje v silovitem spopadu. Ti spopadi so se nadaljevali malone ves zadnji teden in so samo eden izmed najbolj otipljivih vidikov globlje družbenopolitične krize, ki pretresa Italijo. Na sliki: s pogreba v Rimu. (Telefoto: UPI)
Potreba življenja ali pritisk?
Smisel dodelave samoupravnih aktov m zadostiti,,političnim pritiskom"
Zahteva, da moramo samoupravne akte v organizacijah združenega dela prilagoditi samoupravni zakonodaji, je že sama po sebi postavila pred kolektive zahtevno nalogo. Veliko samoupravnih aktov še zdaleč ni usklajenih niti s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, ki sojih samoupravljavci že podpisali. In prav zaradi tega neskladja, ki je v nemajhni meri tudi posledica premajhnega vpogleda v množico dogovorov in sporazumov, se pojavljajo ne. le pomanjkljivosti v splošnih aktih tozdov, temveč tudi kršitve samoupravnih sporazumov.
Nujno bi namreč bilo, da bi se ob podpisu vsakega dogovora ali sporazuma najprej vprašali, kako bomo podpisana določila vcepili v naše interne akte in s tem dokazali konkretno vsebinsko vrednost našega pristanka oziroma podpisa. Zal, prav tega mnogokje ne delajo. To marsikdaj pomeni, da nimamo dovolj učinkovitega nadzora nad družbeno disciplino in odgovornostjo v posameznih okoljih, oziroma da nimamo nadzora nad tistimi, ki formalno prista-
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Preprosto gre za to, da na prihodnjem kongresu slovenskih komunistov, osmem po vrsti, ocenimo, kako se izraža delovni človek in občan skozi razvejen sistem našega političnega sistema. Še drugače: človekove svoboščine, kot jih pojmujemo pri nas, morajo biti konkretne, so sestavina vseh družbenih odnosov, razvijajo se v smeri, da med človekom in politiko ne bi bilo vmesnih členov, nikogar skratka, ki bi se imel za zastopnika interesov delovnih ljudi in občanov, to paje mogoče doseči le s trdim delom, s principiel-nimi načini razreševanj človekovih dilem, kot jih opredeljujeta ustava in zakon o združenem delu.
Družbenopolitične organizacije morajo biti zato še bolj vtkane v vsa naša delovna pehanja: s svojimi stališči morajo biti prisot-
Izražanje bistva
ne na vseh delegatskih ravneh dogovarjanj in odločanja. Vsaka med njimi nosi tudi odgovornost za delo, kiji je zaupano, in odgovornost Zveze komunistov pri tem ni majhna. Kot ne more biti Socialistična zveza preprosto le propagandna razlagavka tistega, kar je dogovorjenega med komunisti, tako tudi Zveza komunistov ne more biti organizacija, ki bi ,,komandirala" izven obstoječega sistema samoupravne socialistične demokracije. Interesi ljudi so namreč mnogoteri, vendar to ne pomeni, da težijo k drugačni razvojni poti od samoupravne. In Zveza komunistov mora biti usposobljena, kot vse ostale družbenopolitične organizacije, da se le z močjo argumentov uveljavijo takšne rešitve, ki bodo dale družbi nov zamah.
Tako približno se je sukala bogata razprava na prvi seji odbora za pripravo resolucije osmega kongresa slovenskih komunistov, dogovorili pa so se za „vozni red“ njenega nastajanja.
KAJ BRANITI?
13. maj je praznik naše varnosti, vseh varnostnih organov. Na priložnostni svečanosti
v Kopru je govoril Franc Šetinc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS in med drugim dejal: „Kaj je tedaj to, kar moramo braniti? To je svoboda avtentičnih interesov delovnih ljudi v sistemu, znotraj katerega je naloga subjektivnega faktorja, zlasti Zveze komunistov, in države, da omogočajo enakopravno, demokratično, se pravi samoupravno usklajevanje interesov ter da onemogočajo vsako posredništvo in manipulacijo z ljudmi.4*
IDEJNI ODKLONI
Nemalokrat naletimo v življenju na besede, ki slikovito rišejo podobo našega vsakdanjika. Nemalokrat so besede kritične, donijo na različnih sejah, mrgolijo v popisanih papirjih. Jeklene so, ostre, izgovorjene s pravilnimi političnimi poudarki - vendar ostajajo nemalokrat le besede ...
Nekaj podobnega je tudi z ugotavljanjem idejnih odklonov v naši družbi nasploh, o njih besedujemo, razmišljamo, pozabljamo pa, da smo zaradi svoje nepazljivosti sami največkrat njihovi „avtorji“. Ce že ne odklonov, pa vsaj družbeno neprejemljivih neumnosti.
Tako povsem javno vemo, da nas na primer branžno povezovanje gospodarstva ne bo prevedlo nikamor (združene trgovinske organizacije ostajajo samo seštevek trgovinskih organizacij itd.), govorimo, daje takšno vodoravno povezovanje panog zgolj temelj za kasnejše uveljavljanje dohodkovnih odnosov, v prenekaterm pogledu pa so naša praktična ravnanja povsem v nasprotju s tako izrečeno kritiko.
Toda kadar nekdo zagovarja takšno pove-. zovanje, v isti sapi pa teoretično polemizira s takšnoprakso, bo rezultat verjetno ničen, ker iz te moke ne more biti kruha. Idejni odklon je v tem primeru očiten, prav tako pa tudi praktična zmota.
To paje tudi tisto, kar smo hoteli povedati: idejni odklonje vedno izražen v praktični zmoti, od kod sicer toliko hib in sprenevedanj, ko se tolčemo za uveljavljanje določil zakona o združenem delu?
MILAN MEDEN
I
S
*
4
*
jajo na neke skupne odločitve, čeprav že vnaprej vedo, da jih ne bodo spoštovali.
V ta prazni prostor pa se, kot je pred kratkim opozoril republiški pravobranilec samoupravljanja, vrinjajo nekateri ,.strokovnjaki", ki honorarno izdelujejo samoupravne akte. Vendar prihajajo že tudi iz sindikatov opozorila, da so take „strokov-ne“ pomoči nekvalitetne in glede na to tudi preplačane. Nasploh pa lahko v zadnjem času slišimo, da so dopolnitve internih samoupravnih aktov celo v večjih organizacijah združenega dela, ki se sicer lahko ponašajo z velikim številom pravnikov, ekonomistov in drugih podobnih strokovnjakov, pomanjkljive, površne, nejasne in da so nekatere rešitve celo nezakonite. Površnost in neodgovornost pa predvsem dokazuje, da se ponekod zadovoljujejo s formalnimi rešitvami, s katerimi naj bi zadostili ,,političnim pritiskom11.
TELEGRAMI
TRST - Po vsej Italiji je eksplodiral val nasilja, in v ta okvir vsekakor spadao zadnj i neredi v Trstu, ki imajo odkrito neofašistično oznako. V soboto je bil v Trstu neofašistični prvak Alinirante, kije govoril izključno proti Osimu ini italijanskojugo-slovanskemu sodelovanju z očitno že|jo, da ponovno pritegne oni del Trsta, ki se zbira okrog nove mestne liste.
LIZBONA - S portugalskega ua-trolncga čolna so streljali na špansko ribiško ladjo, kije zaplula v portugalske teritorialne vode. Pri tem je en mornar izgubil življenje, dva pa sta bila ranjena. Poročilo uradne portugalske vladne agencije ANOP poudarja, da šc niso razjasnili okoliščin, v katerih seje pripetil ta incident.
SALISBURY - Skoraj 50 pripadnikov posebnih varnostnih enot rasističnega režima lana Smitha je vdrlo približno 2,5 km globoko na ozemlje Botsvane. Vojaško poveljstvo rasističnega režima pravi, da so te enote preganjale gverilce, ki so ubili štiri civiliste.
DZlBUTI - Predsednik Afriške narodne lige za neodvisnost l.pai Hasan Ciuld je izvoljen za prvega premiera republike Džibuti, katero bodo 27. junija proglasili za neodvisno.
ISTANBUL - Pod nazivom „pro-timmska vojna* so se v Izmirskem zalivu v I.gqskem morju začeli pomorski manevri pakta Nato v katerih sodelujejo enote Turčije, Italije
lTanciie, Britanije in ZDA.
ABU DABI Saudski minister za na'to šejk Ahmed Jamani je izjavil, da Saudska Arabija ne bo povišala ocn nul te. Jamam je dejal, da dosc-danje dvojne cene nafte niso povzročile nikakršnih posledic
Ob takih in podobnih ugotovitvah se bomo morah predvsem vprašati, kakšna je idejna usmeijenost tistih, ki take in podobne pojave dovoljujejo, kakšno je družbenopolitično znanje tistih, ki bi ga morali vsak dan dokazovati, kakšen je resničen odnos do samoupravljanja v takih okoljih, ne nazadnje pa tudi, kako bi pomagali vsem tistim, ki zahtev po dograjevanju internih samoupravnih aktov v resnici ne mo rej o opraviti.
JANEZ KOROŠEC
DOLENJCA MED DOBITNIKI PRIZNANJ OF
Na slovesni seji republiške konference SZDL Slovenije, s katero so pred štirinajstimi dnevi počastili 36-letnico ustanovitve OF, so podelili 18 republiških priznanj in zlate značke OF posameznikom in dve skupinski odlikovanji. Med nagrajenci sta bila tudi Dolenjca Bogdan Osolnik, ki je priznanje prejel za dolgoletno in požrtvovalno delo pri opravljanju številnih družbenopolitičnih in kulturnih funkcij, in Milan Lokar, ki je z osebnim zgledom veliko prispeval k razvoju ZSMS in dobrim odnosom med mladimi v Brežicah.
Iz zadnjega PAVLIHE
,Moral sem ga oprosjiA ker sem porabil preveč s to preklicno zadevo, /«. javil nekdanji Združenih držav Amen" Gerald Ford v razgovoru študenti univerze v , Angelesu, ko je P°)asn^M; zakaj je pomilostil predhodnika v Beli Richarda Nixona. To je „ ni razlog za moje dejan,» je dejal ameriški Pre^se.,n.n.
kije moral zaradi pomilo*
tv e Richarda Nixona p ^ šati mnogo pripomb. jih bo še moral.. •
Med tem pa je -Nixon nadaljeval s sv nastopi na malih ekran pojasnjevanjem svoje v 1 času, ko je bil še gospf Bele hiše. Za Pribllžn0h^ jon dolarjev, kolikor bil za pogovore z zn* britanskim komentator Frostom, pa za zdaj m P dal nič takega, česf[ rl>tx, še ne bi vedela. Nekate drobnosti so sicer
manj zanimive, lo verjetno ne bodo sp nile mnenja javnosti ° j [ Tako so ameriški televUJ gledalci v posebnih an* . že povedali, da ostaja . Nixon še vedno kriv M _,. njegovo opravičevanje . leviziji ni prepričalo oni. vih nedolžnosti pred zgodovino. • •
M
Ta čas pa so, kot v#* že, zairskemu Pre nI<: Mobutuju vendarle ^ le pošiljke ne samo ^ škega orožja, marve j coca-cole, ki so jo 2 .j, prepeljali v Zaire kot P' no ameriško pom°c* roške in zairskevojom-bojujejo v nekdanji A“ sedanji Sabu Tu so ■ zairske enote ob P maroških čet uspele P f ti nazaj upornike, * uprli Mobutuju. Le-t J skusil dvigniti mo^Zji čet ne samo z okrepi ^ orožju, marveč tudi , pom večje količine _ , cole... Žejna grla "e Ijajo dobro... L $
In za konec: mom f,
vedeli, da je bil minuM
trinajsti dan v niese• j( in zadnjič v letošnje^
zaun/ic y .. Za praznoverna
— Ko ravno delamo na občini, bi mimogredejrj^o boste tudi pri vas imeli po 1. juliju zmanjšane o senu
dežel OPEC.
za enotnost
- Nasmehni se, kot da v službi res o vsem tu^‘
čaš...
M*
%
vjj 3
W *
V'
^1>;
btoev^Ts?^ ^ KRAJANE - V počastitev ju-dina nr;a,mPartije so za krajane KS Bršlin mla-Pravilj n » ^ *n pioniiji osnovne šole pri-vin^j	i*1	razstavo	fotografij	o zgodo-
Pevski »k 1	P311?6-	Program	sta	popestrila
Burb,(S šana Jereba in ansambel Henčka UfKata. (Foto: Janez Pavlin)
HITREJE DO CESTE — Vaščani KS Težka voda in Podgrad si prizadevajo, da bo nova cesta z Dolža do ceste čez Gorjance čimprej nared. V torek popoldan je nad 250 pionirjev iz novomeške o.š. Grm odstranjevalo kamenje in pomagalo urejati teren bodoče ceste. Spodbudna delovna akcija. (Foto: Janez Pavlin)
NOVI PROSTORI ZA KNJIŽNICO - V soboto so odprli nove prostore metliške matične knjižnice na Pungartu. Adaptacija je veljala več kot 400 tisočakov, večino denarja je prispevala republiška kulturna skupnost. Sedaj bo glavna skrb knjižnice nakup novih knjig, sedaj jih imajo le 3.240. (Foto: Bartelj)
ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA - V tednu Rdečega križa so mladi člani iz blokov in izpred hiš nosili pripravljene svežnje papirja do najbližjih zbirališč. Marsikateri je sam dodobra pospravil stanovanje. Posnetek je iz novomeške soseske Nad mlini - Kristanova.
podiranje
ENOTNOSTI
je	SVet	ZKS Posav-
že sprejete ri^!1Zme’ Podirajo regye, m,,. govore o enotnosti katkem ° 1,0 0 teh Pojavih v Povod za* P°novno razpravljal, očije slden P°8°v.or iz oči v Plinska skun(* rim 10 Jektivnemii hf m n odvzela pro-
^ pSSm^u Region v
stjokovnih ! j° 23 opravljanje '“'»nizma in s Podr°čja pti 'GM Sava f	na	bk0
"jsprotju s skiP	kera> T0 je v
KiSSi,
?^vanje urha 6 23 hitlejše raz-?“»* treba uSS* u ^ ob-** Pn Regio^ okreP»ti služ-
Plinska naprava iz Kanižarice
Pri iskanju dolgotrajnejše rešitve za zaposlene v rudniku Kanižarica so v tem kolektivu takoj po katastrofalnem vdoru vode v jamo začeli navezovati stike, ki naj bi pripeljali
■<	■'	f*
*	$	Sr	*
,(
1
Sejmišča
Dr?^mu^e'bilP:	P°nedeljko-
S‘Čev>	ponudba.
Tripefe 92 tcdnov'
^^PaponuHK, . ')19> mnogo ^»cev. Za “d£a starih od 3 do 5
^tednov je m ,Starega od 6 d0
i ° do 950 7a ,	'‘“P60	odšteti
52**» Pa 96n	od	3 d0 5
J®*?0 Povp^	0 1350 dinarjev.
Zn*žanjece,	Je Jc vplivalo na
BREŽICp. r,
SR H ^0ahbenniD^em j* bU
jj, ^Ponudbe fin,’ p ne zaradi m/d3^c:i6017Prašičcv>mlaj-" temveč* Stareiših od 3 oi 1 je hil zaradi povpraše-
m
in 40.
OGLED PLINSKE NAPRAVE — Gostje, med qimi tudi podpredsednik slovenske gospodarske zbornice Rudi Babič, so si z zanimanjem ogledali novo plinsko napravo, montirano v avtomobilu enega od konstruktorjev. Kdor je hotel, se je lahko tudi zapeljal z avtomobilom na plin&i pogon.
do tako imenovanega sekundarnega programa, ki naj bi sčasoma prerasel v poglavitno dejavnost. Zveza strojnih inženirjev in tehnikov Slovenije jim je ponudila sodelovanje pri programu plinske naprave za pogon motorjev z notranjim izgorevanjem. Pogodbo o poslovno-tehničnem sode-
r
Kmetijski nasveti
azapoved: pravočasno!
tleh'* si^ai}|aCtr'čevanje> nepotrebna je vsaka beseda o pred-slah' e5tete an^rine, 'n s'abih straneh običajnega sušenj
5
I
c
5?
Slabn anali » L	auaucu	dutviij«	»»«
ton, Sen° slah^ ZC me dokazujejo, da je poglavitni krivec za
v&a erah je treba VT*me v. času spravila. Celo v najugodnejših ^
pa oCna petina n' >Unat'’ 56 °b sušenju sena na tlel' izgubi s
lovin nePri!nern, v^iv^ beljakovin, ob neugodnem vremenu 4 VC0 VoA I Crno več. S nrnvili.;m	 ™	5
tle).c° več hran ih	‘ ^ Pravilnim siliranjem lahko dobimo po-
^	snovi, kot bi jih, če bi isto travo sušili na
C0* njen pr j !|r Več beljakovin in škrobnili vrednosti, dobrn i	P° količini krmne mase manjši. Da do-
^odli ^PomernK r^,Vno s'*až°. nioramo travo kositi tedaj, ko 8knel'V°’ Prav	vrs.le trav v latje. Vsakršno odlašanje je
se naši kmetje ne zavedajo dovolj in kasnijo
zajo-«Ste8a. m__________________________________
[j^ji odkosM1ra''v°e|)0tem Ve^ težav s sPrav‘*om-
00 ie 1 .Ve ni no*r k ln travno-deteljnih mešanic sc lažje si ^it) a^e silira)| V"0 re7'at*- ^ravo in travno-deteljno meš ^ ^net ^ vode uLue.-Sta.'°r'010010 uveli. Čim starejša je tr
silira, mešani-starejšaje trava,
lovanju so sklenili decembra lani.
Medtem je semiška Iskra izdelala dva prototipa plinske naprave, katere proizvodnja naj bi v Kanižarici stekla 1979, v prvem letu pa naj bi naredili 20.000 teh naprav.
Prve meritve so izredno uspešne. Predstavnik konstruktorske skupine je na pogovoru v Kanižarici - udeležil se gaje tudi podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije Rudi Babič - povedal, da takih rezultatov niso dosegli še z nobeno doslej znano plinsko napravo v Evropi. Hitrost, dosežena na avtocesti Vrhnika - Logatec, je bila s pogonom na plin le en odstotek manjša kot z istim avtomobilom, ko ga je poganjal bencin, razlika v času je bila le bore tri sekunde. Bistveno pa je, da je pri sedanjih cenah pogon na plin polovico cenejši, vožnja s plinom pa je tudi veliko „čistqša“, saj je kar 70 odst. manj škodljivih plinov. Pri 12 do 15 tisoč prevoženih kilometrih na. leto znaša prihranek pri gorivu 10.000 dinarjev, konstruktorji pa tudi zagotavljajo, da bo domača naprava tretjino cenejša od uvoženih.
Predračunska vrednost celotne investicije znaša 49,6 milijona dinarjev, na pomoč pa bi morala priskočiti banka, saj rudnik nima lastnih sredstev. Rudnik je do sedaj v ta program vložil 3.272.000 dinarjev; to so solidarnostna sredstva, ki so jih prispevali delavci dolenjske regije.
V novi tovarni v Kanižarici naj bi bilo v začetku zaposlenih 178 delavcev; upajo, da bodo temeljni kamen položili za dan rudarjev 3. julija letos.
A. BARTELJ
Živila najdražja
Tudi letošnje cene so verne svoji ustaljeni usmeritvi - poviševanju.
Cene na drobno so bile v letošnjem aprilu v primerjavi z marcem višje za 0,6 odstotkov. Na to povišanje so vplivali predvsem dražji kmetijski pridelki (za 2,4 odstotka) in storitve (za 1,1 odst.), manj pa povišanje ccn kmetijskir izdelkom. Med kmetijskimi pridelki je napravijo največji skok meso, predvsem govedina in teletina. Cena mesu seje zvišala v enem mesecu kar za 9,5 odst.
Cene industrijskih izdelkov raste-
počasneie, toda nič manj vztrajno. V aprilu so sc povečale za 0,2 odstotka, najbolj industrijskim živil-
nb
skim izdelkom (za 0,5 odst.). Med temi pa so se podražili najbolj mlečni izdelki in izdelki iz rib, medtem ko so med industrijskimi neživilski-mi izdelki, katerih cene so bile višje za 0,2 odstotka, najbolj poskočile cene konfekciji, pohištvu in kurjavi. Da pa ne bi govoril samo o višanju cen - gradbeni material se je v aprilu pocenil za 0,4 odst. Cene storitev se gibljejo pospešeno. Od aprila do marca so porasle kar za 1J odst.
In še primeijava z lanskim letom: od povprečja lanskega leta so cene na drobno narasle v aprilu za 11,7 odstotkov, v primeijavi z istim mesecem lani pa za 12,7 odst.
I. V..
Samo na papirju
Občinska organizacija Rdečega križa Slovenije je ena tistih organizacij, ki deluje po načelu humanizma in solidarnosti in skupno z vsemi drugimi družbenopolitičnimi silami skrbi za vsestranski razvoj osebnosti, samoupravnih družbenih odnosov in splošni napredek družbe. Zaradi pomembnosti nalog, ki jih ta organizacija opravlja, ni slučaj, da je tudi v uvodnih in splošnih določbah pravil novomeške občinske organizacije RK zapisano, da se ta družbena organizacija v okviru SZDL, fronte, ki združuje vse napredne socialistične sile, sporazumeva z drugimi družbenimi dejavniki in se dogovarja za družbene akcije, sodeluje pri sprejemanju družbenih smernic, stališč in sklepov.
Kljub temu daje občinska organizacija RK sestavni del fronte v SZDL organiziranih socialističnih sil, pa gledajo nanjo vse preveč kot na organizacijo, ki je sama sebi namen in sredstvo. Kako sicer opravičiti dejstvo, da delegat občinske organizacije RK do sedaj še ni bil povabljen na sejo občinske konference SZDL in da se delegat občinske konference SZDL, ki jc bil vabljen, ni udeležil kake izmed sej delegatskega občinskega odbora RK.
Aktivisti občinskega odbora RKS, ki so lani dosegli s svojim delom zares velike uspehe in ki bodo morali za uresničitev letošnjih nalog vložiti ves svoj trud in ogromno volje, sc upravičeno sprašujejo, zakaj jc tako. Formalno sodelovanje tako še vedno čaka svojo potrditev v praksi.
I. VIZJAK
'
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUUUiHIUIHHHIIIIIIIIIIIlllllllillllllUIIIIIIUI
J VQQg ^ « ,	1	""'vlUU UVv.II. V-JIII M tli Vj OU J V II tl VU, ^
Na.V^darin	Jc ‘u veC sušinc, zato je ni treba	toliko #
sPlošn„ J.° Je treba ohv*/n„ m,,.; J	<
Ni>šn0
velia Htr®ba obvezno rezati.
^ ^irn' 1)4 30	^	treba	travo	in travno-deteljne mešanice
16	sladk.	°^s,ot^wv	suhe	snovi. Čim več beljakovin
^°tov°Vana orp/i ^'1 vsebuje krma, bolj mora biti ovenela, da bit: 'tltln „ maslennlrici:—.!,:_______________c.______:...._■___»:
uvelosti
‘ PtM1*!s Preši.;, ** ^“kislinskim vrenjem. Stopnjo NC hiranj eirJ d ,me!je^o na izkušnjah. Zelena krma mora pov3 P°kosim j Ur na soncu. Najbolje je, da jo okrog „ Čebljamo ’ dan po rosi obrnemo in čez 2 do I J-V,reme •
trd,
de?.evno
m. j; ‘V1 Konzerv 'n,trave ni mogoče uveniti. se obnesejo ^ aviji 01 tak 0od.?!{° s‘*a?J1° maso in ohranijo pred kvaije- J J'° kisljno '	23	konzerviranje	je mogoče uporabiti #
a*5u. kot št"3 Pa ie niogoče dobiti tudi sredstva v J
Jg.
sta arbosil in kofasil.
Inž. M, L.
- Pravijo, daje preveč ljudi po pisarnah, pa že tako gleda- |
mo, da je pri nas vedno pol ljudi zunaj po zasebnih opravkih, g
m
s (Marjan Bregar)
imiiiiiiiniiuii   ...................................
STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV
Davčna uprava Skupščine občine ISlovo mesto
daje na podlagi 39. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Ur. list SRS št. 13/72), 24. člena zakona o spremembah zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Ur. I. SRS št 29/75) in 1. člena odloka o ureditvi določenih vprašanj s področja starostnega zavarovanja kmetov (SDL št. 8/72) naslednje
OBVESTILO
O ODMERI PRISPEVKA ZA STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV
Razpored o odmeri prispevka za starostno zavarovanje kmetov za območje občine Novo mesto je na vpogled za posamezne krajevne skupnosti izven Novega mesta in ožje okolice na sedežu krajevnih uradov: Straža, Dolenjske Joplice, Žužemberk, Hinje, Mirna peč, Otočec, Šmarjeta, Škocjan, Šentjernej in Težka voda, za krajevne skupnosti Novo mesto, Birčna vas. Bučna vas, Prečna, Gotna vas in Mali Slatnik pa na davčni upravi Novo mesto, soba št. 7, od 19. 5. do 5. 6. 1977.
♦
♦
OBVEZNO
CEPLJENJ PSOV
Skupščina občine Kočevje, oddelek za gospodarstvo in finance, odsek za inšpekcijske službe, veterinarska inšpekcija, na podlagi 11. točke 11. člena zakona o varstvu živine pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ št. 43/76), ter na podlagi 8. člena odredbe o preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim v letu 1977 (Uradni list SRS, št. 31 /76)
ODREJA:
obvezno zaščitno cepljenje psov proti steklini v letu 1977 za vse pse, stare' nad 3 mesece.
Cepljenje mora biti opravljeno v času od 23. maja do 25. maja 1977; opravi pa ga veterinarska služba Z KG P Kočevje.
Cepljenje se izvrši na stroške lastnikov psov. Cena: 60.— din za psa.
Proti lastnikom psov, ki se ne bodo ravnali po odredbi, bo uveden postopek zaradi prekrška.
VETERINARSKI INŠPEKTOR dipl. vet. BOGOMIR STEFANlC
OBVEZNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI BO LETOS PO NASLEDNJEM RAZPOREDU:
23. 5. 1977
MORAVA ob 11. uri BANJALOKA ob 12. uri VAS ob 14. uri
KOČEVSKA REKA ob 17. uri ŠTALCERJI ob 18. uri
24. 5. 1977
KUŽELJ ob 11 . uri BOSLIVA LOKA ob 11.30 OSILNICA ob 13. uri PAPEŽI ob 14. uri TRAVA ob 16. uri DRAGA ob 16.30 LAZEČ ob 17. uri STARI KOT ob 18.30 NOVI KOT ob 19. uri SMUKA ob8. uri STARI LOG ob 8.30 POLOM ob 11. uri STRUGE ob 15. uri
25. 5. 1977
CVIŠLERJI ob8. uri ONEK ob 8.30 KOPRIVNIK ob 9. uri BREZOVICA od 10. uri ČEPU E ob 10.30 PREDGRADob 11. uri LAZE ob 12. uri KNEŽJA LIPA ob 13. uri SPODNJI LOG ob 13.30 RAJNDOL ob 14. uri MOZELJ ob 15. uri LIVOLD ob 16. uri DOLGA VAS ob 17. uri
26. 5. 1977
KOČEVJE od 10. do 16. ure ŠALKA VAS ob 15. uri ŽELJNE ob 16. uri KLINJA VAS ob 16.30 SREDNJE LOŽINE ob 17. uri STARA CERKEV ob 17.30
Nezlomljiva krila
Ob dnevu vojnega letalstva
V soboto je dan Jugoslovanskega vojnega letalstva. Ob tem dnevu je bila navada pisati o Franju Khizu in Rudiju Čajavcu, o partizanskem letalstvu, ki je preraslo v oborožena krila nove Jugoslavije. Tokrat so besede ob jubileju posvečene letalsko-tehničnemu inštitutu Jugoslovanskega vojnega letalstva. Lani je ta ustanova dobila največje jugoslovansko priznanje - nagrado AVNOJ. Zakaj? Celo tisti tuji vojaški strokovnjaki, ki jim ne moremo priznati prevelike mere dobronamernosti, morajo priznati, da je na svetu samo peščica držav naše velikosti, ki so sposobne same izdelati več kot polovico potrebnega borbenega letalstva in protiletalske tehnike. SFRJ poleg tega sama izdela tudi vsa šolska letala, med njimi je tudi po vsem svetu sloveči „Galeb“, ter letala za zvezo. Najnovejši dosežek naših in romunskih strokovnjakov je borbeno letalo „Orel“; o njem je spoštljivo pisal vzhodni in zahodni vojaški tisk. Jugoslovanska vojaška letalska industrija je v nekaj deset letih izdelala več kot 5.000 letal, 1.800 jadralnih letal, 1.700 letalskih motorjev, konstruktorji so poslali s svojih miz okoli 110 različnih tipov motornih ali reakcijskih avionov ter 48 tipov jadralnih letal Kdo ne ve za „Ko-šavo“, „KraguIja‘‘, ,Jastreba“ ter že omenjena „Gale-ba“ in „Orla“?
Za vse te uspehe seveda ni zaslužen samo letalskoteh-nični inštitut Jugoslovanskega vojnega letastva. Bil je samo vodja in idejni začetnik, ki je znal pritegniti k sodelovanju tudi tako imenovane civilne inštitute in seveda domačo industrijo. Njegove zasluge zaradi tega niso nič manjše, kvečjemu večje, s tem se je resnično vgradil v sistem splošnega ljudskega odpora. Pisanje o letalstvu je hvaležna, vendar tudi zahtevna stvar. Vedno si na robu vojaške skrivnosti. Zapišemo pa lahko, da lete danes naši branilci neba na najsodobnejših krilih, ravnajo z najbolj izpopolnjenimi radarji, raketami in topovi. Ob tem vedo, da so samo del oboroženega ljudstva, zavedajo se, da so sinovi včerajšnjih, današnjih in bodočih Franjev Kluzov in Rudijev Čajavcev.
MARJAN BAUER
V Novoteksu...
(Nadaljevanje s 1. strani)
je bilo opaziti dokajšnjo mero optimizma. Vse svoje ugotovitve je podkrepil z dejstvom, daje edino Novo-teks izmed 32 tekstilnih podjetij v Sloveniji, ki so lansko leto zaključili z izgubo, dobil ves zaprošen kredit.
Med drugim je tov. Dolenc dejal, da moramo močno okrepiti proizvodno metraže, da se bo moral obrat v Trebinju zaradi velike prostorske oddaljenosti pripojiti h kakšni drugi DO, da bomo morali obratu v Vinici omogočiti, da bo postal tozd ter da tozd Strešnik zaradi tega, ker nima z ostalimi tozdi enakega delovnega procesa, po zakonu o združenem delu ne sodi v DO Novo-teks. Glede konfekcije je dejal, da morajo pospešeno izdelovati hlače iz domačega blaga, stremeti za boljšo kvaliteto (predvsem blaga), veliko pa bodo morali še urediti na področju komerciale, prodaje ter dobave blaga - saj vse kasnitve ugledu neke tovarne zelo škodijo. Govora je bilo tudi o dohodkovnih odnosih, delitvi OD ter premalo upoštevanemu načelu „plačila po delu“; zajezitvi fluktuacije - katero naj bi po besedah glavnega direktorja rešili le tako, da bi vsem delavcem zagotovili socialno varnost, in to za daljše obdobje.
V besedah vseh je v razpravi, ki je sledila, bila skrita resnična žeja in optimizem za boljši jutri.
MIHA GOSNIK
URBANISTIČNE
TE2AVE
Sevnico še vedno tareta dva problema: ni prostora, kjer naj bi stala nujno potrebna tržnica, Sevničani pa tudi nimamo parka z zelenjem in klopcami, kjer bi se lahko brez skrbi pred prometom lahko igrali naši malčki in počil utrujeni sprehajalec. Sprašujemo se, zakaj urbanisti niso predvideli prostora za ta dva objekta družbenega standarda? Sevničani so prisiljeni „potovati“ v Novo mesto, Krško ali Celje, da bi se oskrbeli s sočivjem. Kako zelo potreben pa je rekreacijski center, vemo vsi, ki si želimo oddiha v naravi.
Jubilej kovačnice znanja
OŠ Katje Rupene bo čez dve leti slavila 50. obletnico delovanja v današnji zgradbi
Na prvi seji pripravljalnega odbora za pripravo proslave, ki je bila prejšnji teden v prostorih šole, so soglasno podprli predlog sveta staršev, da se septembra 1979 spomnimo dogodkov minulih 50 let, hkrati pa so nanizali vrsto predlogov, s katerimi žele praznovanju dati čim sveča-nejšo podobo. Tako nameravajo do napovedanega datuma prekriti streho šolskega poslopja, preurediti učilnice za kabinetni pouk, urediti pročelje stavbe in zelenice okoli šole. V jubilejnem letu bodo izdali zbornik, v načrtu pa je še morebitno odkritje spominskega obeležja ob stavbi.
Pokroviteljstvo nad pripravo in organizacijo proslave je prevzela novomeška tovarna Krka, izvoljeno pa je bilo tudi vodstvo pripravljalnega odbora, ki mu bo predsedoval direktor Krke Boris Andrijanič skupaj s predsednikom sveta staršev inž. Silvom Oblakom. Ob koncu so udel-
Razvili prapor
Na proslavi v počastitev zadnjih praznikov, jubilejev ZK in tovariša Tita v Stari cerkvi pri Kočevju je spregovoril o delavskem in revolucionarnem gibanju pred vojno, med vojno in po njej sekretar občinske konference SZDL Peter Sobar. S proslave so poslali pozdravno brzojavko CK ZKJ. Na proslavi so razvili novi prapor krajevne organizacije ZB in položili venec k spomeniku padlim, ob katerem je stala častna straža. Prapor je prevzel v varstvo praporščak organizacije Anton Šercer.
Na svečanosti, kije bila na prostoru pri spomeniku sredi vasi, so sodelovali še delavska godba na pihala, moški pevski zbor ter pionirji in mladinci. Domači člani društva za varstvo in vzgojo ptic so med proslavo izpustili golobe pismonoše.
Po proslavi so odprli v osnovni šoli razstavo ročnih del in lovskih trofej.
eženci seje izvolili člane posameznih komisij, katerih delo naj zaživi še pred koncem letošnjega šolskega leta. Z nekaterimi deli (ureditev stre-1 he in prostorov) namreč ne kaže odlašati.
ODKRITJE
PARTIZANSKEGA
SPOMENIKA
OBELEŽJA
NADEBEČEM
Iniciativni odbor za odkritje partizanskega spominskega obeležja na nekdanji nemško-itali-janski okupacijski meji vabi vse kurirje Postaje-TV-3, borce drugih kurirskih postaj, odredov, brigad, veziste, aktiviste ter krajane Litije in okolice, Stične in okolice, Dolenjske, Zasavja, Ljubljane in okolice na proslavo, ki bo 21. maja ob 10. uri na De-bečem pri Metnaju (Stična).
Spominsko obeležje množičnega prehajanja okupacijske meje bo odkril narodni heroj Peter Stante-Skala. Po bogatem kulturnem programu bo tovariško srečanje kurirjev TV postaj, vezistov in drugih borcev ter aktivistov. Do prireditvenega prostora je možen dostop z osebnimi avtomobili in avtobusi iz smeri Ivančna gorica - Stična, Metnaj - Debeče ter z osebnimi avtomobili iz smeri Litija-Bogen-šperk, Leskovec-Javoije, Debeče.
OBVESTILO
Zaradi obilice gradiva, plačanih reportaž in oglasov smo napovedano „Uredništvo v gosteh" iz Ortneka prestavili v naslednjo, 20. številko Dolenjskega lista, ki izide prihodnji četrtek. Hkrati sporočamo bralcem, da bomo serijo tovrstnih zapisov prekinili vse do septembra. Čas dopustov in skrajšanega obsega Dolenjskega lista je pred vrati...
UREDNIŠTVO DL
Veselo snidenje v Muenchnu
OR. JULIJ SAJE ODLIKOVAN
Novomeški zdravnik dr. Julij Saje je prejel ob 70-letnici življenja red republike s srebrnim vencem, s katerim ga je odlikoval predsednik Tito. Poleg Sajeta je bilo odlikovanih ob življenjskih jubilejih še več znanih zdravnikov - udeležencev NOB.
Dve točki prednosti sta premalo
V gospodarstvu Dolenjci hočemo naprej, smo pa šibki pri načrtovanju
„Ni razloga za pretirano zadovoljstvo, pa tudi ne za črnogledost. Dolenjsko gospodarstvo je v občinah Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj poslovalo v letu 1976 celo malo boljše, kot je republiško poprečje. Po doseženem celotnem prihodku smo pristali na 17 odstotkih, medtem ko je republiško poprečje 15 odstotkov. Tudi pri ustvarjenem dohodku smo bili Dolenjci za dve točki boljši, medtem pa je bil del dohodka, namenjen za poslovna sredstva, pri nas pod republiško ravnijo.
Število zaposlenih je v družbenem in zasebnem sektorju naraščalo po stopnji 4,9> Poprečno število prebivalcev v štirih občinah je znašalo
O PORABI NA NOVIH NAČELIH
Novomeško občino je v torek obiskal podpredsednik Izvršnega sveta SRS dr. Avguštin Lah in se v dopoldanskih urah zadržal na po-svetuss predsedniki in predstavniki dolenjskih občin o skupni porabi sredstev za leto 1977, ki bo temeljila na novih načelih, sprejetih v zakonu o združenem delu. ,
Ob koncu svojega obiska je dr. Avguštin Lah s sodelavci obiskal še tovarno Novoteks, kjer so ga seznanili s položajem podjetja in prvimi rezultati sanacijskega programa.
CEROV LOG:
NAPOMOČ!
Gasilsko društvo iz Cerovega loga pri Šentjerneju je še mlado, pa se že lahko pohvali s številnimi uspehi. Z udarniškim delom in lastnimi sredstvi so dogradili gasilski dom, kupili staro motorko, avto in nekaj cevi ter druge opreme. Žal je morala motor-ka zaradi okvare kmalu v zasluženi pokoj, zato so se gasilci odločili za nakup nove, ki stane približno 50.000 dinarjev. Polovico potrebnega denarja je prispevala samoupravna interesna skupnost, drugo polovico pa morajo zbrati sami. S tein namenom bodo v nedeljo, 22. maja, priredili gasilsko veselico, na katero vabijo vse krajane in člane bližnjih gasilskih društev.
8	P.	MIKLIČ
Pokazatelje po zaključnih računih za minulo leto bodo v skupščinah obravnavali šele sredi leta (!). Zaenkrat imajo sliko lanskega poslovnega uspeha zbrano in ocenjeno le v medobčinskem odboru Gospodarske zbornice SRS za Dolenjsko. Kako nam kaže, je v intervjuju povedal tajnik Ivo Šteblaj.
17 odst. in občini Trebnje 13,9 odstotkov dohodka. Očitno pa je, da glede gostinstva, obrti ter trgovine močno zaostajamo za ostalo Slovenijo. Prav zato je ena glavnih nalog ! medobčinskega odbora skrb, da se te razlike zmanjšajo."
- Ali obstajajo že trdni načrti, kako bi hitreje napredovali, kjer zaostajamo in kjer se nam ponujajo možnosti?
„Na področju načrtovanja smo šibki. Celotna Dolenjska ne premore institucije, ki bi se ukvarjala z izdelavo aniiz za celotno območje, kar bi služilo kot osnova za nadaljnje ukrepe. Za primer povem: ko smo na Dolenjskem sestavljali dogovor o skupnih vprašanjih razvoja pokrajine do leta 1980, je ta pomembni dokument sestavljala skupina prostovoljcev. V Ljubljani so to delali v dveh inštitutih in treh zavodih. V Celju in Mariboru imajo ekonomske centre, pri nas nimamo nič. To je velika hiba, zaradi katere nas bo še bolela glava.“
- Kako poteka dogovarjanje na Dolenjskem, potrebno za usklajevanje načrtov pri skupnem razvoju?
..Trenutno smo najbolj aktivni pri povezovanju kmetijstva. Smo pred ustanovitvijo kmetijske poslovne skupnosti za Dolenjsko, ki bo združevala zadruge, predelovalno industrijo ter veterino in bo enotno nastopala navzven. Hkrati bo ta skupnost povezovala interese vseh štirih občin. Dogovarjamo se glede organizacijo na področju strokovnega šolstva in izobraževanja ter glede skladnejšega razvoja manj razvitih območij na našem terenu. Občini Trebnje in Črnomelj sta v celoti manj razviti, vendar za tako štejemo tudi Metliko, ker bi se sicer kmalu znašla na listi manj razvitih. Upoštevati pa moramo, tla je problematika v Trebnjem bistveno drugačna kot v Črnomlju. Gorjanci so dejanska naravna ovira za hitrejši gospodarski razvoj Beto krajine. Zaradi večje oddaljenosti, dražjega transporta tudi ni dovolj interesa za vlaganje na to področje. Vendar menimo, da bo tudi giode tega že bližnja prihodnost prinesla spremembe. Skušamo doseči to, da bi predvsem večje delovne nizacije z domačega območja ičile možnosti z.i investicije na
— Omenili ste šibkost v načrtovanju, po drugi strani pa imamo anarhijo v organizaciji zbornice na Dolenjskem. So res v Novem mestu kar tri institucije Gospodarske zbornice vsaka zase?
„Razen našega medobčinskega odbora delujeta v Novem mestu pod tablo Gospodarska zbornica SRS še Strokovni odbor za obrt ter Strokovni odbor za gostinstvo in turizem. Za oba odbora pa opravljajo strokovna dela pogodbeno druge organizacije. Za prvega Zavod za izobraževanje kadrov, za drugega Dolenjska turistična zveza. Po statutu bi morali delovati enotno in bi morali biti združeni. To so v drugih regijah že naredili, pri nas pa čakamo. Čakamo največ zaradi prostora. Gotovo pa je, da ncuskladeno delo še nikdar nikomur ni koristilo."
RIA BAČER
Praznovanju letošnjih jubilejev se pridružujejo tudi naši rojaki širom po Evropi. Slovensko kulturno in športno društvo Triglav iz Muenchna je na večer pred 1. majem pripravilo zaključno prireditev vseh kulturnih in športnih srečanj pod geslom ,,Naši se predstavljajo**.
Prireditev z 90-minutnim sporedom, v katerem so se predstavile različne instrumentalne, vokalne, folklorne in recitatorske skupine, je bila v dvorani Loewenbraeukeller v središču Muenchna, ki je bila za to svečanost okrašena s slovenskim cvetom - nage j ni in slovenskimi in jugoslovansko zastavo. Po tem, ko je ansambel Alpe - Adria zaigral priljubljeno melodijo „Domovina ljubljena", so se drug za drugim predstavili učenci slovenske dopolnilne šole iz Ingolstadta in Muenchna, pevski oktet in folklorna skupina iz Stuttgarta, pevski zbor „Doneči zvon“, ansambel Jožeta Krofliča in „Zdom-ci“, vsi iz Muenchna, ter mladinska kultumo-umetniška skupina pokrovitelja iz Trbovelj z recitalom. V pozdravnih govorih sta predsednik občinske skupščine Trbovlje tov. Ocepek in predsednik društva Triglav tov. Marjan Kepic orisala pomemb-
ŠE ENKRAT O ..SKALJENEM PRAZNOVANJU"
Prisiljen sem glede na svoje dosedanje delo odgovoriti na sestavek, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu 12. maja 1977.
V njem me Ivanka Petan dolži, da sem nasprotoval akciji proslavljanja dneva OF, ki sojo pripravili otroci s pisanjem parol in trošenjem letakov in zastavic. Te trditve so iz trte izvite. Resnica je, da sem samo opozoril otroke, naj ne pišgo parol po hiši, ki je na novo ometana, saj je za pisanje dovolj prostora drugod. Akciji nisem nasprotoval, kot me dolži Petanova, saj sem že vrsto let tudi sam član odbora organizacije SZDL, član sveta krajevne skupnosti in drugih organizacij in sem vedno podpiral vse delovne in politične akcije. Tudi trditev, da je žena sežgala zastavico, je neresnična. Pobrala jo je s pločnika in j o odnesla v hišo.
Menim, da tov. Petanova nikakor ne more biti prizadeta, saj do sedaj . ni bilo čutiti njenega političnega de- ’ lova ni a.
FRANC BUKOVEC Gornje Mraševo 6 Novo mesto
PS.
V uredništvu je prišlo pri predelavi sestavka tov. Ivanke Petan do neljube pomote. Zapisali smo, daje bila parola izpisana desetkrat, v resnici pa je bila izpisana samo enkrat v velikosti 10 krat 10 centimetrov. Tov. Petanovi se opravičujemo.
URFDNlSTVO
Vegova priznanja matematikom
Z občinskega tekmovanja v Dolenjskih Toplicah
Ivo šteblaj: „Ce smo dvakrat
po dve točki boljS od ostalih, to še ni razlog, da bi se trkali po preih.“
94.711, poprečno pa je bilo zaposlenih 33.562 ljudi. Preprosto povedano: zaposlenih je bilo 35,44 odst. celotnega prebivalstva. Snotrnost novih zaposlitev pa je vprašanje zase. V industriji zelo tehtajo, preden v proizvodnji odpro novo delovno mesto, v drugih dejavnostih pa veliko manj,“ pravi Ivo Šteblaj.
- Industrija daje Dolenjski pretežen vir dohodka. Katere panoge imamo pri nas bolj oziroma manj razvite kot drugod v Sloveniji?
„V Sloveniji predstavlja industrija v celotnem dohodku okrog 45 odstotkov, pri nas pa 61,59 odstotkov. Primerjava z republiškimi ka.’.alei nam pove, da imamo na Dolenjskem močno razvito industrijo, predvsem x občin Novo mesto. Medtem ko da|e kmetijstvo črnomaljski občini , l)io 1 ?• ol‘t. dohodka, metliški
Mladi matematiki iz petega, šestega, sedmega in osmega razreda osnovne šole tekmuj igo na šoli za bronasta Vegova priznanja. Najbolje uvrščeni na posameznih šolah pa se srečajo na občinskem tekmovanju. To tekmovanje je bilo 14. maja v Dolenjskih Toplicah. Tekmovalo je 30 učencev iz šestih razredov, 25 iz sedmih in 29 iz osmih razredov. Srečali so se z zelo težkimi nalogami.
Od učencev šestih razredov je dosegel največ točk Gregor Jaklič iz OS Milka Sobar-Nataša, na drugo in tretje mesto sta se uvrstila Borut Moretti in Marko l ekše iz OS Katja Rupena.
Pri sedmih razredih je zmagala Daša Troha iz OS Katja Rupena, na drugem mestu je Liljana Jankovič, tudi OS Katje Rupena, na tretjem pa Vladka Merzel iz OS Milka Sobar-Nataša.
Med učenci osmih razredov je zmagala Janja Kralj iz O,? Katja Ru-pena, na drugem mestu je Jože Bar-tolj iz OS Milka Soba,- Nataša, tretji pa je Janez Plaveč, OS Katje Rupe-na.
Priznanja sije prislužilo še 22 matematikov u. naslednjih šol: Katja Rupena (7), Milka Sobar-Nataša (S) Dolenjske Toplice (4), Grm (2),’ Bršljin (2), Žužemberk (1) in Šentjernej (l).
28. maja bo republiško tekmovanje iz matematike za zlata Vcci
matike, je odločila, da bodo našo občino zastopali naslednji učenci: Janja Kralj, Jože Bartolj, Janez Pia vec, Mira Grahek in Borut Lekše.
Podjetje Gorjanci, ki je prevzelo pokroviteljstvo nad tekmovanjem, je prispevalo denar za knjižne nagrade najboljšim. Manjše nagrade pa so dobili vsi tekmovalci. Te so prispevali tovarna zdravil Krka in ,.Gorjanci". Navedenim podjetjem in osnovni šoli v Dolenjskih Toplicah, ki je tekmovanje dobro organizirala, sc uči-telji matematike in tekmovalci lepo zahvaljujemo.
N. H.
nost letošnjih jubilejev j11. slovenskih društev v tujini, s s ranjem, ki sta ga verjetno vaj ^ mo v športnih arenah, sta bu*
vse prisrčno pozdravljena vrn
slovenska športnika Miroslav in Miro Steržaj, ki sta podehlapo^ le in priznala vsem športntfom.^ Utrujenosti ni bilo. Ot'	j,
ansambla Zadovoljni Krajci slovenski kapljici so se rc?a~' st je zavrteli v prvongskojutt^j
PRIZADEVNI RIBIČI
Ribiči iz Rečice, Loke so si zadali nalogo očistiti ^ t Rečici in jo spremeniti v no* katerega naj bi vložili, nbje^ ^
Mlaka je' bila do sedaj pr*« mrčesa in smradu. Z m?^Pf?r0jtO' stvi in veliko dobre Vl?lje ^ P ^ voljnega dela bomo ob n°.n dili tudi okrepčevalnico, BJ
ca že ves čas po vojni gojg
VjkAavJJM* ij
$>c&T
MLADI ČLANI R* J
7. maja je bila na Milka Sobar-Nataša	0b:?
stitev dneva Rdečega kriza- $ priložnosti so bili pry<*>{«jg5 med mlade člane RK. V k« programu so nastopali recit so z recitacijami seznamu ^ člane z njihovimi naloga«* 0tr
belo zastavo z rdečim krizen j,
ljubili, da bodo pri delu prizadevni. ^ADRA mrZE1,
ČUDOVITO .PREŽIHOVO 77
,valf
Najuspešnejši bralci in tj'^°znač; Cankarjeve in Kajuhove b*a . ajjll-ke iz OS Artiče smo se udel^ Ravne
Koroškem. Tam smo se *
llK A
V
aprila pohoda »Prežihovo''ne m Artič smo se odpeljali v _
udeležencem pohoda i
se Slo**!
uuticz.tin-vi** ~‘jjbO^
je. Pot nas je vodila na “
Tam je bil krajši kulturni ^
sprejemom Titove štafe ^
nikom
toliko ljubezni opisai •^
Po proslavi smo si ogledali ^raJt
jem spomenika Dihurjem,^ j
nikom in vsem, kijih ^ih dej} I .........
ie “""“'gg.AmNgs? j
VARNOST -NASA SKRB
V soboto smo P^®jbvJ°^ šol*1! dno, vendar brez toir srn°t, notrebščin v njih. PnP^imi m*
potrebščin najprej sez— potem pa smo peh P31
n^prej^seznardU z.a^^zansk«
-"Komaj je začela MettePjgJ dovati o dogodku « v^rrn. smo zaslišali znak jj niin>° * smo iz prostorov m zdrv ^ varne čez progo m F**, ffl$. petnajstih mmutah SIno j° do Francetove jame, , to	P'0 Jg
novali osvoboj_eno^onjkarj,
do Francetove novali osi/oboj--	,
šem mitingu so harm	^....
nili mehove, mi pa	f	j
kCKo jc ura bito	0»
u ^
ujeto
oocin
Mlad* matematiki ined reševanjem nalog
Lovrenc Puhek
Ljudski človek
LOVRENC PUHEK, 82-letni kmet iz Podloga: „Tito je pravi človek; ko bi bili vsi taki kot on, bi nam bilo še bolje. Pa kako se drži!
Tri letaje starejši od mene in kakšen možak je še. To je pravi vodja, spoštovan doma in po vsem svetu! Ni čudno, da ga imajo ljucje tako radi, saj je pravi ljudski človek, vedno z ljudstvom in za ljudstvo. O njem nam je kmet iz sosednje vasi Golek pripovedoval že takoj po prvi svetovni vojni. Bila sta skupaj v ujetništvu v Rusiji, in ko se je ta vračal domov, mu je Broz - takrat se še ni imenoval Tito - dal za popotnico štiri rublje."
Tito je varnost
„Tito pomeni zame varnost, gotovost, zavetje in radost," je dejal 25-letni varnostni tehnik Jože Debeljak iz RIKO Ribnica. ,,Vem, da pomeni Tito tudi trdnost za naše narode."
'„Ima širok pogled na vsa dogajanja doma in po svetu. Razume vsakega človeka. V vsakem trenutku, tudi najbolj kritičnem, najde pravo besedo, pokaže pravo pot. Tudi živahnost v njegovih letih je nekaj posebnega. Njegovo delo je vzor za nas, mlade, in dokaz, da se da delati vedno in povsod, samo če hočeš, če imal voljo."
Jože Debeljak
Ob Titovem zadnjem obisku v Ljubljani, ko seje udeležil slavnostne seje CK ZKS ob 40-letnici ustanovnega kongresa KPS. (Foto; Slavko Drlje)
Učenje naš dolg
ANA GAZVODA, dijakinja 2. letnika ekonomske srednje šole, doma iz Stopič, nam je na vprašanj e, s čim povezuje ime Tita, odgovorila: „Do-bro poznamo našo zgodovino in zgodovino partije. Obe sta neločljivo povezani z njegovim imenom. Zame je Tito simbol velikega'revolu-cionaija, borca za človekove pravice, ki pa nikoli ne pozabi njegovih dolžnosti, borca za neuvrščenost in naš lepši in brezbrižnejši jutri. Mnogo je storil za nas, mlade, in tega mu ne bomo nikoli pozabili. Mislim, da je naš veliki dolg, da se v šoli kar največ naučimo, le skromna zahvala."
Zaupanje mladih
ALENKA PLANINC, dgakinja črnomaljske gimnazije: „Kadar dišim ime Tito, berem o njem, ali ga vidim na televiziji, mi je pri srcu toplo. Tito mi pomeni srečno mladost. Vedno pa ob tem tudi pomislim, koliko truda in naporov je bilo potrebno, da smo dobili, kar imamo. In vse to so dosegli ljudje, ki imajo radi Tita. Zaupanje mladih vanj je popolno. Pri njegovih pogovorih z mladimi imaš občutek, da na poti nadaljnjega razveja ne more biti nobenih ovir. To, daje ijegovrojstni dan hkrati dan mladosti, priča o navezanosti mladine na Tita in Tita na mlade. Zelo si želim, da bi prišel v Belo krajino."
Alenka Planinc
Kaj mi pomeni Tito
"jf h ljubezen
S&TaSsšis
^evje Dar- nDa uslužbenka Avta
de*avJnla(Wi k‘ prizadevno . -Vesela o^amzacijL 'ulsdini ^ v,dl tovar*š Tito “1 strah zat^wer^e VMjo’ ^
^°^«no ni	st*Mi- miadi,
P° njih in jjr?t8°Ve 'deie> delamo ^dno uP0\,p ?mo ‘udi v bodoče Utrjevali bomo Uost," am°uPravIjanje in enot-
Daxja Rak
I ^dejanj
^dah a'‘°. Titn1’ Smo °‘roc> J. PtJv/ c ‘»krat n"11 prvom»jskih 5w apr«v to	vedel,	kdo
N>Cifckd\ncspomcna
L. Ulm Ea n dobro za-S«	vP;HCd^m kotčlo-
So’vCenim ni e ur? ° spremcm v
i ^Laviln° t fde'i°kd0SlcanOSl »nu>vpo 'jLk. .majo vse
*»icT?.? .av zar»di
tl ie i rt n°st tuiše Rodilna poli-
Ponosna Zagorka
ZOFKA SAVOREN, kuharica na suhorski osnovni šoli: „Srečna in ponosna sem, da nas že toliko časa vodi tak človek, kot je Tito. Naše države si ne morem predstavljati brez njega, Tito in Jugoslavija, to je eno. Po rodu sem Zagorka, doma iz vasi Skalič blizu Kumrovca, in mi, Zagorci, smo še posebej ponosni, da je Tito doma iz naših krajev. Ko sem bila majhna, sem v Zagorju Tita tudi videla, spominjam se, kako mu je vsak hotel stisniti roko. Kakšen človek je Tito, priča tudi njegov ugled po vsem svetu. Vedno, kadar grem domov, obiščem njegovo rojstno hišo."
■■	m ■	■ ;_______
Dominik Cullcto, invalidski upokojenec iz Račiče, komunist z 31-letnim partijskim stažem, se ob misli na Tita najbolj vznqevolji, kadar sliši: „Kako bo, kadar bo naš predsednik umrl? “ „Tito je take marnje žc sam duhovito zavrnil. Njegova dela bomo nadaljevali. Vesel sem, da imamo v naši krajevni skupnosti Loki pri Zidanem mostu tako izpeljan sistem splošnoljudskega odpora in družbene samozaščite. To je jamstvo za trajnost Titove Jugoslavije!"
cl°m vt ^ Cas». katere-:	VUsn‘l tudi svoj pc-
Živko Scbck
Oče naše družbe Najlepši vzor
FRANC BRULC, kolporter iz Vinje vasi je jubilanta opisal takole: ,4me Tito mi pomeni simbol revolucionarja in gotovo naj-večjega borca za mir na svetu, človeka, ki ima venomer za vsakogar dobro besedo in mnogo razumevarga. Zdi se mi, da je v duhu nemiren, venomer nezadovoljen z doseženim in nenehno išče nova pota za svoj narod in človeka. Njegova kritika ne hromi, temveč spodbuja, pohvala, ki jo izreče, pa je največje priznanje. S svojo neuvrščeno politiko si je v svetu pridobil velik ugled in poznanstvo z vsemi narodi. Je oče naše družbe."
ALBINA TOM1N iz Brežic: „Tito je človek, ki vzbuja zaupanje nas vseh, njegovo ime pozna in spoštuje ves svet. Tito je moj in naš vzornik, genij, vodite J jugoslovanskih narodov, heroj sedanjosti. Ponosna sem, da živim in delam v domovini, ki jo vodi tako velik človek. Z. milijoni drugih Jugoslovanov si želim, da bi bil še dolgo med nami, da bi nas vodil v tako težko priborjeni svobodi. Njegova plemenita osebnost je zgled sedanjim in bodočim rodovom, saj nam je prav on pokazal pot v svet svobode in sožitja med ljudmi."
Franc Brulc
Albina Tomin
Cvetka Kinčič
Borut Smrekar
Pojem svobode Vizija boljšega
CVETKA KlNČlC s Senovega: „lme Tito sem prvič slišala kot izgnanka v nemškem taborišču Coburg skupaj s parolo ,Smrt fašizmu, svobodo narodu!*. S tem imenom je bilo povedano vse, po čemer smo v taborišču hrepeneli, vse, kar smo pričakovali od življenja. Tito zame ni samo beseda, je širok pojem svobode, miru, varnosti, sožitja in blaginje, je poroštvo za lepšo prihodnost. Želim, da bi nas varno vodil še vrsto let. Zelo cenim njegovo zaupanje v delovno ljudstvo, vedno pa me prizadene, kadar slišim za dejanja in ljudi, ki tega zaupanja niso vredni.*
BORUT SMREKAR, dijak gimnazije v Brežicah: ,,Predsednik republike je pogumen mož.
Uprl se je krivicam in nasilju in se zavzel za vsestranski napredek in človečnost. Njegova vizija sveta je svet brez sovraštva, je skrb za ponižane in razžajene, lačne, brezposelne in brezpravne, zato je postal osebnost, ki jo pozna ves svet. Tisti, ki ga pobliže poznajo, so mi pripovedovali, da je izredno dober človek, ki ima za predznak odločnost, modrost in plemenitost hkrati, vrline, kijih združujejo le velike osebnosti."
Dragica Sodič
0 Titu v verzih
Že skoraj brez štavila je pesmi, ki opevajo našega predsednika kot vojaka, državnika in človeka. Eno je ob njegovih visokih jubilejih zložila Milči Jevnikar, članica pionirskega odreda Jančka Mevžlja iz Mokro--noga. V pesem je duhovito vpletla Titov polšji lov pred leti na Trebe-ljanskem: „Sedaj je že dolgo predsednik, še vedno rad polhe lovi, z mladino rad dneve preživlja, pipo rad svojo kadi. Ob dnevu mladosti želim mu, naj dolgo, še dolgo živi."
Malžl Jevnikar
Možak, da je kaj
82-letni posestnik Jože Papež iz Dolenjega Šoštanja (v prvi svetovni vojni gaje avtrijski vojaški stroj pognal v strelske jarke v Galicijo, postal je borec generala Maistra za severno mejo, v drugi svetovni vojni je bil pregnan na Kočevsko, najljubši sin pa se ni vrnil iz vojne) nadvse ceni predsednika Tita: „Takega možakarja ni med vsemi bivšimi in sedanjimi velikimi osebnostmi na svetu. Zame bi bila največja sreča, če bi mu lahko plačal Štefan vina in katero rekel z njim!"
Splošen napredek
„Beseda Tito pomeni zame naš napredek na vseh področjih," je povedal 52-letni Pavle Majerle, komunalni nadzornik KS Kočevje, ki je prvič slišal besedo Tito menda že leta 1941 od nekega partizana, kije bil v civilni obleki in je imel slabo staro puško.,,Takrat sem zvedel, da Tito vodi našo vojsko, da bo nas osvobodil in odstavil kralja Petra. Danes sem posebno ponosen na bratstvo narodov, saj je lepo, če se imamo vsi redi, in na samoupravljanje, ko lahko vsi upravljamo, ne le
Ob sodelovanju novinarjev Andreja Bartlja, Jožeta Primca, Jožice Teppey, Igorja Vizjaka in Alfreda Železnika stran pripravil in uredil Ivan Zoran.
Pavle Majerle
Besede, ki ganejo
DRAGICA SODlC, gospodinja Novega mesta, nam je povedal, „Tako globoko je v naših srcih, da vsaka beseda preskopa. Vsak dan med nami, vedno razpoložen in nj gove besede so vselej na mestu, njih je nekaj, kar človeka gane. k bi bili le vsi fludje takšni! Pog stokrat se sprašujem, od kod mu v ta energija in vitalnost. Gotovo je \ njegove moči neomajna ljubezen ( naše Jugoslavije in vera ter zaupan v ljudi. Kaj vse je z njimi pretrpel koliko uspehov smo slavili skup: Da bi bil zdrav in vedno med nami
Zbor je
-i snovanju
i Sfel, m*"* "
M..A L* .
*	% iv *
i« 4
, -, /v'	\
BANKE JE LAST ZDRUŽENEGA DEU
20. zbor Ljubljanske banke: ocena celotnega poslovanja in dela banke in hkrati tehten dogovor, kaj in kako delati, da bi banka vsak dan bolj postajala samoupravna finančna organizacija — Ohraniti prednosti, ki jih imai integriram sis , Ljubljanske banke in odpraviti slabosti, ki so v njem - Dosežena prelomnica v dohodkovnih odnosih med elani oa
„Našo dejavnost usmeijamo v oblikovanje novega, v iskanje konkretnih rešitev na vseh področjih dejavnosti banke. Izhajamo iz kritike, ki je v družbi izrečena na prepočasno preobrazbo bank. Včasih premalo samokritično ocenjujemo delo in obnašanje tako banke kot institucije, kakor delo njene delovne skupnosti. Marsikaj se je v odnosih že spremenilo; po svoji funkciji, delovanju in usmeijenosti je to danes drugačna banka kot je bila včasih. Nismo pa še posegli dovolj v temeljne vsebinske probleme starih materialnih odnosov in marsikdaj poskušamo staro prilagoditi na novo, čeprav to ni več mogoče. Temeljno spoznanje, ki smo ga že dojeli je, da ne iščemo več rešitev zunaj upravljavskih, strokovnih in družbenopolitičnih organizmov banke, ampak izkoriščamo vse strokovno znanje in izkušnje za spreminjanje stvari. V tem je tudi miselna preobrazba vseh, ki dnevno upravljajo in odločajo v banki in ki opravljajo zanjo strokovna opravila. Kajti zdaj je povsem jasno, da gre za snovanje novega bančnega sistema združenega dela, ne pa za večjo ali manjšo adaptacijo starega".
Besede generalnega direktorja Ljubljanske banke Metoda Rotarja na nedavnem 20. rednem zboru LB v Celju, ki jih je med drugim izrekel v svojem uvodnem komentarju h gradivu,
o	katerem je zbor razpravljal in sklepal, so značilne za „sedanji ut. -<ek“ v procesu preoblikovanja bančnih organizacij. Gornji citat poudarja, da gre v resnici za snovanje novega bančnega sistema v skladu z novimi sistemskimi rešitvami v zakonu o združenem delu in zakonu o temeljih kreditnega in bančnega sistema.
Kreditno in bančno poslovanje pomeni pomemben del procesa družbene reprodukcije; denar, kredit in banke v našem samoupravnem sistemu so področja, ki so objektivno še vedno precej odtujena neposrednemu vplivu delavca. Tu najlaže prihaja do odtujevanja dohodka od temeljne organizacije združenega dela. Zato ni čudno, da je bil lani celotni bančni sistem, v tem okviru pa seveda v Sloveniji še prav posebno poslovanje LB, deležen izjemno kritične pozornosti ne le upravljavcev banke, temveč vseh družbenih dejavnikov.
Neposreden in zavzet interes za poslovanje barike je med člani in v vsej naši skupnosti razumljiv. Lani smo zabeležili v republiki nekoliko nižjo gospo-
darsko rast, padla je reprodukcijska sposobnost gospodarstva in učinkovitost gospodarjenja, zmanjšal pa se je tudi delež gospodarstva v delitvi družbenega proizvoda. To in še nekatere druge okoliščine so sprožile večje potrebe po dopolnilnih finančnih sredstvih. Zadolževanje za tekoče poslovanje kot za investicije je znatno naraslo, saj se je obseg kratkoročnih kreditov v IB povečal kar za 48%, dolgoročnih pa za 32 %. Hkrati so v strukturi sredstev izjemno porasla sredstva organizacij združenega dela (za 64%) in sredstva prebivalstva (za 47 %); to je ob visoki likvidnosti banke omogočilo pokrivanje vseh potreb gospodarstva in negospodarstva po dopolnilnih sredstvih. Vračanje kreditov in plačevanje obresti za sposojeni denar je bistveno vplivalo na znižanje dohodka OZD v gospodarstvu. Banke so dosegle ugodne finančne rezultate, zato so se razprave o pogojih uporabe bančnih sredstev, o politiki obrestnih mer in tarif za bančne storitve, o delitvi skupnega dohodka, o vlogi delovne skupnosti banke in njene odgovornosti pa o procesu združevanja dela in sredstev prek bank zelo razmahnile in dosegle doslej še nedoseženo aktivnost.
Ob obravnavanju sklepov IK predsedstva CK ZKJ o tekočih
gospodarskih gibanjih se je pokazalo, kako velik je interes v TOZD in v SIS za praktično ureditev vprašanj o možnostih in rezultatih gospodarjenja s tistimi njihovimi sredstvi, ki so združena v banki. Uresničevanje nalog, ki jih določa zakon o združenem delu, je ob vsem tem še zlasti zagotovilo ustvarjalne razmere za dosego obveznosti, ki jih ima letos proces preoblikovanje sistema LB v sistem temeljnih in združene banke.
PREPOČASNA PREOBRAZBA BANK
Poročila o uresničevanju srednjeročnega plana LB v lanskem letu so na vsestranskih razpravah na zborih podružnic in vseh drugih organizmih upravljanja kot odločanja v banki že prej opozorila na prepočasno preobrazbo bank. Slednje velja zlasti za snovanje internih bank, kar zavira celoten proces nastajanja in utrditve novih odnosov v uresničevanju zakona o združenem delu. Javna razprava o združitvi v temeljne in v združeno banko naj bi trajala do sredine septembra, do združitve v temeljne banke pa naj bi prišlo letos oktobra in novembra, medtem ko naj bi se združena LB konstituirala do konca decembra 1977.
Poročilo o delu LB v letu 1976 obširno govori, kaj vse se je doslej spremenilo v poslovanju banke in katere kakovostne spremembe v vsebinskih odnosih so pripomogle k temu. Rezultat vseh dejavnikov poslovanja LB je izredno visoka stopnja rasti sredstev, zbranih in združenih v banki, kot hkrati visok skupni dohodek članov banke. O delitvi tega dohodka in o politiki njegovega razporejanja so stekle obsežne razprave, ki jih je 20. zbor zaokrožil v pomembne sklepe.
Naj le mimogrede omenimo, da je LB že konec 1976 izvedla ristorno v višini 220 milijonov dinarjev (povračilo vplačanih obresti - za izvoz in prednostne dejavnosti). Z odpisi (za rudnik živega srebra in za ATC Bovec) in ristornom so člani banke razporedili med seboj milijardo 330 milijonov dinarjev skupnega dohodka. S spreje-
tim predlogom LB za odpravo obresti na vpogledne depozite družbenih pravnih oseb bi po njegovi uveljavitvi samo v LB znižali aktivne obresti za nadaljnjih 800 do 900 milijonov dinarjev. To naj bi skupaj z najnovejšim znižanjem obresti v okviru LB pomenilo, da se bodo aktivne obresti za kredite v letu 1977 znižale za pribl, milijardo 300 milijonov dinarjev.
NADZORNI ODBOR LB: SKUPNI DOHODEK RAZPOREDITI ČLANOM BANKE
Zdravko Petan, predsednik nadzornega odbora LB, je na zboru v Celju poročal o delu odbora, ki je zlasti temeljito obravnaval priprave za 20. zbor. Ugotovil je med drugim, da so tako izvršilni odbor banke kot njene strokovne službe že upoštevali program vključevanja LB v uresničevanje stališč in ocen izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ o aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih gospodarskih gibanj. Tudi priprave na
20.	zbor banke so tekle v duhu teh vsebinskih izhodišč, kljub temu pa je nadzorni odbor predlagal, da je mogoče nekatere izmed predlogov o delitvi skupnega dohodka oblikovati še dosledneje v duhu omenjenega programa. Delegati so zato sprejeli dopolnilne sklepe in predloge nadzornega odbora:
- skupni dohodek članov LB iz 1976 bodo razdelili člani banke med seboj na podlagi prispevka vsakega izmed njih pri oblikovanju skupnega dohodka. Začasno bodo skupni dohodek razdelili tako članom, ki združujejo sredstva v banki kot tistim, ki jih uporabljajo (za zdaj enim kot drugim polovico skupnega dohodka), vendar s tem, da bodo poračun dokončne razporeditve skupnega dohodka na vsakega člana opravili v okviru razporeditve skupnega dohodka vseli članov LB po zaključnem računu za 1977.
- Sredstva sklada skupne porabe v podružnicah in v banki bodo uskladili z ustreznimi poprečji v gospodarstvu.
- O programu investicij za razširitev materialne osnove
banke (zlasti za širjenje mreže njenih poslovnih enot in za modernizacijo njenega poslovanja v znesku 216 milijonov dinarjev) v letu 1977 morajo sklepati najprej člani banke.
Delegati na zboru LB so s sprejemom teh sklepov potrdili nove dohodkovne odnose v banki: njen dohodek je last združenega dela in ga to mora v celoti dobiti nazaj. O dohodku bo poslej tudi v bankah odločal tisti, ki ga je ustvaril. Delitev dohodka za 1976 bo izpeljana dosledno v duhu zakona o združenem delu. Praksa je pokazala, da bo spričo nekaterih novih predpisov, ki so izšli zadnje mesece, mogoče gornjo nalogo v celoti uresničiti šele z bilanco za leto 1977. Med tem časom pa bo mogoče tudi natanko ugotoviti vse potrebne osnove za delitev tako za tiste, ki so v banki združevali sredstva kot za tiste, ki so jemali v njej kredite in imeli od tega koristi.
S prelomnico do dohodkovnih odnosov pa se začenja v LB pomembno nadaljnje obdobje doslednega uresničevanja preobrazbe banke. „Zahteva dneva je,“ je med drugim poudaril tovariš Rotar na zboru LB, „da dokončno prenehamo vlagati prošnje in izdajati odobritve, da partnerski odnos zamenja skupno delo, izhajajoč iz dejstva, da ves dohodek pripada temeljni organizaciji združenega dela.“ Sem sodijo tudi ukrepi, s katerimi bo banka pospešila preseganje sedanjih kreditnih odnosov z uveljavljanjem združevanja dela in sredstev. V LB menijo, da bi iz obstoječega kreditnega odnosa lahko izločili skupaj pribl. 20% njegovega sedanjega obsega, kar pomeni 15 do 16 milijard dinarjev. Tak dopolnilni program zavezuje LB tudi, da prouči možnost nove konverzije, tako glede spremembe kratkoročnih kreditov v dolgoročne, kot tudi glede spremembe ročnosti in pogojev pri nekaterih dolgoročnih kreditih. ZDRU2ENO DELO Sl MORA PODREDITI VSE VIRE FINANCIRANJA
Sprejeti sklepi na 20. zboru LB potrjujejo, da bo banka letos v praksi preverila nov sistem delitve dohodka med člani. 2e
za leto 1976 ga b° 5e(i uporabila, s tem pa je tudi nadaljnja smer r dohodkovnih odnosov nimi člani. To je p° ,aji i pridobitev združenega, k del zastavljenih	p
log, ki jih je treba leto ^
Pri tem seveda ne ^J^ j za to, da bi zagotovili	S]
o	uporabi bančmh	f	gJ
združenemu delu. v	^	n
kreditnem in bančne i J	o
je treba ustvariti	0 <0
ne odnose, da bo zdru,5 ^ obvladalo in si po v„e j vire financiranja eno ta ^ ( razširjene ^produkcije ^
bodo znotraj tega	qVj
stva funkcija skupnih	|
pa le vir dopolnilnih	^	|
pogosto pridobljenih	$
mimo soodvisnosti in YU nosti, ki sse med združenega dela vzp na načelih združevanja j
sredstev. Ko je gojj/prf sklopu odprtih vprašaJ vanju LB, je nien ge'<g jihK rektor med ukrepi. ^
treba takoj izpeljati,
_ uveljavljanje	.
minulega dela V P*	^ds'
ževanja in uporabe
i
lahko uporabljajo
bančnih sredstev i	,
Hkrati z vscn?‘"gradi« t
logami Pa željnih nov sistem tem J z0ril> Jr
aSsSšM
razvoj
sobne zadoi Članov. Pri ne bi smel lokalni in
podedovane
teritorialne
gotavljajo
rezultatov
tev pa s
optimalna
seveda
če ne
izhaja* ({.
pokriva \JSidhna**1
bančnega sisi
idovoU
Deseti tabor, četrti salon
Pokrovitelj 4. salona bo Stane Dolanc, sekretar IK predsedstva CK ZKJ — Letos prvič
mali tabor
Sfpamč č1 N IGRALEC MED PIONIRJI - Ob podelitvi zlatih š°]e prek"* ra^n^1 značk in priznanj so pionirji grmske osnovne 03 DarebiUi tet*en P°vabili v goste pisatelja Ivana Zormana in igralnem SD0	C118 posnetku: v sredini prve vrste) ter ju po kultur-
Pavlin) U PovPraSa*' P° imunem umetniškem snovanju. (Foto:
kozolci, ulice
ovi razstavi krajin Mirana Hočevarja v novomeškem omu JLA, odprti od 11. do 23. maja
JlA so"!1! n°V?meškega Doma ■Aenotp	°dprH razstavo
slikah M.oleilske pokrajine" v
““'•Iški oktefaj„'Peal"-2?1*1 Pobrali odlr!mY8imnaz.1JC1 80 n°v“VoiBci	, E »Spomi-
peszni Drao	M°kta ter nekaj
«	Mila'
“pravnik e*. ...vana Zorana, knjižnice
“trudno p? ,Je °Pisal ne~
B°g° Komelj ,5tVa "e smem Hc^evarjevega slikar-^lijo USha°’?tavnavati z merili, f°^ne in na at^. ce na akademsko 1 z8tešen *P ^e-Tak Pristop bi toinetnostnp j Zat,°’ ^et tudi sama
sk0zi naslnV jUje' ^ blJ° mo‘
0rej lahko ustvarJaJ°čih. Je
PaŽ kaSf10 d0bra ali slaba-
f Piavi ustvarja po^uie ^ent, je tako m?** moč slikarja. In
’ kl b> iih °	, Pred Javnost de-
pisati ta alw? brez Pomisleka
sli^a Hočevar^Cademski slikar-f^ja že nek ni i P°Znamo kot Pfej> preden	• vse'cakor pa od
*l*karskih kokm■•e.začel udeleževati av< čeprav sliv ^ skuP‘nskifi raz-
n® V iaynosti 26 od mladih let.
hh m čaai em1U)emo šele v ad-nJegove Drv«6 Jlteie Pa poznamo ?ted dvema letomam°Sto-ine razstave
njegovo
nanese, da sliSi-
1016 ometati skupaj
Lamutovim. To ni naključno, saj sta bila Lamut in Hočevar dolga leta prijatelja po srcu in paleti. Ne bi mogli trditi, da je Hočevar od Lamuta podedoval zaljubljenost v dolenjsko zemljo in ljudi, lahko pa rečemo, daje to prijateljstvo Hočevarja zavezalo, da se tej zaljubljenosti še močneje predaja kot človek in slikar.
V Domu JLA razstavljena dela potrjujejo nekatere stalnice iz dosedanjega Hočevarjevega slikarskega razvoja. Ena teh se nanaša na slikarjev likovni svet. To je pokrajina. Med pokrajinskimi motivi, videnimi tudi na tej razstavi, bi mogli razbrati tri vrste: motive iz slikarjevega Novega mesta z „obveznim“ in že kar arhaičnim Bregom, dolenjske vasi s polji in kozolci in ,,podgorsko" ajdo. Dela s takimi motivi bi mogli imeti za slikarsko sicer najuspešnejša na tej razstavi.
Slikar, ki ga vodi na umetniška pota sla po vedno novih doživetjih in lepotah Dolenjske, je umetniško vrednost svojih del sicer potrdil z odslikavami pokrajine. Predvsem krajine z ajdo, nagubanimi ajdovimi polji v podgorskem svetu. Že zavoljo tega bi lahko mirne duše izpustil še tistih nekaj tihožitij, ki tudi motijo siceršnjo ubranost pričujoče razstave.
Hočevarjeva razstava bo odprta do 23. maja, nato pa se bo v istih prostorih „ustavil“ potujoči cikel, sestavljen iz del članov novomeške likovne skupine „Vladimir Lamut", katere član je tudi Novoteksov tekstilni tehnik Miran Hočevar.
I. ZORAN
sns H
1! y i I
11M L1
Kljub
0 pomenu Šolskih ekskurzij
V^odnevni°ra^anju najsodobnejše učne tehnike v šoli,
, v javnega nk sPren}*janju televizije, radia in drugih sred-nam pribli”VeŠČan^a’ J11*3 številnim možnostim tehnike, čustvu težk U^- oc^aljene kraje, skrite in neposrednemu asVodiVraz°	nedostopne	pojave	in procese, da
n a *11 Potuiem , e^e 'n mesta, da z njeno pomočjo odhaja-tfu1 ne bi m °’.. mor hočemo, in vidimo, česar na drug t,.°, globoko v|deti... ni nič tako prepričljivo niti se 0$”^ sledi kVS'^ra v sPomin in nič ne zapušča tako ra, tirno v n ° t0’ I431 vidimo s svojimi očmi, kar sami Vp°ekskurzijeVem ž‘v*jenjs*cem okolju. To pa neam dajo
in<eSm^n0St'v sPoznavanju dejstev in polnosti spo-lač ° Sredstv°CI°na^ne^a vt’sa 50 So*ske ekskurzije neza-tovam- ^dseboin 23 razvijanJc družbenosti, najučinkovitejš < Si -“bo odprta”dollVmaja. in ■tVa in Dri t r sP°znavanja in ustvaijanja resničnega
12. maja so na tiskovni konferenci v Ljubljani tovariši Bogdan Osolnik, Roman Ogrin, dr. Mirko Juteršek in Damjan Mlakar razgrnili pred novinaiji program letošnjega jubilejnega, 10. tabora likovnih samorastnikov Jugoslavije in njihovega 4. salona, ki bosta v Trebnjem od 23. junija do 2. julija.
Pomen jubilejnega desetega srečanja slovenske in jugoslovanske naive presega dosedanje prireditve v Trebnjem. 9.0 di-kaijem in kiparjem iz vseh republik, pokrajin in iz zamejstva, ki so v zadnjih devetih letih sodelovali na trebanjskih delovnih taborih likovnih samorastnikov, se bo konec junija pridružilo kar 45 udeležencev X. tabora, med njimi tudi slikarja iz-Alžirije in Brazilije. Zbirko 240 del v galeriji, parku, v ustanovah na Mimi in v Šentrupertu bo obogatila vrsta novih umetnin številnih sodelavcev tabora, ki so letos pokazali izredno zanimanje za sodelovanje na jubilejnem srečanju. Kot vedno bo tudi tokrat vrsta kulturnih prireditev, ki bodo popestrile umik v delovni koloniji, obogaten tokrat še s I. taborom mladih iz trebanjske občine. Znova se po-tijuje pristen interes jugoslovan-
ARHEOLOŠKA RAZSTAVA NA SEVNISKEM GRADU
Posavski muzej iz Brežic in sevni-ška kulturna skupnost prirejata razstavo „Muzejske zbirke Sevnica -arheologija", ki jo bodo odprli 24. maja ob 18. uri na sevniškem gradu. Ogled zbirke bo možen vsak dan od 8. do 12. ter od 14. do, 18. ure.
„BELEBREZE"
Partijskim jubilejem in Titovemu 85. rojstnemu dnevu je posvečena zadnja številka „Belih brez“, glasila, ki ga izdajajo učenci metliške osnovne šole. Od strani do strani pišejo „Bele breze" o najpomembnejšem slovenskem partijskem dogodku izpred druge svetovne vojne - o ustanovnem kongresu KPS pred štiridesetimi leti pa o štiridesetletnem Ti- . tovem vodstvu KPJ, o političnem gibanju v Beli krajini in podobnem. Posebno dragoceni v tej številki so spomini nekaterih predvojnih komunistov iz metliške občine, kakor tudi pogovori z nekaterimi člani, sprejetimi v ZK med NOB in po drugi svetovni vojni. Eden od prispevkov orisuje lik Janeza Marentiča, belokranjskega agronoma in predvojnega komunista, ki seje udeležil ustanovnega čebinskega kongresa KPS. Številko popestrujejo sestavki o delovanju ZKJ danes, o mladinskih delovnih akcijah in drugi zapisi. Piscem tokratnih besedil je Ueba vsekakor dati priznanje za pogum, s katerim so se lotili nič kaj lahke naloge, „Belim brezam" pa želeti kar največ bralcev.
UMETNOST VARAŽDINA V DOLENJSKI GALERIJI
V torek, 17. maja, so v Dolenjski galeriji odprli razstavo slik, ki jih je posredoval varaždinski mestni muzej. Razstavljeno je 40 del, nastalih od 15. do 19. stoletja. Do prireditve je vodila želja, da si Novo mesto in Varaždin pokažeta značilnosti kulturnozgodovinskega razvoja ter si hkrati izmenjata izkušnje s področja muzejstva in galerijske dejavnosti. Pri otvoritvi so sodelovali učenci varaždinske glasbene šole s sporedom, ki se je prilegal tematiki razstave. Razstava - o njej bomo še po-• 31.1 '
skih naivcev za trebanjske dneve, na katerih imajo dovolj priložnosti za potrebne medsebojne stike in izmenjavo izkušenj.
Trebnje slavi na jubilejnem taboru tudi pomembno pridobitev: sedanja, že davno pretesna galerija, bo pridobila te dni še
zgornje nadstropje. V njej bo tovariš Stane Dolanc, pokrovitelj 4. salona likovnih samorastnikov Jugoslavije, 2. julija zvečer odprl doslej največj o razstavo naive na Slovenskem.
T. GOŠNIK
ur fc	.	iJSi	.as..	H*	,5	»•.	K*	•	a:	t
Martin Kopričanec: ŽANJICE, olje na steklu, 1974
Kdo sedi na sklepu?
Zakaj ni bilo aprilske konference ZKO Novo mesto?
Najprej se spomnimo, da je bila februarska konferenca Zveze kulturnih organizacij novomeške občine ena najmanj „ti-hih“ in „mirnih", zato pa na moč kritična do vsega, kar se je dogajalo na relacijah društva-vodstvo ZKO, ZKO-kultuma politika in ne nazadnje ZKO-družbenopolitično življenje. Takrat smo na tej strani zapisali, da so pomanjkljivosti „odveza-le“ usta udeležencem, in še, da se bodo odnosi na omenjenih relacijah bistveno popravili, ko bodo povsod uresničili sklepe občinske partijske konference o kulturi iz oktobra 1976.
Februarska konferenca vsebinsko ni bila dokončana. To so čutili tudi udeleženci in pod „nujno“ sklenili, da je treba aprila sklicati novo konferenco in na njej sprejeti tudi delovni program za leto 1977. K temu sklepu so dodali, naj se aprilske konference udeleže izvoljeni, ne pa imenovani delegati, saj tako uvedbo delegatskih razmerij na to področje narekujejo že te-
meljne smernice nadaljnjega razvoja Zveze kulturnih organizacij. Vse je kazalo na to, da prihaja tudi v Zvezi kulturnih organizacij do pomembne prelomnice, ko naj bi vsebino, oblike in ne nazadnje politiko kulturnega dela in odnosov oblikovali v tako imenovani bazi, in nič več samo na vrhu.
April je minil, mineva tudi maj in danes, ko bi morali govoriti o sadovih februarskega sklepa, lahko zapišemo le to, da aprilske konference ni bilo in da je najbrž tudi maja ne bo. Kdo je dovolil, da voda zastane, kdo sedi na sklepu? Je bil morda sklep o ponovnem sklicu (delegatske) konference prenagljen, porojen po „viharju v kozarcu vode"? Zagotovo ne. Sicer pa: kdo bo še upravičen proglašati poročila ZKO za „družinski dnevnik izvršnega odbora", če ne bo nič naredil za to, da se bodo stvari (odnosi) v resnici spremenili tako, kot je narekoval duh februarske kon-ference?	L	ZQRAN
FRANCE O BRATRANCU IVANU — Pred kratkim je v Ljudski knjižnici v Kočevju predaval o pisatelju Ivanu Cankarju njegov bratranec France Cankar. Po predavanju seje s poslušalci, med katerimi je prevladovala mladina, tudi pogovarjal, oziroma odgovarjal na njihova vprašanja. Ob tej priložnosti je povedal marsikatero bridko na ta ali oni račun, hkrati pa izrazil veselje, da je med poslušalci skoraj sama mladina. (Foto: Primc)
kultura
in
izobra-
ževanje
V šolski preobrazbi je usmerjeno izobraževanje smoter bližnjega časa, a nič kaj lahka naloga. To smo slišali tudi ob nedavni „okrogli mizi" našega uredništva z udeleženci iz dolenjskih, belokranjskih in posavskih občin. Znan je namen usmerjenega izobraževanja, neznanca pa sta še model in formula. V dosedanjih razpravah se je tudi pokazalo, da v pripravah na to izobraževanje združeno delo premalo sodeluje in da preveč samo čaka, kaj mu bo ponudilo šolstvo. Solniki se kajpak zavedajo, da je njihova dolžnost pripraviti obliko, manj pa vsebino. Kakšno vsebino naj ima usmerjeno izobraževanje, oziroma česa naj bi se učili učenci pri ..usmerje-nih“ predmetih, je najbrž stvar združenega dela. Iz podjetij bi moral priti namig, čemu dati večji ali manjši poudarek, koliko,.izdelanega" človeka naj da šola.
„Okrogla miza’ naj še traja
V nadaljnjih pripravah bi moralo združeno delo bolj prisluhniti tudi problemom, ki jih bo nujno razrešiti na poti v usmerjeno izobraževanje. Gre za njegovo sodelovanje pri zagotavljanju tako imenovanih materialnih pogojev. Ugotovitve namreč kažejo, da primanjkujejo šolski prostori tako v občinah, kjer načrtujejo centre usmerjenega izobraževanja, kakor v njihovih sosedah. NI učilnic, kabinetov, delavnic in drugih nujnih „pritiklin“ in prav tako ne opreme oziroma tistih neobhodnih pripomočkov, brez katerih „usmerjen" pouk ni možen. Vsepovsod bodo potrebne dozidave, prezidave, tu in tam pa tudi novogradnje. Z drugimi besedami, če bi hoteli odpraviti prostorski problem, bi morali zagotoviti težke milijone.
Usmerjenega izobraževanja tudi ni mogoče n,7-1 črtovati ozko v občinskih , regionalnih mejah. Že ude e- ] ženci uvodoma omenjene ; ..okrogle mize“ so se strir	j
ti s tem, da bi morali Doleta- j ci in Posavci združiti napore in v skupen,,model" natočiti vsebino, ki bo obojestran- r sko koristna. Tudi zaradi pocenitve priprav in vsega drugega. Zato naj bi dolenjska in posavska komisija res že kmalu staknili niti svojih prizadevanj in poslej razreševali ,.usmerjene" naloge za isto, po možnosti okroglo mizo.
I. ZORAN
to ^evani.,	Jstva med učenci, vzajemnega zaupanja
vJ* tudi m	u.^enci in učitelji in prav zaradi tega so
U<kležence v°stov'’ spajajo in vsestransko povezujejo ^lacletn ^JH^izovraževalnega procesa.
St. /_ S[r fyc v reviji Vzgoja in izobraževanje 1977,
^	TERJAJO dobro pripravo
sno ne	s katerim se srečujemo, ko govorimo o
gojinačrtovanie	?i° učn^ ekskurzijah, je torej pravoča-
da J1 ^javnost *n, *|učevanje te dejavnosti v celotno peda-Post ravHo *eoa običajnih izkušenj lahko sklepamo, nja p?^n° in odo vpraSania ne lotevamo dovolj premišljeno, PedaoJfT0,™0, ^to se ne izpolnijo vsa pričakova-pre^Stakem klhučinkov ...
vatj ls*iti, kakšn *0^? 5o*e’tako uCitelji kot učenci, skrbno tiajJ^nične mC. . izije žele, pri čemer morajo upošte-ifi gj>. Pretirano	kaj je torej uresničljivo. Nestvarni
. tfrne nirv! C-0zn' narneni, ki presegajo materialne deVar n.iti na us.> \nosfi.So*e in učencev, nikakor ne vplivajo 1 s' Pri oro-j„nCe n'1' na uCitelje, jim jemljejo voljo priza-0t8anlzaciji ekskurzije; kolikor je mogoče.
Isti avtor na omenjenem mestu
Renesančna „Benečanka” tudi na Dolenjskem
Ob gostovanju Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta s komedijo neznanega avtorja v Kočevju in Novem mestu
je bila predstava še bolj sončna in približana ljudskemu jeziku originala, so igralci govorili brežansko, kriško in idrijsko nareqe.
Dvorana Šeškovega doma je bila ob tem gostovanju skoraj popolnoma zasedena. Ne bilo bi pa odveč, ko bi se kdo od kočevskih organizatorjev ob koncu predstave javno zahvalil slovenskim gledališčnikom iz Trsta za obisk, vsaj tako kot pred leti, ko so v tem mestu gostovali so,-listi rimske opere. Na to lepo (in kulturno) navado so „pozabili“ tudi Novomeščani, čeprav se bodo morda branili s trditvijo, da „so pač Tržačani morali priti na novomeški oder, aa juije tako zavezoval dogovor o abonmajski predstavi".
I. ZORAN
„Bcncčanka“, komedija neznanega avtorja iz prve polovice šestnajstega stoletja, je po sodbi preučevalcev tega obdobja eno naj celovitejših in privlačnih pričevanj renesančnega časa. Od drugih del te dobe se „Be-nečanka" loči po tem, da so njeni junaki in junakinje nenehno ujeti v psihološke preizkušnje. Zato je njen ponovni odkritelj Lovarini pravilno sklepal, da je moglo to delo nastati samo pod peresom človeka, ki je umcl globlje dognati, kaj se dogaja v človeški duši, ujeti v ljubezenski precep. In gledalci? „Kakor zdravniški vajenci okrog anatomske mize so posvaijeni, naj sc ne zgražajo nad tem, kar bodo videli," pravi dr. Silva Monti, profesorica zgodovine gledališča na tržaški univerzi, „saj je po-
trebno natanko poznati, lastnosti ljubezni; če nočemo poznati njeni sužnji."
S tem pa smo že pri vsebini „Be-nečanke". Bogati ženski - zrelejša vdova Angela in mlajša (poročena) Valerija - se strastno zaljubita v lepega tujca Julia. Obe se poslužita služkinj in uslužnega nosača, da bi si omogočili srečanje s „princem“. Kajpak ne manjka ljubosumja in medsebojnega zbada rja, to pa za-ljubljenkama ne preprečuje, da ne bi uživale družbe mladega Julia. Lepi tujec sprejme to vlogo iz radovednosti in nekoliko tudi iz materialne koristi, ko pa spozna, da sta mu Angela in Valerija odvzeli pobudo in da si ga poslej delita, kadar sejima zljubi, je prepozno. In ta „kome-
dija“ se nadaljuje in je tudi v igri brez konca ...
„Benečanko“ je v slovenščino presadil Ciril Kosmač, prvič v slovenščini pa sojo naštudirali Tržačanu Stalno slovensko gledališče iz Trsta jo v režij i Maria Uršiča igra prav v tej sezoni. Prejšnji tedenjo je med gostovanjem v Sloveniji uprizorilo tudi na Dolenjskem: v Kočevju 11., v Novem mestu pa (z dvema predstavama) 12. maja. Režiserju in igralcem (Julio - Livio Bogateč, Angela - Mira Sardoč, Nena - Stanislava Bonisegna, Valerija - Bogdana Bratuž, Oria - Zlata Rodošek in Bernardo - Silvij Kobal) seje posrečilo ustvariti vzdušje, koKisnega zahteva renesančna „Benečanka‘\ da
muju 1977
Slran uud.l: IVAH
EDLSiNJSK! LIST
IZLET ZA KONEC TEDNA BEGUNJE - BLED
Odhod avtobusa 28. maja 1977 z avtobusne postaje v Črnomlju ob pol šestih zjutraj ter z avtobusne postaje v Novem mestu ob pol sedmih zjutraj.
Vožnja skozi Ljubljano v Kranj — ogled Prešernovega gaja in Trga revolucije. Nadaljevanje vožnje do Begunj. Postanek za ogled muzeja — nekdanje mučilnice in zaporov ter doline Draga, nato nadaljevanje poti do Bleda, kjer bo kosilo. Ponol-
Kfl
V1ATOR
dne ogled gradu.
Po želji prevoz s pletno (blejskim čolnom) na otok. Proti večeru povratek skozi Kranj, Ljubljano, Novo mesto v Črnomelj.
Cena izleta je 245 din za osebo. (Cena vključuje prevoz z avtobusom, kosilo na Bledu, vstopnino za muzej v Begunjah in Blejski grad).
Prijavite se lahko po pošti na naslov:
Prijave m informacije: VIATOR
Turistična agencija Trdinova 3, Ljubljana Telefon: (061) 314-544, int. 007 in (061) 316-871
IZLET ZA KONEC TEDNA
„Naš nedeljski izlet“ je odstopil prostor „Izletu za konec tedna',, katerega skupno organizirajo Turistična agencija Via tor, Mladinska turistična poslovalnica in ČZP Dolenjski list. Vsi trije organizatorji so pripravili za tri udeležence prijetna presenečenja. Naročnikom Dolenjskega lista, ki se bodo 28. maja udeležili izleta na Gorenjsko, priporočamo, da vzamejo s seboj Dolenjski list z dne 26. maja. Če pa še niste naročnik in bi bili radi deležni presenečenja, pa se lahko naročite nanj na upravi Dolenjskega lista, Glavni trg 3, ali pa po pošti. Da ne bo pomote: izlet ni namenjen samo naročnikom Dolenjskega lista!
Za udeležence „lzleta za konec
tedna" pa je še prav posebno presenečenje pripravila Ljubljanska banka — podružnica Novo mesto. Hkrati priporoča, da imate na izletih, dopustih in ob drugih priložnostih vedno pri roki hranilno knjižico ali čekovno knjižico tekočega računa.
Prijave za izlet v BEGUNJE IN BLED sprejemajo: Viator-turi-stična poslovalnica Črnomelj, Via tor-turistična agencija Ljubljana, Trdinova 3, in Mladinska turistična poslovalnica, Novo mesto, Glavni trg 7 (tel. 22-555).
ŽELIMO VAM PRIJETNO VOŽNJO IN SREČO PRI ŽREBU.
DOLENJSKI LIST -EKONOMSKA PROPAGANDA
IZLET ZA KONEC TEDNA
KOMPAS
JUGOSLAVIJA VABIMO VAS NA ŠTIRIDNEVNI IZLET V
ORVIETO-RIM-HREN ZE
po izredno nizki ceni — samo 1.560 din.
Odhod avtobusa je 28. maja 1977 ob 4. uri zjutraj z avtobusne postaje v Novem mestu.
Prijave sprejema:
KOMPAS, NOVO MESTO, Novi trg 8, tel. (068) 21-333
68000	i	f
NOVO MESTO V GLAVNI TRG 7 T.l 068 22 555	-
p.p.: 48
letovanja za mlade
PORTOROŽ N0UIGRAD P0REC ROVINJ PULA MEDUL1N TROGIR SOLARIS K0RC0LA BA0KA VODA DUBROVNIK HVAR KOTOR B0DVA ULCINJ
ISKRA-AVTOMATIKA,
TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV, NOVO MESTO, BRŠLJIN 63, telefon: (068) 21-050
ELEKTRIČNI PASTIR „KEKEC" BO NAMESTO VAS PASEL ŽIVINO IN ČUVAL POLJA PRED DIVJADJO.
Kupite ga lahko v vseh specializiranih trgovinah s kmetijskimi stroji, z lepotno napako ohišja pa tudi v tovarni!
rywwwwwwvv
AVTO-MOTO ZVEZA SLOVENIJE TTB OTOČEC
RAZPISUJE prosto delovno mesto
s KV AVTOMEHANIKA
za nedoločen čas v Tehnični Lazi Otočec.
Pogoji:
— dokončana poklicna šola avtomehanika
— odslužen vojaški rok
— vozniško dovoljenje B, C, E kategorije.
Delo je v turnusih vsak drugi dan, tudi ob nedeljah in praznikih. Osebni dohodek po pravilniku zveze.
Prijave sprejemamo 10 dni po objavi na naslov AMZS TTB Otočec
Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri temeljni organizaciji združenega dela SEKCUA ZA VZDRZEVANJE PROG Novo mesto
razglaša naslednji prosti delovni mesti:
1. REFERENTA ZA MERITVE
2. STROJEPISKE - ZA DOLOČEN CAS
Pogoj i:
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod 1: srednja šolska izobrazba geodetske smeri, po možnosti tri leta delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok in ustrezna zdravstvena sposobnost.
Pod 2: poklicna šola administrativne smeri.
Stanovanje (pod točko 1) bo v letu 1978.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO Strokovna služba
OB JA VLJA prosti delovni mesti:
1. ZAPISNIKAR SAMOUPRAVNIH ORGANOV SKUPNOSTI
2. REFERENT ZA DENARNA NADOMESTILA
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod 1: končana 4-letna srednja šola upravno-administrativne ali splošne smeri, 2 leti delovnih izkušenj in znanje slovenskega jezika.
Pod 2: končana 4-letna srednja šola ekonomske, administrativne ali splošne smeri in 2 leti delovnih izkušenj.
•
Prijave in dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov:
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST, NO VO MESTO, Strokovna služba, Kidričev trg št. 3
ŠTIPENDIJE
Na osnovi 22. člena samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Brežice
RAZPISUJEJO ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA PROSTE KADROVSKE ŠTIPENDIJE IN UČNA MESTA ZA ŠOLSKO LETO 1977/78
GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE
1. 1 štipendijo za študij na gozdarski fakulteti
2. 2 štipendiji na srednji gozdarski šoli
3. 4 štipendije na šoli za gozdne delavce POGOJI:
pod 1) uspešno opravljen zaključni izpit na srednji šoli
pod 2) končana osemletka vsaj z dobrim uspehom
pod 3) uspešno opravljenih najmanj 6 razredov osnovne sole
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO TOZD TOVARNA AVTOMOBILSKIH PRIKOLIL BREŽICE
1. 1 štipendijo za študij na fakulteti za strojništvo
2. 2 štipendiji na srednji tehniški šoli — smer strojništvo
POGOJ!:	/
pod 1) uspešno opravljen zaključni izpit na srednji šoli pod 2) uspešno opravljena osnovna šola
TRGOVSKO-GOSTINSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO POSAVJE, BREŽICE
1. 1 štipendijo na pravni fakulteti
2. 1 štipendijo na visoki ekonomsko-komercialni šoli —	st’
3. 4 štipendije na visoki ekonomsko-komercialni šoli —	!•stl
4. 1 štipendijo na višji šoli za varnost pri delu
5. 2 štipendiji na ekonomski srednji šoli
6. 1 štipendijo na dveletni administrativni šoli
7. 2 štipendiji na srednji komercialni šoli
POGOJI:
pod 1) uspešno opravljen zaključni izpit na srednji šoli pod 2) uspešno opravljen zaključni izpit na srednji šoli pod 3) in 4) uspešno opravljen zaključni izpit na srednji so' pod 5, 6 in 7) uspešno končana osnovna šola
Prosta učna mesta:
1.19 učnih mest za prodajalca mešane stroke (poklicna šola za prod.)
2. 5 učnih mest za natakarje (poklicna gostinska šola)
3. 3 učna mesta za kuharje (poklicna gostinska šola)
POGOJI:
pod 1, 2 in 3) uspešno končana osnovna šola.
GOSTINSKO PODJETJE „GRAD MOKRICE" JESENICE NA DOLENJSKEM
1. 1 štipendijo na srednji gostinski šoli (za poklic receptoria^
2. 1	štipendijo na srednji gostinski	šoli —	smer strežba
3. 1	štipendijo na srednji gostinski	šoli —	kuharska	smer
Prosta učna mesta:
1. 4	učna mesta za kuharje
2. 4	učna mesta za natakarje P0G0JI:
za štipendiste srednjih šol in učence se zahteva uspešno 0 čana osnovna šola in smisel za delo v gostinstvu.
»SLOVENIJALES" , TOVARNA POHIŠTVA BREŽICE	•
štipendije
1. Tehniška lesarska šola	2	štip®'1^
2. Srednja administrativna šola (prednost višji letnik)
^ jljj
3. Biotehniška fakulteta — lesarski oddelek	1
4. Ekonomska fakulteta (prednost višji letnik)
5. Pravna fakulteta (prednost višji letnik) prosta učna mesta
1. Pohištveni mizar
_	_	. .	V	Uti!" ■'*
2. Strojni mizar	$0|e	in
3. Lesni delavec (z dokončanimi 6. razredi oSQ0^£njh m®5* učna doba 16 mesecev)	.	y.e	d	o
Prijave sprejema kadrovska služba delovne organiz 31. maja 1977.
ZDRAVSTVENI CENTER BREŽICE SPLOSNA BOLNICA BREŽICE
1. 3. štipendije na višji šoli za zdravstvene ciela'^e ntno-bPln'’
2. 4 štipendije na zdravstveni srednji šoli, am	a
č na smer	tnasf1)er
3. 2 štipendiji na zdravstveni srednji šoli, pediatri
POGOJI:	Hniiš°li.Pod2
pod 1) uspešno končan zaključni izpit na sre in 3) uspešno končana osemletka
Prijavi na razpis morajo kandidati priložiti:	^5	1
1. izpolnjeno prošnjo za štipendijo na obraze ustreznimi potrdili	razp'sU
2. zaključno spričevalo šole, kot je navedeno v	^
3. potrdilo o družinski skupnosti	. 0danePr
4. potrdilo o višini otroškega dodatka oz. 'zlaV majo dodatka.
n
n
Š
Tl
l
Sl
V
n
fe
P
K
n;
I
e!
kt
K
ni
sk
lig
Sv
II
1 štipendij3
1 Štipendij
2 učni me5*! 2 učni mestl
Prijave za vse razpisane štipendije sprei®rn®g) jnj po personalne službe navedenih organizacij
Ql-
razpisa.
DOLENJSKI LIST
Strun medil; JANKO SAJE
13
!nj
fez
P»e
loj
$
d*5
to,
0
h
fr'
Pui
I
s
f1
1;
r'
I
i
t
h
ŠPORTNI KOMENTAR
Dobra volja premalo!
Zanesljive zmage vodilne trojice
V 2. kolu dolenjske košarkarske lige prepričljive zmage „Beti", Obutve in Novolesa — Startala tudi novomeška dekliška vrsta, ki je premagala Ilirijo
Počasi se leto nagiblje v drugo P lovico, prihajajo vse lepši dne-, Sra<iitelje, člani občinske sttekke zveze iz Novega mesta
ne vJi0’	načrtov	spet
gre? m°eli uresničiti Zakaj
‘T plCU Ueml leU ? dogovorili, da bodo i
za
svoj
mora-napredek, varnost in
r^ka,ko Pred tremi leti so se
]
Var« ^ ”,	vcuiiC
fceH& °Wanov dograditi svoje so Si e' ^®.Posebnem sestanku doma 7 .e, nalogc in * nemu'
Itasneip °	dela' Uober mesec
ku Jn,50 ,113 Posebnem sestan-
St£ko ‘h f3 d0bla V°«a ^
Pa tuni	. ? Posameznikov,
v občin-mnOŽiČn0st za nckatere
NavZ£^P°Tnit0lik° kot nič-
Zgovorna, Pkrd°0^amHpri
Vorpn •»«	*	Je	OdgO-
5P°rta) seS0udel0 strelskcga
ni uW h!t M lpd*’ Stlelccm
di te nai odpora, ravno zara-P^vljali S08ert"iS0 °bupali' Pripravi!!], ° delovne akcije, od-Pomanjkljivosti, pisali
prošnje, sestankovali. Nekaj napredka je bilo videti. Po zaslugi zagrizenih strelcev. Če bi čakali na one, ki predobro vedo, kaj pomeni dobra strelska organizacija, bi bržkone lahko vsi strelci postali uspešni športniki v drugih športnih disciplinah.
Navzlic dobri volji in tudi uspešnemu delu pa je posebna komisija ugotovila, da strelišče še vedno ni dobro in je odsvetovala treninge na njem. Strelci, ki se otepajo še z vrsto drugih težav, pa so nasvet preslišali, zakaj vaditi je potrebno. Na sestanku, ki so ga imeli 10. maja, so padale hudo vroče in včasih zavoljo upravičene jeze tudi nepremišljene besede. „Ali nam naj pripravijo strelišče, ali pa nehamo s svojo dejavnostjo!" Precej časa so se pogovaijali o tem vzkliku in sklenili, da bodo strelišče zaenkrat zavarovali z denarjem za svojo redno dejavnost, obenem pa so se vprašali, ali je smiselno imeti strelsko organizacijo, ki ima sicer veliko ljudi, pa nima strelišča, denarja in dovolj pušk.
J. PEZEU
0 Krkin
V drugem kolu dolenjske košarkarske lige ni prišlo do večjih presenečenj. Prijetno so presenetili le igralci z Mirne, ki so v Semiču v izenačeni tekmi dosegli pomembno zmago, v ostalih srečaj ih pa so zmagali favoriti Novoles, Obutev in „Beti“. Začelo se je tudi tekmovanje v kadetski ligi za dekleta, v kateri prvič nastopajo Novomeščanke. Dekleta so v 1. kolu nastopile v Ljubljani in prepričljivo premagale vrstnice iz Ilirije.
SEMIČ - MIRNA 72:77 (35:35)
Domači gledalci so v soboto zvečer pričakovali gladko zmago svoje vrste, vendar so Mirenčani presenetili. Vso tekmo so igrali mirno, dobro so organizirali napade in kaznovali vse napake Semičanov. Tako so po drugem kolu zasluženo v prvi polovici prvenstvene tekme.
„BETI"- ČRNOMELJ 66:46 (39:21)
Črnomaljci, ki letos igrajo z oslabljeno ekipo, košarkaijev, ki so igrali v prvi slovenski ligi, niso mogli
Novi
_ „skok” v II. zvezno ligo
6 '9rlk!- ro^ometa so kolo pred koncem slovenske rokometne lige že nove — mce II- zvezne rokometne lige - Derbi dobili Sevničani_________________________________
metne1Lk°!u,sloyen.ske r°ko-
2°’ da boHn Zen.s^e je že zna-Štrukgeve v!.Fr,h?dnji sezoni
“OVomeške £°pVanke,’ ezni rokom . • .'S13!6 v drugi
V ^fouleni iff!]Vn,ca’ čeravno je
Ribnik derbiJu..Pre-sloven
Krkegn°KZAtudi članski
13 v slovin^’ ] J'esen» »gra-N grozi ♦..i?1' zPad še na-
Ke> obe hJ«. . anskl vrsti na ’>varneni“ ekiP‘ P3 sta
SE3^,C.A- INLES
,proJčeno in h°tlVnSevnici začeli zelo
4dn°uptecg boLPTdIi 9:5‘ Nat°
Sn\ tekmah , so igrali v
kom dose8ali so ?^eli tudi doma' R!" “> v 21 °-ffldetek za zadet-
ni 'šg' P° Prvem voda tudi Povedli 'kem"?pre? dobrot r ?° Sevniča-” e n tblu 11 7®a*1 ln v sloven-
VS8,^k2CTnhC3’Guček4>
,S. Kersnič 2, 3> Puterle 1,
^*'Vs^sks
22m,;TR2ic (9:13)
dolgo ne. Ponovno je bil v slabi vrsti domačih daleč najboljši Buzančič, kije bil v vseh dosedanjih srečanjih vedno najbolj zanesljiv mož. Tudi v tekmi s Tržičem seje izkazal, pa ne samo v napadu, pač pa je odlično igral tudi v obrambi.
Brežice: Jurkas, Buzančič 10, Vervega 1, Verstovšek 2, Zagode 3, F. Rožman 1, Blatnik 3, Zorc 2, Rainer.
POLET - KRKA 32:22 (19:11)
Oslabljeni Dolenjci se Poletu niso mogli resneje upirati, čeravno bi lahko v drugem polčasu omilili poraz. V vrsti gostov je dobro igral Pungerčič, z dobro igro pa so se postavili tudi igralci, ki takrat, kadar igra Krka z najboljšo postavo, ne igrajo veliko.
Krka: Marn, Petančič 3, Anderlič 1 Ristič 3, Kopač 1, Jaklič 2, Pungerčič 10, Grabrijan 2.
KRKA-SAVA 32:17 (15:10)
Trener Janez Štrukelj je tokrat spustil v „ogenj“ prav vse igralke s klopi in le dve nista dosegli zadetke. Nove članice II. zvezne lige v boju s Savo niso mogle prikazati vsega, kar znajo, navzlic temu pa je bilo okoli 100 gledalcev s prikazano igro, predvsem pa številnimi zadetki zadovoljnih.
Krka: Štrukelj, Kastelic 7, Molan 2, Hodnik 8, Brajer 3, Bon 2, Kostanjšek 3, Hudoklin 2, Mršnik 5 Hribar.
Sl?. Srečko Kotnik
»asi!?««*
*n. V pm kate-razvrstili: 1.
b.
Se r * doTeT:
ŽrnaD G°tenc
591 točk; 2! 1. ^nha č n,-> 236- 3 S0f>t: 1 %S®mič, 202 itd v
Hna it; lu ; Y,OJko Grofe«)T^rrev i * GENE'
4' ^^fftežč &enP(?V*-
ŽJ U«2h gŠ Za tortne
tala, šest pa se j ih pripravlja za jesenski izpitni rok, med njimi 1 Metli-
čan in 1 Brcžičan.
MM.
1 in ^no iotiVi';.'jr,jaQraJci KS0'	W	Ptele-
{ž^<S£?3Sp,*,"“
la I Klančnik
S1 ££ M«d ’,i^k ‘‘ekolj pa y _tavila tiiH ^riovanjcm je
5&iJkiodižav"i
ŽUŽEMBERK V FINALU
Področnega prvenstva v odbojki za pionirke in pioniije so se udeležili tudi igralci iz Žužemberka, in sicer obe ekipi OS Žužemberk. Pionirke bi kmalu presenetile favorizite Brezovico, pioniiji pa so zmagali in bodo nastopili v republiškem finalu.
Rezultati - pionirke: Žužemberk - Kočevje 2:0. Žužemberk - Ra-domhe 2:0 in Žužemberk - Brezovica 1:2; pionirji: Žužemberk - Radomlje 2:0, Žužemberk - Kočevje 2:0 in Žužemberk - Brezovica 2:1.
P. S.
KOČEVJE V SLOVENSKI LIGI
Pred kratkim so kočevski šahisti gostovali v Kopru, kjer so se z domačini pomerili v dvokrožnem dvoboju za vstop v slovensko ligo. Kočevje je tesno, a zasluženo zmagalo. Pm dvoboj so dobili domačini s 5,5: 4,5, drugega pa Kočevarji s 6,5:3,5. Za Kočevje so nastopili: Gmer, lvič, Mestek, Podkoritnik, Ofak, Ceni, Tanko, Lamik, Zilevski in Kirosič.
KRŠKO' CELULOZA NA.JBOLJSA
Pred kratkim seje končala občinska liga v borbenih igrali za letošnje leto. Nastopilo je šestnajst ekip, prehodni pokal pa so osvojili kegljači Celuloze. Končna uvrstitev: 1. Celuloza 1 2140, 2. Celuloza II 2101, 3. Pionir 1978; posamezniki: 1. Zičkar 396, 2. Radej 391, 3. Spiler 389 itd.
G. R.
špo________
>ili tozdi Jušiči, Loški potok in Ribnica. Rezultati - nogomet: 1. Ribnica, 2. Jušiči, 3. Loški potok; kegljanje: 1. Ribnica 1580, 2. Loški potok 1487, 3. Jušiči 1264; streljanje: 1. Jušiči (249), 2. Loški potok (223), 3. Ribnica (208).
M. G.
presenetiti. Domači, za katere še vedno ne igra njihov najboljši košarkar Medek, so s premišljenimi akcijami hitro povedli in so po drugem kolu na tretjem mestu.
OBUTEV -2U2EMBERK 90:76 (46:34)
V derbiju dolenjske lige so zasluženo in brez težav zmagali lanski prvaki. Pod vodstvom izkušenega Piletiča in izredno razpoloženega Muniha (dosegelje 35 zadetkov) so No-vomeščani ugnali borbene Žužem-berčane, ki jim tokrat ni šlo. Pri zmagovalcih se je izkazal tudi mladi center Bojan Osolnik.
NOVOLES - PODBOČJE 104:76 (55:35)
Novolesova ekipa v minulem kolu ni imela veliko težav in je brez več-
Obetavna Tončka
Tončka Škafarje stara devet let in obiskuje 3. razred osnovne šole Jurga Dalmatina v Krškem. Je odlična učenka, mirna, skromna, a se vendar razlikuje od svojih sošolcev. Večino prostega časa preživi v vodi, saj je članica plavalnega kluba „Celulozar“ že od petega leta. Trenira redno, tudi po trikrat na dan: pozimi v šolskem bazenu, poleti v odprtem olimpijskem. Njen trud ni zaman, saj je Tončka do sedaj osvojila 38 medalj, in sicer 14 zlatih, 15 srebrnih in devet bronastih.
SLOVAN - BRE2ICE 21:18 (13:9)
V 17, kolu so brežiške igralke doživele enajsti poraz. V. Ljubljani so igrale pod svojimi zmožnostmi, zato so domače rokometašice vodile vso tekmo, tudi s petimi goli razlike. Proti koncu prvenstvenega srečanja so gostje zboljšale obrambo in s hitrimi protinapadi ublažile poraz.
Brežice: Levačič, Stauber 3, Kostanjšek 2, Balon 9, Zakšek 2, Rožman 2, Arsov.
DERBI DNA KRKI?
V 20. kolu SRL za moške čaka Krko doma pomembna tekma, v kateri se bodo pomerili s Piranom. Gostje upajo, da bodo v Novem mestu prišli do novih točk, na zmago pa računajo tudi NovomeščanL Torej se obeta v soboto zanimiva in ogleda vredna tekma. Brežičani se bodo v gosteh pomerili z Minervo, Breži-čanke se bodo doma srečale s Kamnikom, nove zvezne ligašice, vrsto Krke, pa čaka težka tekma s Šmartnim.
RIBNIŠKI KEGLJAČI ZMAGALI
V minulem kolu ljubljanske male kegljaške lige so Partizanovi tekmovalci gostovali v Logatcu in dosegli tesno, a zasluženo zmago -2535:2536. Izkazali so se Kaplan (459), S. Gorše (427) in Radulovič (423). Inlesova vrstaje nastopila doma in odpravila ekipo ZRMK 2422:2318. Dobro so metali A. Mihelič (435), M. Andoljšek (422), Dautanec (418).
M. G.
ČRNOMELJ: 1. SEMlC
OK ZSMS Črnomelj je ob tednu mladine oiganizirala nogometni turnir, na katerem so nastopile štiri ekipe. Najboljša je bila semiška Iskra, ki je v finalu premagala vrstnike iz Vinice 6:2. V boju za tretje mesto so se pomerili igralci Dragatuša in Kanižarice. Zmagali so prvi s 7:2. Najboljši strelec je bil Semičan Fa-šink.
METLIKA: MLADINSKE ŠPORTNE IGRE
Metliške občinske lige so v teku, doseženi pa so bili naslednji rezultati: streljanje moški: l.Slamnavas; ženske: 1. Beti (poklicna šola); šah: 1. Slanina vas; 6. in 7. kolo malega nogometa: TGP - Podzemelj 2:1, Gradac - TGP 1:0, Rosalnice -Podzemelj 3:2, Slamna vas - OS Metlika 4:1, Podzemelj - Radoviča 1:0, Gradac - Rosalnice 4:1. Vodi Slamna vas.
ŠPORTNE IGRE OZD INLES
Na športnih igrah OZD Inles so nastopili
Samo v letošnji sezoni je Škafarjeva prinesla domov 6 medalj: 3 zlate, 2 srebrni in bronasto. Je republiška prvakinja med pionirkami B skupine na 2oo m kravl in 50 m kravl ter državna prvakinja na 200 m mešano. Tako Tončka uspešno nadaljuje uspehe plavalcev iz Škafarjeve družine. Gre po poti svojega brata Andreja, ki tekmuje sedaj že med člani in je osvojil kar 86 medalj (32 zlatih), ter sestre Branke, ki ima doma 48 odličn (16 zlatih).
Trenerja Živko Sebek in prof. Bruno Toplak si seveda želita še več takih plavalcev v svojem klubu. Krasi jih marljivost, skromnost in borbenost v bazenu. Ce bi bilo v Krškem še več tako dobrih tekmovalcev, bi bil izpolnjen eden izmed pogojev, da bi pokrili olimpijski bazen pri tovarni Celuloze.
J. VOGRINC
SODRAŽICA: START DELAVSKIH IGER
V krajevni skupnosti Sodražica so se začele letošnje delavske športne igre, na katerih bo nastopilo okoli 200 tekmovalcev in tekmovalk iz vseh delovnih organizacij. Organizatorji so se odločili, da bodo pripravili tekmovanja v balinanju, kegljanju, namiznem tenisu, streljargu, šahu, nogometu, rokometu in atletiki, pozimi pa v smuku, veleslalomu in skokih.
M. G.
jih težav premagala borbeno ekipo Podbočja. Za novomeško ekipo so igrali vsi igralci Reprezentantje Dolenjske so zanemarili obrambo, tako da so gostje dosegli kar 76 košev.
Vrstni red: 1. Novoles (+63), 2. Obutev (+36), 3. Beti (+26), 4. Mirna (+6) (vsi po 4 točke), 5. Žužemberk, 6. Črnomelj, 7. Semič, 8. Podbočje.
DERBI MIRNA - „BETI"
V 3. kolu dolenjske košarkarske lige bo derbi na Mirni, Iger se bodo domači košarkarji pomerili z Metličani. Bržčas je zmagovalca težko napovedati, lahko pa se zgodi, da bodo slavili tudi domačinu Podbočje bo poskušalo v soboto na svojem igrišču premagati Semič, Novoles gre po nove točke v Žužemberk, Obutev pa bi morala doseči tretjo zmago v boju s Črnomljem.
ILIRIJA-DOLENJSKA 43:58 (19:33)
Neizkušena vrsta kadetk iz Dolenjske, kije šla v Ljubljano z željo, da bi doživela čimbolj časten poraz, je presenetila, pa ne samo z nepričakovano in izdatno zmago, pač pa tudi z dobro igro. Novomeščanke so se izkazale predvsem v prvem polčasu in v začetku drugega, ko so vodile že 55:34.
Dolenjska: Oberč 2j Vesel 2, Ercegovčič, Hrovat 5, Žagar, Tomšič, Galič 7, Hmelina 10, Žnidaršič 19, Pavlin 2, Grivec 2, Senica 9.
ODLIČNI NOVOMEŠČANI
Na kolesarski dirki v počastitev osvoboditve Varaždina je startalo nekaj več kot trideset mladincev iz Zagreba, Maribora, Varaždina in Novega mesta. Kmalu po startu sta Zrimšek in Turk pobegnila skupini in prišla skozi cilj prva, tretje mesto je osvojil njun klubski tovariš Vehar, Stih je bil deseti, Šinkovec pa trinajsti. Zrimšek je prvemu mestu pri mladincih dodal še tretje pri članih.
PELI ZAENKRAT PETA
Letošnje prve konjeniške prireditve ljubljanskega konjeniškega kluba se je udeležil tudi Antončič iz Šentjerneja. V denarnem handicapu za 3-letne do 12-letne kasače na 1600 m dolgi progi je Peli pritekla na cilj tretja, in sicer v času 1:33,1. Antončič se je udeležil tudi drugega teka prvenstvene krožne dirke SRS po posebnih propozicijah KZS. Proga je bila dolga 2000 m, s časom 1:30,4 pa je Peli pripadlo peto mesto. Tako je Antončič s svojo Peli po prvih dveh tekih na dobrem petem mestu in ima lepe možnosti, da še izboljša uvrstitev.
Oslabljeni - dobro
Za atletski pokal SRS Novomeščani nastopili oslabljeni — Mladinci nastopajo v finalu SFRJ
Na kvalifikacijah za atletski pokal Slovenije za člane in članice, ki so bile minulo soboto in nedeljo v Celju, je nastopila tudi novomeška ekipa. Žal so Dolenjci nastopili močno oslabljeni, kajti nekateri atleti so nastopili bolni, drugi pa so ostali doma. Navzlic temu so posamezniki dosegli nekaj dobrih rezultatov.
Izidi: MOŠKI - 110 m ovire: 1. Penca, 15,1; višina: 5. Rangus 175, 100 m: 5. Šimunič 11,6; daljava: 1. Šimunič 6,93, 5. Kranjčič 6,50; krogla: 6. Okleščen 12,32, 400 m: 5. Bajer 50,7; kopje: 1. Špilar 63,48; 4 x 100 m: 2. Novo mesto I 43,4, 4. Novo mesto II 46,2; 400 m ovire: 2. Penca 53,6; 800 m: 5. Bučar 1:59,5; 200 m: 5. Bajer 23,7;, disk: 4. Okleščen 41,26; troskok: 1.' Šimunič 14,60, 5. Lapajne 13,15.
Izidi: ŽENSKE — 100 m ovire: 3. Kralj 17,8, 4. Blažič 17,2; daljava:
do 5-Kralj 4,97; kopje: 5. Niko-*	x	100 m: 4. Novo me-
sto 52,7.
NOVOMEŠKI ATLETI V FINALU SFRJ
Konec tedna bo odpotovala v Beograd na finalno ekipno atletsko mladinsko prvenstvo SFRJ novomeška vrsta, ki je tako dosegla do sedaj svoj največji uspeh. Če bodo Novomeščani nastopili v finalu z najboljšo vrsto, se lahko nadejajo lepih uspehov in morebiti celo osvojitve tretjega mesta. Ker pa je v zadnjem času nekaj atletov bolnih, še ni zanesljivo, da bodo Dolenjci nastopili z najboljšim moštvom. Vsekakor so Novomeščani že z uvrstitvgo v finale dosegli izredno lep uspeh.
Ki	fvv
PRVENSTVO SOL S PRILAGOJENIM PROGRAMOM - Na Mimi so mmuli četrtek potekale področne športne igre učencev šol s prilagojenim programom, nastopali pa so učenci iz Novega mesta Brežic, Sevnice, Krškega, Črnomlja in z Mirne. Namen iger niso bili samo dobn rezultati pač pa spoznavanje otrok, krepitev samozavesti, tovarištva itd. (Foto: J. Platiše)
»Kosmajski partizani” Novoteksu
Na tradicionalni mladinski kolesarski dirki najboljših Jugoslovanov lep uspeh novomeških tekmovalcev — V končnem vrstnem redu 3. Zrimšek, 4. Turk
Z minule sobotne in nedeljske tradicionalne kolesarske dirke „Kosmqski partizani" seje vrnila novomeška kolesarska ekipa na moč zadovoljna. Medtem ko je nadarjena mladinska Novoteksova vrsta lani osvojila drugo mesto, je na 9. dirki izvrstno vozila in si že po drugi etapi zagotovila najboljše mesto. Novomeščani so tako na letošnjem najmočnejšem mladinskem prvenstvu v Jugoslaviji prehiteli kar štirinajst najboljših mladinskih kolesarskih posadk in dokazali, da so se med zimo dobro pripravili na zahtevne boje.
Na dokaj naporni dirki je nastopilo kar 96 kolesarjev iz štirinajstih klubov. Dolenjsko so zastopali Turk, Zrimšek, Stane Mijajlovič, Vehar in Stih. Vseh pet obetavnih mladincev je zelo dobro vozilo in v treh etapah ni nihče odstopil. Novomeščani so bili med najboljšimi že v prvi etapi od Beograda do Malega Požarevca. Na 86 kilometrov dolgi progi je pred koncem dirke pospešil Turk, za njim sta sc pognala Zrimšek ter Zanoškar. Lovili so Bukumi-ra in Ješiča in vsi so prispeli na cilj skoraj istočasno. Sodniki so Turku prisodili tretje, Zrimšku pa peto me-
sto. Vehar je bil osmi, S. Mijajlovič enajsti in Stih štiriindvajseti.
V drugi, najtežji etapi so bili no-voteksovci še boljši. Tekmovalci so vozili na 40 km dolgi progi od Požarevca do Kosmaja, zadnjih 15 km pa so imeli vzpona. Že takoj na startu je Zrimšek pobegnil, vendar so ga po 25 kilometrih ostali ujeli. Nato so morali premagati 15 km vzpona na vrh Kosmaja. Zrimšek je nekoliko popustil, izkazal pa se je Vehar; bolje kot v prvi vožnji so vozili tudi ostali člani Novoteksa in prav ta etapa je Novomeščanom prinesla izredno lep uspeh - prvo mesto med eki-
troja 1977
Stran uredil: JANEZ PEZELJ
pami. Vrstni red: 3. Vehar, 4. Zrimšek, 10. Turk, 18. Stih, 19. S. Mijajlovič.
V zadrgi etapi, od Kosmaja do Beograda (55 km), so vsi tekmovalci vozili skupaj. Od Novomeščanov je bil tokrat najbojši S. Mijajlovič, Id se na tej dirki ni posebno izkazal zato, ker je prišel naigo po napornih tekmah na Češkoslovaškem. Bil je šesti, Zrimšek osmi, takoj za njim Vehar in Turk, Stih pa j e bil sedemnajsti
J. P.
NOVAK NAPREDUJE
Člana novomeške kolesarske ekipe Božo Mijajlovič in Milan Novak sta se udeležila naporne mednarodne klubske tekme „Ina-Nafta-Plin“, na kateri so vozili tekmovalci iz Slovenje, Hrvaške in Madžarske. Dirka je potekala v treh etapah, med 60 udeleženci pa je Mijajlovič osvojil 19. mesto, Novak pa je s 23. mestom dosegel špo- ' „den uspeh.
tisti
„KAKŠEN REPEK IMA? “ - Otroci in živali, naj si bodo to mačke ali psi, so že od nekdaj veliki prijatelji. Druži jih neposrednost in odkritost, radost do igre in radovednost. Tale prikupni prizorček je zapazila Irena Judež, učenka osnovne šole »Katja Rupena" iz Novega mesta, ter ga spretno ujela v objektiv fotografske kamere. Irena se s fotografijo ljubiteljsko ukvarja v foto krožku, kije zelo dejaven na šoli. Tam je tudi naredila sliko, verjetno ob pomoči voditeljice. Sliki res ni kaj očitati. Celotno polje je izpolnjeno z otroki, ki si ogledujejo psička; razmeščeni so zelo razgibano. Videti je, kot da otroci ne vedo, daje v njihov intimni svet pokukala fotografska kamera. Edina pomanjkljivost, na katero pri takih slikah večkrat opozorimo, je ta, da ozadje ni zabrisano. Z večjo odprtino zaslonke ali s primernejšo goriščno razdaljo objektiva se da ta pomanjkljivost že pri samem fotografiranju odpraviti.
DOLENJSKI LIST
pred 20 leti
Sneg in mraz v maju :
ZGODILO SE je, česar v maju res nismo pričakovali. Neurje, ki se je zbralo nad Slovenijo, seje kmalu po polnoči spremenilo v hud snežni metež. Že okoli pol štirih zjutraj seje na Dolenjskem začelo daniti prej kakor druge dni. Namesto ptičjega petja in cvrkutanja ter prebujanja mladega majskega jutra pa je ljudi spravil na noge zlovešči mir, ki gaje motilo pokanje vej v sadovnjakih, kjer se je drevje šibilo pod težo mokrega snega. Najprid-nejši so pohiteli v vrtove in na travnike, da so rešili drevesa nevarne bele odeje. Zjutraj je bilo snega že skoraj za dobro ped.
VESELA NOVICA naj gre po širnem svetu, v našo vas Vrh pri Ljubnu smo dobili tako želeno elektriko. V enem mesecu pridnega dela naših dobrih delavcev in požrtvovalnih vaščanov nam je v hišah zagorela elektrika.
ZADNJE DNI aprila je Krka že privabila prve kopalce. Bilje nadvse prijeten dan. Bregovi so lepo obrasli in košato spremljajo njen tek. Lep užitek je voziti se s čolnom in se predati taki uri tihega uživanja. Letos bo TVD Partizan poskrbel, da bo tudi v Kostanjevici nekaj plavalnih prireditev. Predvsem pa bo potrebno urediti kopališče, kjer se poleti zbira toliko ljudi.
ŠOLSKI VRT V Dragatušu je že eden izmed redkih v Beli krajini, kjer rastejo sadna drevesca. Tu sadijo otroci gozdne divjake in se na njih učijo cepiti, kar jim je v veliko veselje. Seveda ima za to največ zaslug šolski upravitelj.
V ČRNOMLJU premišljajo o preoravanju steljnikov. Več kmetovalcev želi spremeniti svoje steljnike v rodovitna tla, njive in travnike. Kmetijski odbor meni, da so steljniki zelo ugodni za kultiviranje in da so dani pogoji, da postanejo v kratkem času dobra rodovitna tla.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 15. maja 1957)
SVETU OKOLI
ISKRA NA ISKRE - V konferenčni dvorani nekega frankfurtskega podjetja visi na steni napis: ,,Nav dušenj e ni nadomestilo za sposobnost, inteligentnost ne more zamenjati znanja, dobra volja ni nadomestilo za uspeh.“ Pod te modrosti je nekdo z roko zapisal: Sestanek ne more nadomestiti napredka! “
UGLED V SVETU - Časopisi na Tirolskem so naredili bilanco uspešne zimske turistične sezone in skoraj enoglasno ugotovili, da se je kvaliteta gostov izboljšala. Kaj mislijo s tem. so namignili v dostavku, da je bilo v tej turistični sezoni precej manj Američanov.
PREDSTOJNIKI - Iz veleblagovnice je policija francoskega mesta Fresnes dobila poziv, da hoče nekdo pri njihovi blagajni plačati račun s ponarejenim denarjem. Policaji so takoj stopili v akcijo. V, veleblagovnici jih je čakalo veliko presenečenje. Nepridiprav, ki je hotel goljufati, je bil njihov predpostavljeni inšpektor.
PO ZABAVI BOLI GLAVA
- Zabava ob praznovanju rojstnega dne, ki jo je priredil VVolf-gang 1. iz Stuttgarta, je bila odlična. Pozno v noč so gostje popivali in jedli, vendar so se ob jutranjih urah le porazgubili domov. Beli dan so pričakali le trije gostje, katerim se ni nikamor mudilo. Ko jih je ob 8. uri gostitelj zaprosil, naj odidejo domov, ker mora v službo, so ga hudo pretepli in mu razbili stanovanje. Kaj se pa vtika v praznovanje!
POKLICNA UŽALJENOST- V enem od hotelov Ria de Janeira je neki gost poskušal narediti samomor. Na silo so vdrli v sobo, da bi ga rešili. Gosta so odpeljali v bolnišnico, njegovo poslovilno pismo pa je vzela policija. V pismu je pisalo takole: Jaz, Jose Darval, sem se imel za najboljšega žeparja v Riu. a danes sem doživel globoko razočaranje, ki mi je zadalo veliko poklicno bolečino. Odšel sem na nogometni štadion na Maracani, da bi delal. No, že čez četrt ure mi je nekdo ukradel denarnico. Te sramote ne morem preživeti!" Globoko užaljenega žeparja so v bolnišnici rešili, policija pa mu pripravlja šc eno veliko razočaranje -arest.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Vsak se baha, vsak obeta
(Gospoda) moja, zaradi samih zakaj vam kličem, zavozili ste. Vsak se baha, vsak obeta: kmetu bomo pomagali, kmetu se bo pomagalo, kmetu se mora pomagati; pa ga vsi z velikanskimi koraki tirate v propast in pogin, posebno zdaj ko je kmet svoj zadnji groš zabil v vinograd. Kupi trte, kupi orodje, plačaj težake; mnogi je prodal vole in denar djal v trtje, misleč bom dobil brezobrestno posojilo. To je sedaj odbito; ne vem, ako jih v celem okraju dobi deset.
(Zatorej) predraga naša mladina! Kedar bi imela po plesiščih se sukati, zberi se skupaj ter se podaj k naši ljubi gospej, moli rožni venec tfer prepevaj njej ljube pesmi. Prepričana bodi, da koliko slabega se izogneš, ako si v varstvu svoje najboljše Matere Marije. Ravnaj se po njenem zgledu, skušaj kolikor tije mogoče njej biti enaka, kar sc tiče nedolžnosti, kajti nedolžnost je najlepša čednost.
(Kako) se primorskim Slovencem godi „dobro“, je lepo narisal dr. Gregorčič, ko je utemeljeval svoj nujni predlog naj vlada poskrbi, da sc ne bodo godile take nerednosti na Primorskem, kakor se gode od druge polovice sušca sem. Živo je slikal, kako zatirajo Italijani Slovence, da so razmere v Gorici in tržaški okolici že skoro neznosne.
(V Barceloni) na Španskem so ustrelili pet anarhistov, ki so lani na praznik sv. Reš-njega telesa metali bombe v procesijo.
(Naznanilo.) Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da imam od visoke c. kr. deželne vlade koncesijo za oskrbljevanje pogrebov, napravo za mrtvaški oder ter pri tem vsa potrebna dekoracijska dela. Preskrbim popolno vse, da se žalostnim ostalim ni treba s to skrbjo mučiti.
(1/. DOLENJSKIM NOVIC 15. maja 1897)
Podgane o alkoholizmu
Kemični procesi v možganih krivci za alkoholizem?
Alije alkoholizem le plod socialnih in psiholoških čini-teljev ali pa je zanj morda odgovorna napaka v kemiji človekovega telesa, je vprašanje, na katero ponujata ne-vrobiologa Robert Myers in Christine Melchior zanimiv odgovor. Njuna študija, kije pred kratkim izšla v reviji „Science“, pomaga razjas-njevati zapleteno vprašanje alkoholizma.
Raziskovalca sta opravila vrsto poskusov s podganami. Te živali so v začetku poskusov tako kot ostale živali pile vodo, izogibale pa so se alkohola; oboje so imele na izbiro. Ko sta jim vbrizgala tetrah id ropa p a ver ol in (THP), katerega uporabljajo za izdelavo morfina, so podgane po treh dnevih pile rae-tilni alkohol raje kot vodo, po nekaj tednih pa so postale pravi alkoholiki. Ko so glodalce opazovali, so ugotavljali tudi znamenja deli-riuma tremensa ter očitno propadanje živčnega sistema.
Pri nadaljevanju poskusov se je izkazalo, da so z alkoholom zasvojene podgane tudi po devetmesečni abstinenci raje izbrale alkohol kot vodo, kar je spodbilo tezo, da lahko alkoholik počasi preide na zmerno pitje.
Na osnovi raziskav Myers pravi, da izvira alkoholizem iz določenih kemičnih sprememb v možganih. Če je to res, potem seveda ni daleč dan, ko bo mogoče zakrknjene alkoholike zdraviti s tabletami in drugimi zdravili. Pogoj za to je, da so korenine tega zla v kemiji možganov, na pa v družbi in duševnosti zasvojenca.
Myers je že poskusil tudi protialkoholne spojine. Na podganah so delovale dobro in so jih odvadile pitja alkohola.
AKCIJE
Zaklad Titanica iztrgan oceanu?
Dragulji na Titanicu vredni 400 milijard dinarjev
Legendarni „Titanic“ znova buri domišljijo. Po mnenju treh zahodnonemških poslovnežev bo skrivnost, kije že natanko 65 let pokopana 3.500 metrov pod morsko gladino vendarle obelodanjena. Vzrok je preprost. Po cenitvah raziskovalcev je zaklad na potopljeni ladji, ki je terjala nad 1.500 smrtnih žrtev, vreden več kot 500 milijonov mark (okoli 400 milijard dinaijev).
V 62 letih, odkar leži britanski parnik nekje na dnu Severnega Atlantika, je bilo že veliko predlogov za dvig Titanica, vendar so jih strokovnjaki po vrsti zavračali kot neizvedljive. Toda tokrat so trije iskalci zakladov iz Berlina prepričani, da jim bo podvig kmalu uspel. Njihov načrt je preprost: dvigniti na površino samo najbolj vredne dele ladje, blagajno, ki leži pod palubo med poštnim uradom in skladiščem prvega razreda. Po lastnih cenitvah jih bo zahtevna operacija veljala okoli 45 milijonov mark (36 milijard dinarjev), doslej pa imajo zbranih borili 250.000 mark. Kljub temu menijo, da bo zahodno-nemški denarni trg pravočasno pokazal zanimanje za ta podvig, tako da bi bila operacija zaključena že čez dve leti. ,,Poslovna" trojka pa se je tudi pravno brezhibno zavarovala, kajti po mednarodno priznanih zakonih velja potopljena ladja zunaj državnih ozemeljskih voda za objekt brez lastnika, če se njihovi dediči 60 let ne potegujejo zanj o.
Usoda Titanica, predvsem pa dragocenih draguljev in biserne ogrlice je tako še vnaprej nejasna. Toda omenjena trojka trdi, da le še do leta 1979. iiiimmiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi
Užitki ob stvareh so samo izviri žalosti, ker slej ko prej vsi minejo. Kdor je moder, ne uživa v njih.
Iz BHAGAVATGITE
PROSTA DELOVNA MESTA
ODBOR ZA MEDSEBOJNA
DELOVNA RAZMERJA
ISKRA, Industrija za avtomatiko TOZD Napajanja n.sub.o., Bršlin 63 NOVO MESTO
Objavlja prosta delovna mesta:
— VODJA ODDELKA SKUPNIH POSLOVNIH FUNKCIJ:
delo s področja analiz, organizacije in investicij za TOZD: k sodelovanju vabimo dipl. oec., dipl. organizatorje ali dipl. ing. strojne ali elektro smeri.
Zaželena praksa iz omenjenega področja dela. OD pribl. 8.000,00 din.
-ORGANIZATOR:
delo s področja mikro in makro organizacije TOZD: ekonomistu ali ing. organizacije nudimo OD pribl. 6.000,00 din.
Zaželena praksa iz omenjenega področja dela.
— K SODELOVANJU VABIMO SE:
— tehnike, inženirje in dipl. inženirje strojne ali elektro smeri, za delo v konstrukciji, tehnologiji in planu;
— ekonomske tehnike, ekonomiste ali ing. organizacije za delo v finančnem sektorju;
— RTV mehanika, KV ključavničarja ali KV kleparja in KV ali PK fotografa za delo v proizvodnem sektorju;
— KV trgovca z veseljem do dela v skladišču;
— Elektrotehnike (šibki tok) za delo v končni kontroli.
Kandidatom nudimo dinamično delo v družbeno perspektivni gospodarski dejavnosti, možnost stalnega strokovnega izpopolnjevanja ter nagrajevanja in napredovanja po rezultatih dela.
Delo za nedoločen čas s posebnim pogojem poskusnega dela. Prošnje pošljite na naslov:
*nc*ustr'ia za Avtomatiko, TOZD Napajanja, Bršlin b3. Novo mesto.
Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru.
Petrolejska
katedrala
Gigantska vrtalna P^
V suhem doku v Locb M hornu na Škotskem gra j. n francoska družba Howai največji plovni objekt, zgradila človeška r ^ ogromno ploščad za nafte v Severnem moij^
Ta predel sveta, sicer P mračen, seje izkazal P bogatega. Strokovnjaki jo, da leži pod m°r!sk> . za okoli 23 milijard so rove nafte, kar u« j območje na deveto n)® y tovne lestvice na”n is0l Vendar same zaloge • volj: da se poteši silna , žeja razvitega sveta,J® loge izkoriščati. Prav P ji Severnem morju mnog ■
m1
V suhem doku na Šk® *
ste gigantska vrtalna p
drage kot na Bližrgem ali v Teksasu.
Vrtarge nafte na tehnično že nekaj . vendar pa nemirno m verno moije zahteva J varnostne mere pn P .J ploščadi. Biti morajo t
odporne proti udar_ J nuditi pa morajo tu , zatočišča delavcem, . ploščad za cele dney j Ploščad, ki raste
rio&uau, skem, bo posebnost velikosti. Osnovna P premer 151 metr01v‘u f do zgradili preostaJ* ^ di šele na morju-plovbo k naftnim P j; ščad rasla, dokler n ; Predvidene skupnj^ metrov. Kar	cvufi
pod morsko gladin • jjj ža ploščadi bo znaša .
ton-	. sjt^
Pred desetimi le« ^ ščadi ne bi upal‘P J taka gradnja zah. cele vrste novih ten , liko znanja je P° gigantska plošča i je bilo nekdaj po gradnjo katedral-nekateri pravgo ščadim kar petrolej ;
Miki Muster Janez Trno^
k° sivtvvi
Ko stvvi/
prazei.	w
neke
«enih■ f „,**«*
in i
poS	A
ZA OČETOM
OTOČJE V ATLANT. OCEANU
Rešitev prejšnje križanke
MUZA
POEZIJE
jtiOMERJEVj
Trgovsko in proizvodno podjetje „PETROL" Ljubljana TOZD Blagovni promet, poslovna enota Brežice
PETROL
razglaša prosto delovno mesto
PRODAJALCA NA BENCINSKEM SERVISU Novo mesto II — Cesta herojev 32
Pogoji: PK delavec al-KV delavec — prednost imajo delavci v < ' trgovini.	<,
Delovno mesto je za nedoločen čas s polnim delovnim ča- * > som. Poskusna doba je tri mesece.	< ►
Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom je \ [ treba poslati v roku 10 dni po dnevu objave tega razglasa na < ► PE Brežice.
§ torTmrmt
prgišče
misli
STANJE
AfMOSfSPE
IZDELOVA
JECLEDU
POVRŠINA
VLEČENJE
VMMESKA,
PEVKA
DO-BETI - METLIKA
moški so kot ba-nc'c‘: napihnjeni in občut-V| 1,3 najmanjši vbod.
B. HASENAU
GNOJNIČNA
JAMA
< > Razpisuje
PREGOVOR
JAVNO LICITACIJO
npromis pravičen, jen in tfajen samo ta-kadar sta z njim isto-nezadovoljni obe stra-
H. KiSSINGER
1. za prodajo 10 rabljenih krožno pletilnih strojev tipa interlock in finorebričastih,
2. za prodajo 18 rabljenih elektromotorjev.
Licitacija bo v prostorih TOZD Pletilnica v Metliki dne 27. 5. 1977 ob 11. uri za družbeni sektor in ob 13. uri za zasebni sektor.
zacije 14 K ukvarjajo s prodao heroina po vsem svetu. Strokovnjaki menijo, da združuje celo podjetje vsaj 8 00 zapriseženih članov.
Člen v trgovski verigi družbe 14 K je tudi nekdanji kitajski general Li Wenhuan, ki je pribežal s preostanki stare kitajske vojske leta 1949 v Burmo. Postal je največ-ji samostojni trgovec s heroinom v celi Aziji.
Ko kmetje prodajo surovi opij in ga v VVenhuanovih tovarnicah predelajo v bel kristalni prah, gre dragoceni tovor na pot proti morju. Na poti skozi džunglo in pri prehodu tajske meje spremlja vreče heroina Wenhuanova vojska, ki hitro posreduje, če kdo vtika nos v karavano. Poredkoma pride celo do streljanja, po katerem obleži na meji vsa posadka graničarjev, medtem ko karavana nadaljuje svojo pot. V Bangkoku heroin prepakirajo v manjše vreče ter ga odpošljejo v Hongkong. Od tam dalje mora mamilo po skrivnih kanalih v države Evrope, Amerike in Avstralije, kjer mu cena grozovito poskoči.
Heroinski imperij raste iz leta v leto. Napori policijskih oddelkov za boj proti mamilom ne morejo ogroziti mednarodne trgovine. Kaj storiti? Na to vprašanje odgovarja eden od predstavnikov ameriške uprave za boj proti mamilom: ,Xahko podvojimo naše napore, a ne bo velike razlike. Problem je tu v Združenih državah. Zasvojenci heroina so naši — ne mehiški ali tajski!'1
Zdravstveni dom Kočevje — Ribnica
oin je spet na pohodu - Milijardni dobički novih heroinskih kraljev v Mehiki in v deželah Zlatega trikotnika - Iz džungle v velemesta
prodaja službeni avto
ZASTAVA 750.
Avto je v voznem stanju
žine je sivolasi Jaime Herrera, nek-danji policijski narednik, ki usmerja in vodi dobičkonosno trgovino. Surov op j predelajo v čisti heroin, ki ga člani družine, ki šteje nekaj sto ljudi, razpečajo po ameriških mestih. Policija ima na seznamu 300 daljnih in bližnjih sorodnikov družine Herrera, med temi jih 57 že sedi zaradi prepovedane trgovine. Približen izračun kaže, da ustvari družina Herrera vsako leto 10 milijonov dolarjev čistega dobička. Pri takem dohodku ni težko podkupiti vladne uslužbence, da poredkoma pregledajo tovornjake, ki vozijo dragoceno blago proti severu v ZDA. Ameriški viri navajajo, daje glavna oseba v družini, ki poleg Jaimeja vodi trgovino, Carlos Herrera, podaril guvernerju Duranga letalo, mu zgradil vilo in mu daje ,,štipendijo" 10.000 dolarjev vsak mesec. Gotovo ne iz dobrodelnosti in simpatije.
Licitacija bo 27. 5. 1977 ob 8. uri zjutraj na Reševalni postaji v Kočevju. Izklicna cena 15.000,00 din. Licitanti morajo položiti kavcijo v višini 10-odst. izklicne cene.
ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE
proda
KOMBI 1600 SB letnik 1971, v voznem stanju
Izklicna cena 8.000,— din.
Prodaja bo v Zdravilišču Dol. Toplice v soboto, 21. 5. 1977 ob 8. uri za organizacije združenega dela in ob 10. uri za ostale interesente.
PODJETJE ZA PTT PROMET
HEROINSKI
KRALJ
Mehika je eden od velikih dobaviteljev heroina. Osnovno surovino zanj, opij, skrivoma pridelujmo s posevki maka med krompirjem in koruzo. Okoli 25.000 takih njiv je v Mehiki, pridelek pa odkupuje deset neodvisnih trgovcev z mamili. Skupno odpošljejo v ZDA vsako leto 10 ton čistega heroina. Teh 10 ton naraste v preprodaji na 100 ton, ker čisti heroin razredčijo v razmerju 1:10.
Krono med desetimi organizacijami nosi družina Herrera,ki živi v najbolj divji in odmaknjeni mehiški državi Durango. Na čelu dru-
GENERAL
Zlati trikotnik je prav tako med največjimi dobavitelji heroina. Tu drže niti trgovine v rokah skrivnostne organizacije 14 K, ki so preostanek nekdanjih uporniških skupin iz začetka 17. stoletja, ko so vrgli osovraženo dinastijo Manču v Kantonu. Zdaj se organi-
Novo mesto
razpisuje
LICITACIJO
za prodajo osnovnih sredstev:
1. Avto IMV 1600 SB, nosilnost 1,5 t, letnik 1970 — izklicna cena 10.000,00 din
2. Avto Fiat 850 K, letnik 1971, izklicna cena 15.000,00 din
3. Dva mopeda T — 12, izklicna cena po 1.000,00 din
Polje maka, člen v heroinskem imperiju.
Licitacija bo 26. maja ob 10. .uri v PTT garažah, Cesta herojev 28 (Ločna), kjer je možen ogled.
Komunalno in gradbeno podjetje ,,NOVOGRAD", Novo mesto, n.sub.o.
objavlja
naslednja prosta delovna mesta:
V TOZD GRADBENIŠTVO IN STRANSKI OBRA
1. vodja sektorja gradbene operative
2. elektrikar
3. dva avtomehanika
4. več NK delavcev v gradbeništvu
V DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLU2B:
5. analitik
6. knjigovodja OD
Poleg splošnih so za zasedbo objavljenih delovnih mest še naslednji pogoji:
pod 1.: diplomirani gradbeni inženir in 3 leta delovnih izkušenj, ali gradbeni inženir s 5 let delovnih izkušenj, ali gradbeni tehnik s strokovnim izpitom in 8 let delovnih izkušenj ;
pod 2.: poklicna šola elektromehanske smeri - KV elektrikar in 3 leta delovnih izkušenj; pod 3.: poklicna šola avtomehanske stroke - KV mehanik in 2 leti delovnih izkušenj; pod 5.: visoka ali višja ekonomska ali komercialna šola (prednost imajo kandidati z večletno prakso); pod 6.: srednja ekonomska šola in najmanj dve leti delovnih izkušenj.
Na ražnjih so pekli ubito divjačino in ribe ter pripravljali veliko gostijo. Dečka sta z odprtimi usti in napetimi ušesi opazovala in poslušala. Nič manj začudenja ni pokazal Kuni. Tega so se Indijanci spočetka sicer bali, ko pa so opazili, da je prav pohlevna in prijazna žival, so se pričeli z njim igrati stari in mladi. Kuni je pri tem pokazal vse svoje pasje spretnosti.
Ples je trajal tako dolgo, da so plesalci kakor omotani počepali po tleh. Tedaj so pričeli plesati okoli njih prejšnji gledalci. Nastalo je divje vrvenje mladih in starih, moških in žensk, in tudi ti so plesali toliko časa, da so nazadnje omagali. Takoj nato so spet nastopili našemljeni Indijanci. To se je ponavljalo do večera, ko so prižgali velike kresove.
'•eiavar-.oli njiju ke in na ld». je iz 1 našem-e °braze '®i so le * Ples po
Za vsa delovna mesta je določeno poskusno delo.
Kandidati za objavljena delovna mesta lahko vlože prijave v 8 dneh po dnevu objave na naslov: Komunalno in gradbeno podjetje „Novograd", Novo mesto, kadrovska služba, Cesta komandanta Staneta 2.— * - - ‘ - -	’	~	‘
POTA
IX STHf
Dežurni
poročajo
IZ AVTA IZGINIL - 8. maja zvečer je nekdo iz avta Jožeta Senice iz Straže ukradel radiotranzistor, vreden 5.400 din. Avto je bil parkiran pred bifejem na letališču v Prečni.
NI PRIŠEL DALEČ - 9. maja popoldne je Milanu Kuraltu z Rate-ža nekdo odpeljal fička, ki je stal v Vrhovčevi ulici. Še isto popoldne so ta avto našli na parkirišču pri gostilni Košak in lastnik gaje dobil nazaj.
KRŠIL JAVNO MORALO - 10. maja zvečer so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve 35-letnega Alojza Poljanca iz Vinice pri Smarje-ti. Poljanec je bil opit in je na Novem trgu na vsak način hotel prirediti strip tease.
ZASLIŠALI SO ŽVENKET -
11. maja okrog 1.15 je Novomeščan M. K. zaslišal žvenket stekla na samopostrežni trgovini Dolenjke na Cesti herojev. Hitro je pogledal, kaj se dogaja, in pregnal vlomilca. Novomeški miličniki so ob 4.50 že prijeli Stevana B. iz Novega mesta, osumljenega poskusa vloma, in ga predali preiskovalnemu sodniku.
ODPELJAL JE KOLO - 11. maja zvečer je neznanec s parkirnega prostora na Novem trgu odpeljal kolo z motorjem, last Franca Bajerja iz Žabje vasi. Kolo je vredno 4.000 dinarjev.
KDO SE VOZI? - 13. maja med
12. in 13. uro je nekdo odpeljal pony ekspres, last Danijela Ozimka z Dol. Kamene. Lastnik ga je pustil za poslopjem davčne uprave, ko pa je hotel z njim domov, ga ni bilo več.
BESEN NA ŽLICE IN KROŽNIKE - 14. maja zvečer so v Žužemberku miličniki pridržali domačina, 19-letnega Jožeta Krakarja. V Zupančičevi gostilnije fant lomil žlice, razbijal krožnike in s terase metal čevapčiče, kot da bi bili kamni. Kajpak je k takemu obnašanju pripomogel alkohol.
GROZIL S POŽIGOM - 15. maja zvečer pa so v Črnomlju dali na hladno preveč razgretega 42-letnega Stanislava Štuklja iz Tribuč. Ta je razgrajal doma. Po hiši je celo polil bencin in grozil s požigom. Sosedje so ga ukrotili in poklicali miličnike. Štuklja čaka pot na sodišče.
Kri je tekla za prazen nič
S koli in noži so obračunavali med seboj sezonski delavci v Semiču; pri tem je eden komaj ostal živ — Ob vinu jim je kri šinila v glavo!
Novomeško okrožno sodišče je pred kratkim obravnavalo ravs,	potem proti baraki,
ki je pred dvema letoma precej razburil semiški konec. Delavec se	padalci so mu še enkrat p ^
je ves krvav ponoči privlekel do vrataija v Iskri, ta pa je poklical	Pot* Tokrat so imeli sseg^
miličnike in rešilca. Drugi je namreč v krvi obležal pri cesti.	le- Najprej je Djogic
J	mahnil po glavi, daje bil taKJ
STOP NA VSEH KONCIH - Prejšnji teden smo bili tri dni priče
ustavljanju avtomobilov na vseh vpadnicah v Novo mesto in tudi na več najbolj prometnih točkah v mestu. Študentje so za Cestno skupnost izpolnjevali podatke, ki bodo služili za osnovo prometni študii o Novem mestu. (Foto: Ria Bačer)
Ljubo Simanič, Rahman Djo-gič, Slobodan Babič in Redžo Okanovič, vsi iz Bosne, sicer pa delavci Pioniija, ki so opravljali dela na semiškem delovišču, so stali pred sodniki. Izkazalo se je, da so bili dobri kolegi in prijatelji, da pa so 22.junija 1975 zvečer prišli v hotel Smuk in se opili. Najbolj seje to poznalo Djogiču. Zaradi zasedenega stola je prišlo do manjšega spora, pri katerem je Djogič Simaniču zagrozil, da ta večer ne bo pri-
Lnvec na tnrbice že prijet
Mladoletnik je v Novem mestu več ženskam iztrgal torbice in zbežal
12. maja se je na strmi in temni Prisojni poti v Novem mestu ujel mladoletni D. K. iz
Povozil do smrti
Vinjen je zadel pešca, čaka ga 9 mesecev zapora
27-letni Ismet Šijerkič iz Zavido-vičev je te dni pred novomeškim okrožnim sodiščem odgovarjal za prometno nesrečo, v kateri je 12. maja 1976 izgubil življenje 34-letni Gradisov delavec Alojz Vidmar iz Ljubljane.
Zgodilo s e je, koje Šijerkič vozil osebni avto iz mesta proti IMV, Iger jydelal kot Gradisov delavec. Čeprav je bila ura šele malo čez poldne, je bil močno vinjen. V krvi so ugotovili 1,92 promila alkohola.
Šijerkič je vozil po cesti. Videl je naproti prihajati tovornjak s prikolico, ob desnem robu ceste pa sta šla peš Gradisova delavca Alojz Vidmar in še eden. Šijerkič na pešca ni bil dovolj pozoren, tako je Vidmarja zadel. Zaradi hudih poškodbje ta naslednji dan v bolnišnici umrl.
Senat okrožnega sodišča pod predsedstvom Janeza Kramariča je obtoženca spoznal za krivega in ga obsodil na 9 mesecev zapora in odvzem vozniškega dovoljeija za leto dni. Olajševalno zanj je bilo le to, da je edini hranilec številne družine in da doslej še ni bil kaznovan. Sodba še ni pravnomočna.
Novega mesta, ki ga išče tudi ljubljanska UJV. Malo pred polnočjo se je po tq ulici vračala iz službe Anica K., nenadoma pa je stopil pred njo fant, ji iztrgal torbico in zbežal. Prisebna ženska je krčala na pomoč, slišali so jo trije mladi in stekli za ubežnikom. Lovca na torbice so prijeli in privedli na postajo milice. Tu pa je zasačeni povedal še več.
NEPRAVILNO
ZAŽIGALI?
12. maja je gorelo na dvorišču obrata LMV v Šmarjeti. Pogorelo je nekaj embalaže, ogenj pa je zajel tudi električni drog in omarico z varovalkami, zato je bila tovarna eno uro brez električnega toka. Ugotovili so, da je veter zanesel med deske goreči papir, ki so ga zažigali na dvorišču. Skoda še ni ocenjena.
USPEŠNO SO GASILI
11. maja okrog 14. ure je nastal požar v gozdu Jelovka blizu Zabu-kovja pri Mirni. Ogenj je zajel poldrugi hektar smrekovega in bukovega drevja. Gasilci iz Zabukovja in Šentruperta so s pomočjo občanov ogenj udušili in pustili tudi stražo. Zaradi hitre gasilske akcije je nastalo le za 8.000 dinarjev škode, lahko pa bi požar terjal veliko več, saj je ogenj ogrožal bližnje gozdove večje vrednosti.
LICITACIJA!
trimo
TRIMO TREBNJE Trebnje, Prijateljeva 12
razpisuje
za nedeljo, dne 29. 5. 1977, ob 8.30
JAVNO USTNO LICITACIJO
za prodajo sledečih osnovnih sredstev
Št. osn. Naziv osnovnega sredstva sredstva
1.	Kombi Zastava 750 K, letnik 1973
2.	Kombi Zastava 750 K, letnik 1973
3. Tovorni avto Zastava 620 Brtetnik 1966
4. Stružnica Ada US-51, 1 -2000 mm
5. Stružnica Pobeda S-60,1-1000 mm
6. Skobelni stroj Majevica, tip 5000, letnik 1972
7.	Vzvodne škarje — 10 mm
8.	Brusilni stroj — ročni
9.	Brusilni stroj — ročni
10.	Ventilator T 71 A z elektr. 0,25	KW 1320° /min
11. Električna komandna omarica za dalj. upravljanje
12. Prokrom črpalke z elektr. 1,5 KW 2810 /min, pretok 150 l/min, 5 kos. po
13.	Rabljeni motor TAM 3500 125 D
14.	Elektromotor SEVER, 45 KČ 1470°/min
15.	Črpalka Litostroj z elektr. sever 5,5	KW 2886°/min,
pretok 3,47 l/sek
16.	Stroj za pomivanje posode Rade	Končar SPP	802/3
17.	Stroj za pomivanje posode Rade	Končar SPP	802/3
18. Rabljen pomožni motor avtodvigala TATRA
Izklicna cena din 6000 6000 6000 45000 12000 42000 1200 325 350 800 2000
2500
3600
7400
6000
1500
1500
1000
Ogled osnovnih sredstev je mogoč vsak delovni dan od 11. do 13. ure od dneva izida oglasa do dneva licitacije v prostorih podjetja.
Vsi interesenti morajo pred licitacijo položiti 10 % varščino, ki jo bo mogoče plačati 1 uro pred licitacijo. Družbeni in zasebni sektor sta pri licitaciji enakopravna.
On je bil tisti, ki je 1. maja zvečer na železniški postaji v Bršljinu izpulil torbico Kranjčanki, slišati pa je, da je skušal še na več krajih v mestu na enak način priti do denaija. Tudi starejši Novomeščanki se je zgodilo isto, vendar pa kraje ni takoj p rij avila.
Dogodek na Prisojni poti in uspešni pomoči treh mladih ljudi tudi lahko štejemo med uspehe samozaščite.
RIBE POGINILE
9. maja dopoldne so ugotovili da poginjajo ribe v Krki pri Srebrničah. Gre za zastrupitev manjše količine rib, kako pa je do tega prišlo, še raziskujejo. Krivci bodo odgovaijali.
šel do barake.
Simanič je grožnjo vzel zares, zato se je prvi napotil domov. Za sabo je videl teči druge tri in seje skril ob grmovju ob cesti. Djogič, Babič in Okanovič so šli žrtev iskat v barako, ker pa je ni bilo, so postavili zasedo prav blizu tam, kjer je bil Simanič skrit. Ko so ga odkrili, so ga obmetavali s kamenjem.
Simanič je mislil, da je s tem opravljeno, zato se je napotil
DVAKRAT
NEPREVIDNO
PREČKANJE
Cez soboto in nedeljo sta se zgodili dve prometni nesreči z udeležbo otrok. Najprej je 7. maja v Puščavi pri Mokronogu stekla čez cesto 5-le-tna Nataša Terkovnik in jo je zadel avto, s katerim se je ravno takrat mimo pripeljal domačin Ignac Jurglič. Otroka je odbilo, nakar je obležal ob robu ceste s takimi poškodbami, da je moral takoj v bolnišnico. Podobna nesreča je bila 8. maja popoldne pri Lokvici. Alojz Gavrilovič iz Črnomlja je pripeljal z avtom, koje blizu postajališča skočila čez cesto 15-letna Vida Plut iz Cerovca. Tudi ona je bila zadeta. Pomoč so ji nudili v metliškem zdravstvenem domu.
KOČEVJE:
OBA NA LEVO
Kar za okoli 30.000 din škode je bilo v prometni nesreči, ki seje zgodila 11. maja ob 14.10 na Reški cesti v Kočevju, ko sta voznika dveh osebnih avtov zavila na levo. Voznik J. G. iz Depale vasi pri Dom Žalah je vozil proti Kočevju, za njim pa je peljal tudi z osebnim avtom M. O. iz Kočevja. M. O. je začel prehitevati avto, kije vozil pred njim, ko pa je bil vštric z nj im, je opazil, da namerava tudi ta avto zaviti v levo k podjetju Trikon. Avto M. O. je med umikanjem zaneslo s ceste, da je trčil v drog javne razsvetljave. Na srečo ni bil nihče poškodovan.
na tleh, potem sta ga ud£. druga dva. Napadeni Simam J segel za pas po nož, še Pre pa ga je izvlekel, je z nože proti njegovemu vratu 23111 ,i Babič. Hotel ga je v vrat, m pa v roko in mu prerezal KR prstih. Potem je Simanič ow
’	' zabodel Djogiča v vrat®
krat
prsi.
Prizadejal mu je
smrtno
iiu-auvjai	j-	tfif
nevarne poškodbe in le nitn
učinkoviti zdravniški pomo
ima zahvaliti, daje še živ. tem se je Simanič privlekel Iskrine vratarnice.	.	,
Na sodišču so napadalci zanr kali nameren napad, P?staJy, nje zasede itd., vendar je s šče na podlagi dokazov Simam-ču verjelo.	^
Ljuba Simaniča je senat p<* predsedstvom Janeza ča oprostil obtožbe, ker je nal v silobranu, medtem 'J trem napadalcem odmeril ni: Rahmanu Djogiču so P dili 3 mesece zapora (prv1^ ga. novan in sam hudo ranJ®, ’j),0 biču za hudo telesno P° , ° . in sodelovanje v pretepu secev zapora, Okanoviču p sodelovanje v pretepu 4 me zapora. Vsi se branijo na P stosti, kjer čakajo tudi pra močnosti sodbe.
VSE JE ZGORELO
11. maja okrog poldneva je^5 bruhnil požar na stanovanj«	j
Ivana Lubšine v vasi Vracno.	u
se je tako naglo širil, da je hiša z opremo in obleko vred. * tega je lastnik tudi ob 10^000
jev, kijih je imel shranjene v 8
so
Upravičena do nagrade
Cestarja iz Bele krajine ne bosta prikrajšana ob jubileju
Sodišče združenega dela v Novem mestu je obravnavalo predlog J ožeta Režka z Radoviče in Janka Kolena-ca z Obrha, naj se reši spor glede izplačila jubilejne nagrade ob 20 letnem delu. Oba sta se čutila prikrajšana, ker že več kot dvajset let vzdržujeta ceste na istem terenu, menjale pa so se „firme“, Iger sta bila zaposlena. Ker sta nazadnje prišla k Metlikatransu, tu pa imajo v samoupravnem sporazumu zapisano, da pripada jubilgna nagrada le za delo v tem kolektivu, niso prišli skupaj.
Sodišče je v dokaznem postopku pregledalo samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnega dohodka Metlikatransa in prišlo do zaključka, da sta. cestarja upravičena do nagrade. Nista bila ona kriva, če je v dvajsetih letih prišlo do več reorganizacij cestne službe in merja-ve naslovov, delala pa sta ves čas na istih cestah.
Metlikatrans je namreč pravni naslednik, kar zadeva cestno službo in urejanje cest na območju občine Metlika od prejšnjih organizacij, ki so se s tem bavue.
Delovna organizacija je po odločbi sodišča dolžna izplačati jubilej no
Vlomilec je znan
Vrsta vlomov in kraj v Metliki in Novem mestu pojasnjena — Vlomilec na begu
Pred prvim majem se je na Dolenjsko priklatil 31-letni Stanko Su-menjak iz Savce pri Ormožu in na našem območju skušal priti do denarja. On je bil tisti, ki je v noči na 7. maj vdrl v prostore osnovne šole v Metliki, nasilno odpiral vrata in pisalne mize, naslednje jutro pa je bil že v Novem mestu.
Iz parkirnega prostora pred pošto je odpe^al osebni avto simca 1300, last Alojza Zupančiča iz Trebnjega, in sc z njim odpeljal v Semič. Tam je avto pustil in izginit Šumenja k je še vedno na begu, sumijo pa ga še več drugih podobnih dejanj. Zaradi interesa preiskave nam v UJV v Novem mestu niso dali več podatkov, vendar bomo o neljubem gostu še poročali.
nagrado vsakemu po 3.450 dinarjev, in sicer v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe. Verjetno sta možaka denar medtem že dobila.
vanju. Kljub temu, da . ognjem spoprijeli domačim (e, iz Bizeljskega, imetja niso » ^ šitL Škodo cenijo na n J 60.000 dinarjev.
tovornjak
v PLAMENIH
15. maja okrog 8.30 je v garaži avtoprevoznika J°ze“‘. _oreti ca iz Mrtvic pri Krškem zace tovornjak. Uničena je vsa eJ®,j 50 napeljava na vozilu, P°sk°“°. 0. kabina, strop in delno fasa pj-jj) Računajo, da je za okrog,	^
dinarjev škode. Komisija je ^ vila, da je do požara pna nape-kratkega stika na elektricn ljavi.
ii
V.
TEŽKA VODA: TRČIL V HIŠNI VOGAL - 11. maja zjutraj je Živko Rus iz Vidošič vozil osebni avto preko Gorjancev proti Novemu mestu. V ovinku pri Težki vodi sta naproti pripeljala kombi in avtobus, Rus je zavrl, pri tem pa ga je zaneslo v vogal bližnje hiše. Naredil je za 8.000 dinarjev škode.
CRNO MELJ: KOLO NI BILO V REDU - 13-letna Božidara Kralj iz Vojne vasi se je 12. maja zjutraj peljala s kolesom od doma proti Črnomlju. Med vožnjo po klancu navzdol na Vojinski cesti je deklica izgubila ravnotežje in padla. Pri tem se je tako poškodovala, da so jo morali odpeljati v bolnišnico. Ugotovili so, da je bilo kolo pokvarjeno.
ŠMIHEL: KOLESAR JE RANJEN - Jože Gorenc iz Regerče vasi je 12. maja dopoldne vozil osebni avto od Šmihela proti mestu. Na šmihelski cesti je ustavil, ker so šli čez cesto pešci, takrat pa seje zadaj vanj zaletel kolesar Slavko Princ iz Gotne vasi. Kolesar se je pri padcu ranil, gmotno škodo pa cenijo na 2.400 din.
METLIKA: PEŠCA JE ZBIL -Dušan Rus iz Vidošič je 12. maja popoldne vozil avto po Vinogradniški cesti, pri odcepu za Veselico pa je na cesto prišel 14-letni Tone Slane iz Metlike. Avto gaje zadel in zbil, pri trčenju pa je bil fant ranjen, zato so ga odpeljali v bolnišnico.
ŠKOCJAN: GLEDAL JE FAZANA ... 13. maia popoldne je Emil Grčar iz Trbovelj vozil osebni avto proti Škocjanu, v nepreglednem ovinku pa je zagledal fazana, ki je tekel čez cesto. Grčar je opazoval ta dogodek, pri tem pa je zapeljal na sredo, in ker je naproti pripeljal kamion Rupert Okoren iz Straže pri Šentrupertu, sta trčila. Grčar je bil
DOL. TOPLICE: OGNITI - 13. maja
laže ranjen, gmotne škode pa 18.000 dinarjev.
NI SE M°fje .............. ja	P?P°*n8vt?
EmU Gliha iz Meniške vasi vo ^
iz Straže proti domu, v ^ ^ cah pa je v nevarnem ovinw* stilni Lovec pritekel na cest ^ Dejan Bevc. Avtomobilist kal, vendar je otroka zad bgyp njenega Dejana so odpeljan nico.	j
KARTELJEVO:	doVt
PREDNOSTI? -ne je Franc Sitar z Karteljevem zapeljal v n P p,edfl°*j ovinku s stranske ceste na K g stirl no, tedaj pa je iz nov
pripeljal avtomobilist .jčefl)8 iz Trebnjega. Prišlo je
škode za 10.000 dinarjev.
VAVTA VAS: MED Sj4> ntf'
VAV 1A VrtJ -'-,n „ 1*1.■ „ NJEM GA JE ZANESLO ^ ja dopoldne je Novom . „vto tin Salomon vozil
osebni
Straže proti mestu,
ss;°oVia*'uK.?t.g5yf
goti. Med srečaraem J£ oSt v ^ vrl, a ga je zaneslo lamonov avto. Gmot n	. t>il
za 24.000 din, razen tegf ■>,„
16
DOLENJSKI LIST
Sfrtn uredilo: RIA BAČER
STRAŽA: TRU& Novonfjv«’ 15. maja popoldne J.. oSebnf'vin* ka Jožica Eleta. / wnnogu' V[jj| od Mirne proti Molenj. r,pU ku pri Suaži je n%znaJ
avtomobilist Marjan Cuz"jubja>>
ljane. Med srečan)em Je W y na zaneslo v avto E1„c‘° soP<> či je bila lak raSacfij£*
avtu novomeške reg■ ,njca M? Pegan iz Trebnjega, 0**%$ sopotnica Ljubijan^8 8 sta sojedec iz GrosupS 8 j|cod° nekaj prask. Gmotno na 10.000 dinarjev.
0000
St. 18 (1400)
Kdaj bo minilo sedem suhih let?
Mazana Purebra, predsednika medobčinskega sveta Zveze sin-ucatov v. Novem mestu, nismo ^ ji* “brali za sobesednika o indikalnem delu, marveč kot ■unkcionarja in krajana Žabje Krajevna skupnost Žatja Je namreč ena najbolj delav-v mestu in je bila tudi prva, n ,,Se organizirala po novem, p««31 UT‘amo v mestu namesto enajst krajevnih skupnosti.
poster*'kije a premestja
voin mesta. ob naglem raz-VeJ pa se Pojavljajo velike teža-
krajani so zel° delavni skunnT,11 P,riprav!jen* sodelovati v slahp ^Sah, imamo pa zelo ^ možnosti z3 delo. Ni pro-v	Dobivamo se
m^hm sobi, ki meri 25 m2, v
lan Pureber
isa. Tu imamo
za vs^°ve^’kijih pripravljamo kajpak !!‘Pra2^lk- Udeležba stora, zatn veči.a kot je proti von)£u morajo ljudje stati na s£ehS0hvalim ^hko mladi-udl3stvuje lP"?kulturnem delu> mlaje, dela J u°rtU’ postav!ia Vendar tudi mi S!cupnih ^cijah; ka> ki er hi	"“"^o	kotič-
blem Prostorn sestajali. Pro-Pogovarjamo zohč hUd’ ^ 56 "am Podaril b anom, da bi rem SZem«Sče. "a kate-
objekt.“°StaVUl *** vs^ pledekaksteC S*C-U?ne akci-ie za na-
jih	v	m koliko ste
su?	Pe\)ali v zadrtem ča-
„Vsako gospodinjstvo je dalo 4.000 dinaijev za asfaltiranje Lo-betove ulice, Ulice na trati, toda dela niso končana. Manjkajo še priključki na tri ulice, kaže pa, da jih ne bo, ker je zmanjkalo sredstev. Ljudje so pripravljeni dati še vsak po 4.000 dinarjev, ampak tudi to ni dovolj. Izjave o prispevkih so podpisane, ker pa nismo mogli dobiti soudeležbe od bivše krajevne skupnosti, je uresničitev teh del padla v vodo. Prav vsega na svoje stroške pa ljudje ne morejo graditi."
- Slišati je, daje v vašem, sicer mestnem predelu veliko greznic, ki jih ljudje sami praznijo. Je to v skladu s predpisi?
„Res je, da kanalizacije v naselju Na lazu in na Drejčetovi poti ni, čeprav je tam veliko hiš. Greznice občani sami čistijo. Kljub večkratnim prošnjam in zahtevam ni načrtov za kanalizacijo, češ da ni denaija. Denar pa je bil, vendar smo dobili pojasnilo, daje šel tja, kjer je bil še boj potreben. Isti del naselja pa je tudi še vedno neosvetljen. Imamo temo, blato in nered“.
- Pravite, da uspešno zastavljate skupne akcije, po drugi strani pa je med občani tudi nekaj sporov glede posesti in poti. Kako to dvoje spravljate v sklad?
„Ker je v delu naše krajevne skupnosti zraslo veliko novih hiš, ki pa stoje kar tako brez ulic ob poljskih poteh, prihaja zadnje čase do sporov. Planirali smo ulice, ampak ljudje so dobili dovoljenja za postavitev hiš in zdaj stoji nova hiša na trasi, kjer je bila predvidena ulica. Prihaja do sporov glede uporabe poti, ki so deloma zasedene, vendar to naših skupnih akcg ne moti."
- Kam boste predvsem usmerili sile v letošnjem letu?
„V uresničitev že zastavljenih nalog. Tudi za Žabjo vas bi moralo biti vendar že konec sedmih suhih let. Pričakujemo, da bo že enkrat malo več posluha za nas, saj smo dokazali, da smo veliko pripravljeni dati sami, vendar brez soudeležbe družbenih sredstev ne gre. So pa tudi za letos spet slabi obeti.“
R. BACER
ČEZ MOST NI VARNO?
Tokrat ne gre za promet, marveč za peš hojo čez novomeški most na Loki in sicer ob večernih urah. Na mostu se vedno znajde kak moški, ki ni iz naših krajev in nadleguje ženske, najsi bo stare ali pa mlade. Včasih je kdo tako nesramen, da niti spremstvo fanta ne zadošča.
JE KAJ POMAGALO?
Za 18. maj je bila ponovno sklicana seja občinske zdravstvene skupnosti, na kateri bodo delegati tako rekoč začrtali bodočnost našega zdravstva. Pomembno gradivo za sejo je bilo z novim vabilom vred pravočasno dostavljeno, zato je upati, da udeležba tokrat ni bila premajhna, posebno še, ker so navzoči na nesklepčni seji zahtevali, naj odsotne delegacije pokličejo na odgovor.
NJIVA NAMESTO GRMOVJA — Kolenčevi z Malega vrha pri Mirni peči so na S arih grmičja in nekoristnega gozda rigolali in pripravili zemljo za sejanje koruze. Sin Marjan (na sliki) je sicer zaposlen, ampak s traktorjem rad dela in kmetovanje ga veseli. Če bi še na več krajih puščo spreminjali v rodovitna polja, bi bilo z dolenjskim kmetijstvom drugače. (Foto: R. Bačer)
Dosledno in brez izgovorov
Kaj, kdo in kdaj je dolžan narediti za hitrejši razvoj kmetijstva, je natanko določeno v nedavno sprejetem akcijskem programu SZDL
Urediti odnose v družbenem in zasebnem sektoiju kmetijstva tako, da kmet ne bo večno sumil (včasih tudi upravičeno), da ga nekdo v naši družbi izkorišča, je osrednja misel akcijskega programa, sprejetega prejšnji teden na seji predsedstva občinske konference SZDL. Akcijski program uresničevanja sklepov o hitrejšem razvoju kmetijstva in uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov na vasi obsega pet tipkanih strani nalog in usmeritev.
kmetom potrebni otipljivi in vidni dokazi, da je res drugače, ker lepim besedam ne bodo več verjeli, prav tako ne izgovorom na razne težave, katerim ni nikdar mogoče najti krivca.
Kmet in zadruga se ne bosta več pogovarjala kot „mi“ in „vi“, marveč bodo zadeve med seboj urejali kot „naše“. Socialistična zveza bo budno spremljala potek preobrazbe vasi, zato se tokrat vara, kdor misli,
Hkrati so napisani tudi odgovorni za uresničitev tega, kar je zapisano, in določen je rok, do kdaj morajo svojo nalogo opraviti. Tega dokumenta posebno kmetje in zaposleni v družbenem sektorju kmetijstva ne bi smeli smatrati kot krpo papirja, ki prenese vse, marveč kot dokument, ki z vso odgovornostjo zahteva dosledno uresničitev.
Zelo primeren pa je bil tudi sklep predsedstva, da bodo jeseni poskrbeli za preverjanje zapisanih nalog. Predvsem je to potrebno zaradi slabih izkušenj. Tokrat bodo
da gre spet za veliko grmenja in malo dežja.	^	baCer
21. MAJA BO DELOVNA AKCIJA
V okvir proslavljanja partijskih in Titovih jubilejev spada v krajevni skupnosti Birčna vas tudi delovna akcija, ki jo organizirajo krajani sku-
§no z Dijaškim domom Majde Šilc v mihelu. Računajo, da se bo delovne akcije 21. maja udeležilo čez 100 gojencev dijaškega doma in nekaj deset krajanov. Po delu pa bodo imeli v gasilskem domu Stranska vas kulturni program in slovesnost, na kateri bodo nekaj gojencev iz doma sprejeli v članstvo Zveze komunistov.
B. F.
NAJBOLJŠI TRIJE NAPREJ
V nedeljo, 15. maja, zadnji dan lovopusta, so se zbrali Šentjernejski lovci na svqjem dobro urejenem strelišču. Na izbirnem tekmovanju v streljaju v tarče in na glinaste golobe so osvojili prva tri mesta Marjan Mikec, Slavko Franko in Marjan Je-rele. Vsi trije bodo zastopali našo lovsko družino na tekmovanju Zveze lovskih družin Novo mesto.
Preventiva je prva naloga
Sporazum o ustanovitvi jih je podpisalo le tri četrt
Jskalci odpadkov že brskajo
. . . ■   _
» si v Dol. Toplicah ne prizadevajo le načelno, marveč z akcijami, ki se 1 u°eležujeio predvsem mladi ljudje — V soboto so čistili 11 naselij
V Novem mestu je bila 10. maja seja skupščine požarne skupnosti, na kateri so delegati sprejeli predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne skupnosti za varstvo pred požarom, predlog delovnega programa za obdobje od 1977 do 1982 in sklep o nadomestitvi izgubljenega osebnega dohodka delegatov skupščine.
Predlog samoupravnega sporazuma, v katerem so očrtane naloge požarne skupnosti, naloge posame-
■■■■■■■■■■■■
.T0Plicah	l}a*‘vom	so	v	soboto,	14.	maja,	opravili	v Dol.
‘Judi je brskalo	akcijo	za	čiščenje	kraja.	Okrog	30	mladih
v	J	Po	Sušici.
I^0misiia 7 toPliški krajev^- v?rstVo okolja pri govorno in '!, pnosti Je široko, del°.	lo	resno	zastavila
Medte
nl°S “^Pravili"? ‘?Za odpadki ” nih ur ^ pPa ^	!500 očiščeval-
ni* tud‘ teni1"1 Priskočili na po-
Predsednik kom Kot je Povedal y ^boto v i,1Je Luka Goršič, so
skunn jih na območju y°>Jno del,.: P stl krajani nrost«-
sode in ne na tla. Postavili bodo več napisnih tabel, organizirali zeleno stražo blizu vseh divjih smetišč, ob vseh dohodih k vodam bodo prepovedali parkiranje in pranje avtov itd.
Topličani pravijo, da jim naselje najbolj smetijo nedeljski turisti, ki pridejo za en dan in nato gredo. Da
bi ugotovili, koliko smeti in odpadkov ostane za njimi v enem samem dnevu, bodo dve nedelji pobirali odpadke po vsem kraju, jih znosili na kup in stehtali.
Zaenkrat nameravajo ljudi le opozarjati in jih vzgajati, vendar se bodo poslu žili tudi ukrepov, ki jim jih bo prinesel novi zakon o varstvu okolja. Predvidoma bo sprejet že letos poleti. Potem bo manj opozarjanja in več denarnih kazni.
delali »"ll11* jan* Prosto-STVi kraju so *•> 6 okolje. V vsa-p*1 čistili. m'lskali črne točke
?kipa b° obiska-
^‘V'edp°i4anprSeinZd0ma-
h.l^ti. lzknJ,??merna odlagali-
d, Pa bodo nalf\v manj5ih za-haJ bodo v kontejnerje, ce LUko bodn lmUnalci odvažali.
T U8otavliajo°ndr0lirali greZni"
Mjl? v vode tudi ^ nekatere te-S^bodo V^‘^01- TopUc. Ijurt a skušali L * an,cm pre' Ovadili	’	da	*	bodo
odpadke metati
v po-
VESELE SOLE
l3N?bršlj
e ,Vseh e°
8a udeležili zma-osnovnih fol
2mSo^,CI? Prevol
novo-
“u tj,;- ‘•magovaip;'‘VTU1 m Poseb-"tan (pd* so: 3 r.„ Posameznici);	4	‘	a ®d: Božo Dajč-
^	s"	.	ed; Mojca Osol-
^SfeSPiSKE
Ji}}	^	j 1 Zmaorvwnl„---
. •'agradi
zmagovalcem
-o Pi-ma novnm'*?31^8’ ki so
V SUŠICI JE POLNO KONZERV - Takole so fantje v Dolenjskih Toplicah 14. maja čistili strugo Sušice. Iz nje so izbrskali konzervne škatle, polivinilne vrečke, stare čevlje in še marsikaj. Na podoben način bodo čistili vse bregove Krke in njenih pritokov na svojem območju. (Foto: Ria Bačer)
Kolesje se je zavrtelo
Volitve v pomladi 1978 zahtevajo toliko priprav, da se je mehanizem celotnega kolesja, ki spremlja volitve, že začel vrteti. Socialistična zveza je te dni začela na terenu s prvimi akejami.
Najprej je potrebno v krajevnih organizacijah preveriti, ali še obstajajo in v kakšnem sestavu koordinacijski odobri. Ponekod jih bodo morali na novo izvoliti v celoti, ponekod samo zamerj a-ti od se § ene, umrle ali nedelavne člane. Predvideno je, naj bi prvi krog priprav na volitve - najširše evidentiranje možnih kandidatov - steklo do srede letošnjega leta. V dobrem mesecu dni!
Na terenu bo potrebno pregledati celoten kadrovski sestav zdajšnjih nosilcev funkcij, oceniti njihovo delovanje, vključno z delegacijami in ugotoviti, kdo je primeren za sprejem ponovnih kandidatur in kdo se pri dosedanjem delu ni obnesel. Druga faza evidentiranja naj bi bila končana do konca leta, medtem ko so prvi meseci leta 1978 namenjeni predkandidacijskim in kandidacijskim postopkom.
Čas beži, in če upoštevamo, da najmanj dva poletna meseca zaradi dopustov lahko odpišemo pri vsem družbenopolitičnem delu, potem je jasno, da se ni kaj obirati. Sveti krajevnih konferenc SZDL sc bodo s temi nalogami začeli ubadati že po 20. maju letos, veljalo pa bi jih opozoriti, da imajo pri volitvah odgovorne naloge. In ne nazadnje tudi na to, naj bi iz dosedanjih napak skušali potegniti dober nauk!
R. B.
znih gasilskih organizacij, finančni plan in viri financiraija, je tako pripravljen za javno razpravo, ki bo v tem in prihodnjem mesecu. Delegati so v razpravi opozorili, da je do sedaj podpisalo samoupravni sporazum o ustanovitvi požarne skupnosti le 75 odstotkov delovnih organizacij in da so med nepodpisniki tudi nekatere večje delovne organizacije.
V programu varstva pred požarom je poseben poudarek na razširitvi in posodobitvi opreme gasilskih enot ter adaptaciji, novogradnji in dograditvi gasilskih domov. Ta programska naloga pa nalaga gasilskim društvom, da bodo pri uresničevanju tega dela programa sodelovala tudi z lastnim delom in prispevki.
I. VIZJAK
Raje ima njvo kot pa službo
„Res je,“ mi je zatrdil Avguštin Murgelj iz Dolenje vasi 18. »Zaposlen sem bil v Novotehni pa v Labodu, vendar sem nedavno tega službo pustil in sem spet kmet. Oče in mati sta ostarela, kmetija bi propadla, če ne bi kdo zai^o skrbel. Za zadrugo bom začel pogodbeno pitati teleta. Danes jih šest odpeljem domov, deset pa jih imam že v hlevu."
- Kdo vam je svetoval, česa se lotite in kako začnite, da bo garaško delo dalo vsaj nekaj tržnih presežkov?
„Vse strokovne nasvete dobim pri naši zadrugi. Pomagali so mi s kreditom, da sem kupil
"■-jTt.
Avguštin Murgelj: „Je še nekaj takih, kot sem jaz“
traktor, zmenili smo se za pogodbeno rejo, ukvarjam se z oddajo mleka. Upam, da bo šlo.“
- Najbrž ste vi izjema, kajti navadno je tako, da ljudje iz kmet; rinejo v tovarne, ne pa obratno. Kaj pravijo o vaši odločitvi drugi?
„Izjema ravno nisem, ker je bilo v zadnjem času na našem koncu še nekaj takih, ki so službo zamenjali za zemljo. Res pa je, da je več takih, ki bi radi z zemlje in iščejo mesta v tovarnah. Jaz sem na kmetijo močno navezan. Mar naj bi pustil, da bi šla zemlja v puščo? Naj bi očeta in mater, zdaj nesposobna za delo, prepustil žalostni usodi? ,NE\ sem si rekel in se odločil, še preden bi me utegnil kdo pregovoriti."
/	R. B.
1177 OTROK IMA DODATEK
V novomeški občini trenutno 1.177 otrok uživa kmečki otroški dodatek. Od teh je 58 otrok teže telesno ali duševno prizadetih, 168 . otrok edinih hranilcev in 131 romskih otrok. Podatki kažejo, da se je proti koncu leta 1976 število uživalcev kmečkega otroškega dodatka zmanjšalo, saj je ob začetku lanskega leta znašalo 1203.
Novomeška kronika
„MOTOKROS“ V RAGOVEM LOGU - Menda še edino novomeško sprehajališče Ragov log postaja iz dneva v dan vse bolj zanemarjeno. Višek pa pomeni „iznajd-ljivost" nekaterih posameznikov, ki so si zelen kotiček ob Krki prisvojili za dirkanje s svojimi dvokolesnimi jeklenimi konjički. Hrup, da o nevarnostih, ki prežijo na najmlajše, pa tudi starejše, ne govorimo, so okoliškim stanovalcem že pošteno „izra-bili“ živce. Apel na odgovorna me-staje torej povsem upravičen.
KRJA JE OŽIVELA - Po nekajmesečnem mrtvilu je za novomeške ribiče znova nastopil čas „vodnih“ užitkov. Prepoved ribolova, ki velja le nekaj dni zaradi drstitve vodnih prebivalcev, bo prenehala.
ZAHVALA OK ZSMS - Novomeška občinska konferenca ZSMS, ki je organizirala sprejem zvezne štafete mladosti, se zahvaljuje mladim iz Hinj, Žužemberka, Straže in Dolenjskih Toplic, ki so ob pomoči družbenopolitičnih organizacij občine pripomogli k lepšemu bivanju zvezne štafete v naših krajih.
KAR 7 NOVIH OBČANOV -Minuli teden je bilo v novomeški porodnišnici precej živahno. Rodile so: Marija Bučar iz Lamutove 30 - Matjaža, Ruža Glavaš z Zagrebške 14 -Kristino, Terezija Luzar iz Kristanove 34 - deklico, Jožica Rangus iz Adamičeve 36 - Jerneja, Tončka Šuln iz Jerebove 20 - Matjaža, Alenka Franko iz Kettejevega drevoreda 38 - Petra in Zdenka Blagoje-vi& iz Partizanske 11 - Benjamina.
NOVI KROMPIR PO 13,50 DIN - Tudi ta ponedeljek je bilo na novomeški tržnici nekaj novosti Pred kupci se je pojavil novi krompir, ki ga na stalnih stojnicah prodajajo po 13,50 din kilogram. Poleg tega so bile novomeškim gospodinjam na razpolago jagode po 60 din kilogram, češnje po 35, jabolka po 12, pomaranče po 15, kilogram paradižnika je veljal 39 din, solate 10 do 12 din, medtem ko so branjevke prodajale sirček po 1 din, jajčka pa po 1,80 do 2,20 din.
Ena gospa je rekla, da ima pri sprehodu skozi naše mesto občutek orienta. Na tleh sedijo pred študijsko križnico, ob vodnjaku na Glavnem trgu, pred Gostiščem in še kje. Po-vzemalci turških navad pa so domala uniformirani; vsi nosijo kavbojke...
■nuja 1977
Stran uredila: RIA BAČER
DOLENJSKI LIST
17
stanovanj**
a pa*' - kateri bod°
NOV CENTER - Levi
Praksa iz vsakdanjega življenja zgovorno opozatja na napake in zavore pri dosedanjem uveljavljanju delegatskega sistema v samoupravnih interesnih skupnostih brežiške občine. Da se že znane slabosti v obdobju po volitvah ne bi znova ponavljale, se delegacije občinske skupščine ta čas podrobneje seznanjajo z oceno, ki jo je o organiziranju SIS in delegatskih razmeijih pripravila strokovna služba. Zbori občinske skupščine bodo o tem gradivu razpravljali na skupnem zasedanju 31. maja in ga dopolnili še s svojimi ugotovitvami.
Občinske interesne skupnosti je namreč treba dopolnjevati in dograjevati ter z ustreznimi akti izboljševati njihovo samoupravno organiziranost, da bo poslej težišče odločanja v občini in ne v republiki. Delegacije so še v mnogih okoljih preveč prepuščene same sebi, zato se ne znajdejo in premalo vplivajo na odločanje. Tako vsaj navajajo v. odgovorih na vprašalnik skupne službe SIS.
Delegati pogosto prihajajo na seje brez izdelanih stališč delegacij in se zaradi tega,, pa tudi zaradi nezadostne informiranosti ne vključujejo v razpravo.
PRIPRAVE NA TEKMOVANJE
Ekipe prve pomoči, ki jih sestavljajo učenci sedmih razredov osnovnih šol, se prizadevno pripravljajo na preizkušnjo, ki jih čaka 31. maja v Cerkljah. Tam bodo pokazali praktično in teoretično znanj e, ki so ga pridobili v zadnjih mesecih. Najboljša ekipa bo zastopala občino na tekmovanju širšega območja.
To velja predvsem za zbor uporabnikov. Na drugi strani pa delegati zbora izvajalcev probleme bolje poznajo, in spričo pasivnosti uporabnikov prevladajo pri odločanju.
Prav zaradi takih izkušenj so. se pokazale potrebe tem, da bi
SREČANJE
NAJSTAREJŠIH
OBČANOV
Občinski odbor Rdečega križa v Brežicah letos prvič prireja srečanje naj starejših prebivalcev iz občine. Povabil jih bo v osnovno šolo bratov Ribarjev, kjer bo najprej kulturni program, nato pa razgovor in pogostitev. Prireditev bo sredi junija. Računajo, da se je bodo rade volje udeležili vsi, ki niso privezani na posteljo. S to obliko pozornosti do naj starejših občanov bo organizacija nadaljevala, njen zgled pa bodo prej ali slej povzeli v krajevnih skupnostih, kjer bodo taka srečanja lahko še bolj domača.
Široka obvozna cesta -
Delo pri graditvi obvoznice hitro napreduje. Dokler ne bo dokončana, vozijo posebna vozila s tovorom za jedrsko elektrarno v Krškem še skozi mesto. Pri lem morajo ponekod dvigati celo žice nad ulico ali pa jih prej odstraniti, da jih ne potrgajo. Najtežji del tovora bodo prevažali kasneje po obvozni cesti, ker cestišče skozi mesto ne bi preneslo take obremenitve. Celo most čez Savo bodo morali tedaj ojačati.
KAM NA DOPUST? - Za letos ni obetajočih sprememb za letovanje, čeprav je še veliko kolektivov, ki nimajo niti prikolic niti hišic za poceni dopust ob morju. Če se bo končno le ponudila priložnost za odkup zemljišč in gradnjo počitniških hišic v novem krškem rekreacijskem centru na Malem Lošinju, potem delovni kolektivi ne smejo več odlagati z nakupom. Vsekakor pa čaka počitniško skupnost pri iskanju novega prostora pod soncem
pomembna naloga, saj ne gre le ža odrasle občane, ampak tudi za otroke, ki v Savudrij i ne bodo mogli več dolgo letovati.
DOBRO SO SE ODREZALI -Srečanja mladih iz Slovenijalesa, ki je bilo 14. in 15. maja v Izoli, sta se udeležili tudi dve ekipi iz brežiške Tovarne pohištva. Pri tekmovanju v malem nogometu so Brežičani že drugič zasedli prvo mesto, dobro pa so se izkazali tudi kegljaču Njihova ekipa je bila osma. Nastopilo je osemnajst ekip.
VEC POTUJOČIH VRTCEV -Tiste otroke, ki nimajo organiziranega varstva, vključuje skupnost otroškega varstva v razne občasne vzgojne oblike, kot so ure pravljic, igre na igriščih, mali kino in podobno. Vzgojno dejavnost potujočega vrtca širi v podeželske krajevne skupnosti. V poštev pridejo predvsem Sromlje, Mrzlava vas, Kapele, Čatež in Skopice.
BREŽIŠKE VESTI
v prihodnje vpeljali bodisi ločena zasedanja zborov dvodomnih skupščin ali pa pomnožili zbore uporabnikov. Nekatere skupščine SIS so zdaj tudi prevelike.
Več pozornosti zasluži še izobraževanje delegatov, saj se dogaja, da mnogi sploh ne razumejo gradiva, ki ga morajo predelati. Od družbenopolitičnih organizacij delegacije niso dobile ustrezne podpore niti v krajevnih skupnostih niti v temeljnih organizacijah združenega dela. Podobna ugotovitev velja tudi za samoupravne organe. Zato tudi povratno informiranje šepa, saj delegacije redkokje vprašajo za delo skupščin SIS.
J. TEPPEY
GLOBOKO: VODA ZA 200 HIŠ
Krajani globoške krajevne skupnosti gradijo dvanajst kilometrov dolg vodovod Dečno selo — Mali vrh — Globoko — Piršenbreg — Bojsno. Zanj bodo prispevali 800 tisoč dinarjev v gotovini, velik delež pa s prostovoljnim delom. Pomagala jim bo Vodnskupnost Novo mesto z vsoto 1300 dinarjev, da bodo s tem denarjem lahko še letos zgradili dva re-zervoaija in dve črpališči. Za glavni cevovod jim trenutno manjka okrog 800 metrov cevi. Ta vodovod je veliko delo in vseh 200 hiš komaj čaka, da bodo dobile zdravo pitno vodo, ki je tudi ob suši ne bo zmanjkalo.
PRVA POMOČ - Na občinskem tekmovanju iz prve pomoči je v nedeljo, 15. maja v Brežicah, sodelovalo dvajset ekip iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Za udeležence so ob tej priložnosti pripravili kosilo, srbski fižol iz vojaškega kotla. (Foto: Jožica Teppey)
Novo v Brežicah
BRE2ICANI V BRIGADAH
Mladina iz brežiške občine sodeluje v delovnih akcijah že od zadnjih aprilskih dni. Prostovoljno delo bo trajalo do konca maja. Vsak dan pride na akcijo po 30 do 50 mladih iz šol in delovnih organizacij. Na moderniziranih občinskih cestah odkončujejo bankine, v Jutranjki so očistili okolico tovarniške hale, ta teden pa so se preselili na brežiški stadion. Vsega skupaj bodo opravili okoli 7.000 delovnih ur, od tega 3.000 na stadionu.
POMEMBNI
DOKUMENTI
Letos računajo v brežiški občini na sprejem pomembnih dokumentov s področja urejanja prostora. Med njimi so: prostorski načrt občine, urbanistični program in zazidalni načrt za Dobovo, zazidalni načrt za Bizeljsko, zazidalni načrt za kare I v Brežicah, delna zazidalna načrta za Artiče in Pišece, projekt vinske ceste ter lokacijska dokumentacija za novo avtobusno postajo in dijaški dom.
USMERJENO
ŠOLANJE
V Brežicah si prizadevajo, da bi Šolski center dobil soglasje za izobraževanje ekonomskih tehnikov, upravno administrativnih tehnikov tei administratorjev. Marsikaj morajo še urediti, da bodo že to jesen lahko odprli dislocirano enoto Šolskega centra za gostinstvo v Novem mestu, v kateri nameravajo šolati mladino za kuharje in natakarje. V Brežicah hkrati že razmišljajo o drugih novih usmeritvah, po katerih se kažejo potrebe v organizacijah združenega dela. Seveda pa se bodo o usmeijenem izobraževanju dogovarjali najprej v ožji regiji in tako uskladili načrte in potrebe posameznih občin.
NA ŠOLAH DOBRO PRIPRAVLJENI
V aprilu so pripravile obrambne dneve tri šole v brežiški občini: osnovna šola Velika Dolina, osnovna šola Cerklje in Šolski center Brežice. Občinski odbor Zveze rezervnih oficirjev ocenjuje, da so bili vsi obrambni dnevi dobro pripravljeni Povsod so sodelovali rezervni starešine, vključile pa so se tudi družbenopolitične organizacije in KS.
NOV CENTER — Levi breg Save v Krškem hitro spreminja podobo. Se vedno zidajo stanovsfl*
bloke, več starih hiš pa so porušili, da so napravili prostor novemu mestnemu središču. Da pa na desnem bregu pozneje ne bi zamrlo, bodo zgradili tam novo skupščinsko zgradbo, v kateri d® , imele prostor tudi vse družbene politične organizaefe. Sodišče bo prav tako ostalo v starem ^ mesta. (Foto: Jožica Teppey)
Občani za ureditev Bohorja
Sindikat podprl zamisel Senovčanov za izletniško in rekreacijsko središče na Bohorju
delovnemu človeku nudili govrstne oblike za smotn^.^
Bohorju, naj^šji gori v krški občini, se obeta novo obdobje. Tamkajšnja planinska koča in med zadnjo zimo postavljena vlečnica naj bi dobOi nove sosede, ki bodo sestavljali izletniški in rekreacijski center, ki ne bo pomemben le za senovsko krajevno skupnost, marveč za vso občino in mnogo širšo okolico.
Idejo za ta načrt, kije seveda zrasla na Senovem, prav zaradi njenega dosti širšega pomena, razvija naprej občinski sindikalni svet. Taje pred dnevi že sklical prvi sestanek iniciativnega odbora, ki mu predseduje Adam Vahčič. Imenovali so tudi člane treh komisij. Na sestanku so predstavili'celotni program, ki vk|učuje vrsto stvari. Planinska koča bo tudi poslej obdržala svojo sedanjo vlogo služiti planincem, seveda pa jo bodo popolnoma obnovili in nekoliko preuredili.
ŠOLANJE ROMOV
V krški občini se trudijo, da bi čimveč Romov vključili v šolo ter jih naučili vsaj brati in pisati. V minulem šolskem letu je obiskovalo popoldansko šolo deset Romov, dva otroka redno šolo, osem pa jih je bilo v mali šoli. Napredek pri šolanju Romov je bil dosežen pred dvema letoma, ko sta začeli načrtno akcijo za šolanje Romov izobraževalna skupnost in skupnost otroškega varstva.
Trenutno se šola 35,71 odst. romskih otrok, vendar s tem v občini niso zado-volj ni. Radi bi predvsem poskrbeli tudi za tiste Rome, ki ne morejo slediti pouku v redni šoli in jih bodo zato morali kategorizirati.
Na drugi strani pa so tu še otroci, stari več kot deset let, ki doslej niso obiskovali nobene šole. Zanje je nujno potrebno naknadno izobraževanje, da bodo znali vsaj najnujnejše stvari za življenje. Kaže pa se tudi velika potreba po poklicnem usposabljanju in zaposlovanju mladih Romov po izstopu iz osnovne šole. Za sedaj so preveč prepuščeni sami sebi, zato je med njimi veliko prestopnikov, ker mimogrede podležejo vplivu okolja, v katerem živijo.
Na novo bodo ob njej postavili hotelsko^ostinski objekt, v okolici pa zgradili nekaj športnih igrišč, trim stezo in nekaj sprehajalnih stez. Te naj bi vodile predvsem do pomembnej-ših spomenikov iz obdobja narodnoosvobodilnega boja, ki jih na Bohoiju ne manjka (partizanska bolnišnica, partizanska tehnika „France Prešeren", »Srebrni park“, Jevša itd.). Zadnji del sedanjega načrta predvideva še gradnjo sistema-brunaric za letovanja, za katere naj bi se seveda v prvi vrsti zanimale delovne oiganizacije. ,
Če bo delo potekalo tako, kot si zamišlja iniciativni odbor, naj bi bil večji del načrta zaključen že v sredini naslednjega srednjeročnega obdobja, to je nekako 1982. Skupno s šport-no-rekreacijskim centrom brestaniške krajevne skupnosti, ki ga ta čas že gradijo, in športnimi objekti na Senovem bo to seveda izredno pomemben prispevek v prizadevanjih, da bi
DOM BREZ GOSPODARJA
Leskovčani, ki se danes ponašamo z lepo in zavidanja vredno šolo, vse prehitro pozabljamo na stari zadružni dom, zgrajen z žulji in znojem naših očetov. Zgradba, ki je toliko časa dobro služila svojemu namenu, je ostala brez gospodarja. Streha pušča, vrata so gnila, okenska stekla razbita. Je mar to naša hvaležnost? Ob novih delovnih uspehih bi morali stare bolj spoštovati.
MIHA LETNAR Leskovec pri Krškem
bo prostega časa in za praV1
dih*	to
Dodati pa moramo se i >
so se v senovski krajevni
nosti odločili za uresničite ,
črta prispevati obveznice tep ^
liškega cestnega posojila- ^
nam povedali, so jih °b^. ^
slej prispevali že za okoli 5
lijonov starih dinarjev._	^
SPOMINSKA BROŠURA
Do zbora aktivistov in
Kozjanskega odreda na vem bodo izdali v Krškem minsko brošuro o delu par •> ske tehnike „France PreS?..j na Bohoiju in označili kraj je delovala, s spominskim 0 žjem. Slovesno srečanje cev bo 22. julija na S011 na predvečer pa bo na partizanski miting.
Krške novice
tudi zunaj smetišča, sredi Krškega polja-Teppey)
OCENA SISTEMA - Minuli teden so v krški občini potekale javne razprave, ki so jih vodile krajevne konference SZDL in na katerih so ocenjevali delovanje delegatskega sistema, njegove sedanje pomanjk|i-vosti in pridobljene izkušnje. To je bila hkrati ena pomembnejših akcij, ki so vključene v program na nove volitve v prihodnjem letu.
RES USPEŠNO - Enodnevna akcija zbiranja odpadnega papirja v Krškem, Brestanici, Kostanjevici, Leskovcu, Podbočju, Koprivnici in na Senovem je izredno uspela. Medtem ko so lani v dveh dnevih mladi člani Rdečega križa zbrali okoli 26.000 kilogramov odpadne surovine, soje tokrat kar okoli 20 ton.
SEDAJ RES KONEC - V krški občini so akcijo zbirarja pomoči s potresom prizadetemu Posočju nadaljevali še do konca aprila. Zato so šele pred kratkim objavili dokončne podatke, ki povedo, da so prizadetemu prebivalstvu pomagali precg več, kot so obljubili sprva. Prispevek krške občine oziroma njenih dclov-
ter
nih ljudi znaša v denarju, n1, in delu kar nekaj ne dinarjev, ali 32,1 oa^i predvidenega.
NOVI KADRI -usposobljenih kadrov -*• i
športoo-rekreacij ske krški občini izredno Zato je toliko bo| P°m je ob koncu tedna v	w,yn<>	Lc
lavske univerze in močjo visoke šole za tel toJje pričelo šolanje za orS^[ reacije. Na programu o davanj in praktičnih vaj.
DRUGA ŠTEVILKA ^ ^ tf,. den je občinski	y°Ze
že drugo letošnjo štev	0, p J* |
cij“. Tokrat prinaša)o	^	5
mbnejših vesti iz Prc.
monejsin vesu u k*—. prispevek o delavcu i iol°,Jr gled minulih PraZMaSledni* in športno prilog0-lka bo izšla, kot je pl i0 t>-j četku junija, P°svc L; reK^ celoti delavski šPorHL,
organiziranim dopust ■
■					
Ej					
DOLENJSKI LIGT
Siran uredila: j'02IIA TtPPEV
Zakaj šepa odločanje v SIS?
Premajhna družbenoekonomska razgledanost delegatov zmanjšuje vpliv porabnikov — Delegacije ne uživajo dovolj podpore družbenopolitičnih dejavnikov v tozdih in KS
slL Z ®asflskim;~ ^vniški kolektivi že vseskozi vzorno sodehi (j.,. n,ehanična	takega sodelovanja je tudi nova gasil
J° Uspeš^ noj, ™ nov avto. Oboje so sev niški gasilci v ne-
na vaii m P H ctannvankUmi hlnlri
tem se Sp im? ~~	prt	sevnBklh gasilcev omogoča varen spust z najvišjih nadstropij blokov. O
J lahko prepričal vsak, kdor sije v nedeljo dopoldne ogledal vajo. (Foto: Železnik)
gospodarstvo podpira gasilce
vodstvo občinske gasilske zveze v Sevnici — Jože Smodej poslej častni predsednik
nov orodn^ ^3S^° društvo v občini v Sevnici je pred dnevi dobilo ste v voz TAM 2001 in mehansko lestev. Denar za to opremo Ž°spodarshfm P°. P°.sebnem samoupravnem sporazumu prispevala Gasil ° e *n samouPravna stanovanjska skupnost.
jem strahn° u‘i|.vedno v n^več-	mema za dovoz v težje dostop-
,bi bUo>če bi	ne kraje, predvsem zaradi velike
n^kih ctAi°?r v |Pteri °d sev-	teže. Novi TAM je mnogo
stolpnic. Ze vrsto let reSevartp6r Vflik Požarni prt za
P?. Tabilahv1 ? višjih nadstro-če bi	koristno	služil	le,
lahko preh?iSHC1 °b požani še Pij, da bi 1'?15Sih nadstr°-°^na kar	ko	spustili	z
D°bavlienPa,je ma^° veijetno.
na & *
■ kolico. Ra7t kraJ nesreče s pri-
toni 70 ctr. n^ena ^ P°d ko-v*soko. PmJ seže 21,5 metra
je že^ig ”Praga“ k°t orodni voz
miizej. v c.r g0dna za gasilski
avtocisternn tS° S1 P°magali z > ta pa j e manj pri-
okretnejši.
S financiranjem prostovoljnega gasilstva še zdaleč ni vse v redu. V sevniški občini so med prvimi v Sloveniji ustanovili požarno skupnost. Vseeno pa so gasilci v sevniški občini lahko zadovoljni s podporo, ki jim jo nudi gospodarstvo. To je na nedavni delegatski skupščini občinske gasilske zveze poudaril tudi predsednik sevniških gasilcev Tone Koren. Požarna skupnost je s svojim načrtom tudi vključena v paket samoupravnih sporazumov in planov ostalih interesnih skupnosti v obči-
takega sodelovanja je tudi nova gasil-w nov avto. Oboje so sevniški gasilci v ne-03 vaji med stanovanjskimi bloki.
Sevniški paberki
•dn0 S h0vO SENCO X,
% v? dft gre	~~	Nena-
B0fcterim v BoJta-Vse SliV	asfaft^nju »daj. ko
52*- V«? k?tanjasfc^ik;orai
i#i
W „ Za '
A
'U	"eurejeno
*	»kateriso*«*eg»
•t5
Lr,' glavnt-m a' aicer pa k
iS v
POTI -
1 žborom sn|)Cn!iahjC0 Pred ’ Set,c	P°hvaIUa
^ je poskrblje-
no za to, da se ne bo nihče zgubil med potjo.
MLADI GASILCI TEKMOVALI - V Mirenski dolini je bilo občinsko tekmovanje mladih gasilcev. V A skupini pionirjev so zmagali Sevni-čani, pri mladincih pa Boštanjčani. V skupini B je prvenstvo po hudem boju ostalo deljeno med Bregom in Poklekom, oboji so namreč osvojili enako število točk. Pionirke so pripeljali le loški gasilci in niso imele konkurence. Članice bodo tekmovale skupaj s člani v jeseni, računajo, da bo nastopilo pet do šest ekip.
NEPRAVE ZASTAVE - Novi odlok o varstvu okolja, redu in snagi v sevniški občini med drugim prepoveduje tudi sušenje perila na vidnem mestu po balkonih v Sevnici. V nedeljo gasilcem takšnih ,.zastav" z novo lestvijo ne bi bilo težko pobrati na ulici proti zdravstvenemu domu. Prav gotovo jih je videl tudi komunalni inšpektor, ki si je skupaj s požarnim inšpektorjem ogledal vajo.
J ~ 13- moje 1977
ni. Gasilci še vnaprej opozarjajo na ustrezno podporo gospodarstva in družbene skupnosti, saj bo treba nabaviti še marsikaj. Vrsta društev na podeželju seje lotila tudi gradenj gasilskih domov.
ALFRED ŽELEZNIK
Boštanjčan pri Titu
Po ustaljenem redu je po šestih letih sevniška občina spet prišla na vrsto, da pošlje svojega pioniija v delegacjo najmlajših, ki mu bo pred njegovim roj stnim dnevom lahko'segel v roko. Društvo prijateljev mladine je nato z žrebom določilo za to izjemno čast boštanjsko osnovno šolo.
Učenci te šole so povsem samoupravno v okviru svoje šolske skupnosti izbrali učenca sedmega razreda Damjana Blatnika. Ta čast j e pripadla Blatniku ne le toliko zaradi marljivega učenja, temveč tudi zaradi lastnosti dobrega tovariša. Damjan dela razen v številnih krožkih tudi v šolski hranilnici, ki je med najuspešnejšimi med temi „predstavništvi“ Ljubljanske banke v občini, ravno tako je zelo prizadeven v šolski knj ižnici. O njegovih vtisih z obiska pri predsedniku Titu bomo še poročali.
v_____________________
SEVNICA: OSREDNJA
PROSLAVAJUBILEJEV
Osrednja proslava ob partijskih jubilejih, 85-letnici tovariša Tita in njegovi 40-letnici prihoda na vodstvo partije bo v sevniški občini v soboto ob 9. uri na stadionu osnovne šole Savo Kladnik v SevnicL Povabilo za osrednji govor je z zadovoljstvom sprejel dr. Avguštin Lah, podpredsednik slovenskega izvršnega sveta. Dr. Lah je bil po vojni nekaj časa tudi direktor sevniške Kopitarne.
/ N
NOVO VODSTVO OBČINSKE GASILSKE ZVEZE
Kljub visoki starosti je odgovorno nalogo predsednika občinske gasilske zveze do zadnje skupščine vodil dolgoletni predani gasilec Jože Smodej. Novi predsednik je Martin Kovač iz Jutranjke, Jožeta Smodeja pa so delegati izvolili za častnega predsednika. Zaradi novih predpisov, ki terjajo celo od prostovoljnih društev in združenj dvojno knjigovodstvo, so pri požarni skupnosti zaposlili tudi knjigovodjo, ki bo to delo in tajniške posle vršil tudi za občinsko gasilsko zvezo. To opravilo so gasilci zaupali Rozaliji Mlakar. Poveljnili občinske gasilske zveze je tudi nadalje višji gasilski častnik Tone Simončič.
Dražja stanarina, vendar hkrati tudi ugodnejši kriteriji za družbeno nadomestilo
ima avto, ne more računati na pomoč
Kdor
Tisti, ki upravljajo z družbenimi stanovanji, že dolga leta opozarjajo na prenizke stanarine, ki ne krijejo niti stroškov za tekoče vzdrževale. V obdobju do leta 1980 naj bi se stanarine povečevale, samo letos naj bi to povišanje naraslo za 30 odst.
Vsem stanovalcem seveda ne našteli mnogo določil, ki ome-
bo treba seči v žep po dodatnih 30 odst. denarja. Predlaganih dejanskih 18 odst. predstavlja razliko med že povišano stanarino za tiste, ki so se greli ob centralni kurjavi. Na območju trebanjske občine se bodo tako stanarine povečale za 18 odst. od prvega julija dalje. Hkrati s tem odlokom bo pričel veljati tudi nov odlok o subvencioniranju stanarin, ki znatno razšiija krog upravičencev. Nihče seveda ne bo prejel popolnega nadomestila stanarine, saj ta znaša lahko največ le 80 odst vsega zneska. Sestavljalci odloka so
SEMINAR O OBRAMBI IN SAMOZAŠČITI
Občinska konferenca SZDL v Trebnjem je v začetku maja izvedla uspel seminar o ljudski obrambi in samozaščiti. Udeležba je bila izredno dobra. Razen predsednika občinske skupščine Trebnje Slavka Kržana, kije govoril o razrednih osnovah družbene samozaščite in o razvoju varnostnega sistema, so predavali sami gostje. Uroš Dular, predsednik občinske konference SZDL Novo mesto je govoril o nalogah družbenopolitičnih in drugih skupnosti pri krepitvi družbene samozaščite, Niko Bricelj, načelnik UJV Novo mesto, in Vinko Pavlin sta predavala o varnostnih razmerah v državi, Brane Suhi je obdelal vlogo družbene samozaščite v krajevni skupnosti, Ivan Slapnik pa je obravnaval delo odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. *
j ujej o krog upravičencev. Prav je, da ne more prejemati družbenega nadomestila za stanarino tisti, ki daje del stanovala dalje v najem. Ravno tako bodo izločeni tisti, ki imajo lastno vseljivo stanovanje ali vikend ali druge večje nepremičnine. Po-
KORISTNI ODPADKI
Komaj štirinajstčlanski kolektiv trebanjske delovne enote mariborske Surovine je lani po zaključnem računu ustvaril dober milijon dinarjev čistega dohodka, s čimer bi se prav rado ponašalo tudi kakšno večje podjetje v občini Marsikdo je posmehljivo gledal na njihovo dejavnost, v kateri je skritega mnogo ur pridnega dela na širokem območju od železniškega razre-zališča dosluženih vagonov pri Dobovi, dolenjske kovinske industrije, vse do Ozlja na Hrvaškem.
Doslej delavci niso imeli zavidanja vrednih delovnih pogojev. Največkrat so bili tarča pikrih opazk na račun ropotije za trgovino kmetijske zadruge. Poslej bodo delali v novih prostorih v bližini Trima. V soboto slavnostno izročeni delovni prostori in pritikline so vredni 3,5 milijona dinarjev. Dobili bodo tudi stiskalnico in drugo pomožno opremo. V govoru pred novimi objekti je predsednik občinske skupščine Trebnje Slavko Kržan pohvalil prizadevnost trebanjske delovne enote in razumevanje matičnega podjetja. S svojo dejavnostjo nemalo prispevajo za čistejše okolje, industrija pa na ta način prihaja do prepotrebnih surovin.
A. Ž.
tuhe ne bodo deležni tisti, kjer imajo v družini koga, ki bi se lahko zaposlil, vendar se noče. Do zagate pri glasovanju delegatov o tem, ali do subvencije niso upravičeni tisti, ki imajo še osebni avto, je prišlo še pri ponovljenem poimenskem glasovanju na zadnji seji občinske skupščine. Alije avto luksusali ne, še marsikje ni razčiščeno. Nekateri delegati so opozarjali na mlade družine, ki imajo avto še iz samskih časov, in podobno. Vseeno je bilo komaj z glasom več izglasovano, daje avto luksus; kdor ga ima, ne bo prejel subvencije za stanarino! Opozorjeno je tudi bilo, daje pravice laže dajati, kot jemati. Do nasprotnega bi prišlo prav lahko, če ne bi bili odločni pri omejevanju, nazadnje pa bi ostali praznih rok tako tisti, ki so res upravičeni do družbene pomoči pri stanarini, kot tisti, ki to niso.
ALFRED ŽELEZNIK
ŽIVO NA TRASI - Podobnih prizorov kot je ta na sliki ob gradnii vodovoda v trebanjski Suhi krajini, letos ne bo manjkalo. Tokrat bodo poleti priskočili na pomoč tudi brigadirji.
PRIZNANJE ZA RAST - V soboto so se zbrali komunisti Trima na slavnostni seji v počastitev
visokih jubilejev naše partije in tovariša Tita. Slavnostni govornik, predsednik komisije predsedstva CK ZKS Roman Ogrin, je pohvalil prizadevanja kolektiva pri razovju iz male obrtne delavnice v sodobno tovarno ob hkratni vzorni skrbi za razvoj samoupravljanja. (Foto: Železnik)
ČESTITKE
MILIČNIKOM
V počastitev 13. maja, dneva organov za notranje zadeve, je predsednik občinske skupščine Trebnje Slavko Kržan v petek povabil miličnike v Veliki Gaber na krajšo slovesnost, na kateri je med drugim dejal: „Čeprav si zadnja leta prizadevamo za podružbljanje varnostnega sistema z razvojem družbene samozaščite in varnostne kulture, je v tem času dejavnost organov za notranje zadeve kot specializirane strokovne službe še vedno potrebna. Delo organov državne in javne varnosti se sicer spremila s tem, da se vedno bolj oslanja na sodelovanje z občani."
Miličnikom trebanjske občine je predsednik občine Trebnje izrekel čestitke ob njihovem prazniku in njim zaželel še mnogo delovnih uspehov.
JANEZ PLATIŠE
TREBANJSKE IVERI
NI BIL POPUST - Kdorkoli je v soboto v Trebnjem hotel kupiti navaden črno beli film, si je lahko dodobra obrusil pete. Kljub dobri volji z njim niso mogli postreči niti v trafiki sredi Trebnjega niti v tisti zraven Borova. Trafikanti se boje večjih zalog filma, ker ne gredo. Predzadnjo soboto pa je bila birma, zato bi šlo za med vse, kar je bilo podobnega celuloidu. Podobno je bilo z nageljni, ki jih je brežiška Agraria na veliko ponudila. Crno bele filme je konec tedna imel na zalogi le kiosk Dela.
RAZLIČNI NAČINI - Podrtija v Bruni vasi je bila za mimoidoče dolgo kamen spotike. Slednjič je Rafko Pibernik le pričel podirati hišo, a očitno ni izbral dovolj učinkovitega načina. Nekdo drug je dal za nekaj kapelj bencina in vse skupaj z nekaj jeze zažgal, in s tem menda ni niti razburil gasilcev. Podobno znamenitost imajo tudi v Trebnjem
blizu križišča ceste za Mirno peč. Zanimivo bo videti, kako se bodo zadeve lotili tu.
ZAPLATE - Končno so pričeli krpati trebanjski asfalt. Zaplate so sicer velike, luknje in razpoke pa še večje. Čas bo pokazal, kdo je koga. Gume in podvozje avtomobilov ne rečejo nič, sicer pa je avto itak luksus.
RAZUMI ČE MOREŠ - Delegat s Trebeljanskega je ob obravnavi poročila občinske uprave povsem upravičeno opozoril, da ne razume celega odstavka v tem poročilu, kjer je govor o štipendiranj u, ker je v njem toliko spakedrank, tujk in nerazumljivih stavkov. Dobil je pojasnilo - v podobnem stilu poplave besed, naenkrat se je plaz ustavil: ,,Je delegat s pojasnilom zadovoljen? “ „Sem,“ je bil odgovor. „Sicer bo rebus se večji," je pripomnil drugu
TREBANJSKE NOVICE
Stran uredil: ALFRED 2ELEZNIK
DOLENJSKI LIST
Kdo zmore za svoj kot in kdo ne
Koristni odpadki
Trebanjska Surovina lani največji ostanek dohod-ka v občini_______________________
Komaj štirinajstčlanski kolektiv	trebanjske	delovne
enote mariborske Surovine je lani po zaključnem računu ustvaril dober milijon dinarjev čistega dohodka, s čimer bi se prav rado ponašalo tudi kakšno večje podjetje v občini. Marsikdo je posmehljivo gledal na njihovo dejavnost, v kateri je skritega mnogo ur pridnega dela na širokem območju od železniškega razrezališča dosluženih vagonov pri Dobovi, dolenjske kovinske industrije, vse do Ozlja na Hrvaškem.
Doslej delavci niso imeli zavidanja vrednih delovnih pogojev. Največkrat so bili tarča pikrih opazk na račun ropotije, za trgovino kmetijske zadruge. Poslej bodo delali v novih prostorih v bližini Trima. V soboto slavnostno izročeni delovni prostori in pritikline so vredni 3,5 milijona dinarjev. Dobili bodo tudi stiskalnico in drugo pomožno opremo. V, g-ovoru pred novimi objekti je predseednik občinske skupščine Trebnje Slavko Kržan pohvalil prizadevnost trebanjske delovne enote in razumevanje matičnega podjetja. S svojo dejavnostjo nemalo prispevajo za čistejše okolje, industrija pa na ta način prihaja do prepotrebnih surovin.
A. Z.,
s__________________________________y
m
Pionirji tovarišu Titu
Najboljše želje mokronoških šolarjev ob njegovi 85-letnici	 .
Tovariš Tito da mnogo na mladino, na pionirje. Le-ti li ne zamudijo priložnosti, da mu ob obisku katerega*"? kraja v naši deželi ne bi stisnili v roke cvetja, ga polP Mokronoškim vrstnikom seje pred leti ponudila taka pr ’ med drugim se je z ženo in spremstvom okrapčal v go Petra Deva, udeležil pa seje tudi poljšjega lova.
Mladi imamo mnogo vzrokov, pa naj si bodo pevci, igralci, košarkarji, nogometaši ali karkoli drugega. Toda ti vsi so idoli svoje zvrsti, a tovariš Tito
MALI, A ŽILAVI - V soboto je predsednik trebanjske občinske skupščine Slavko Kržan (na levi) prerezal trak pred vhodom v nove poslovne prostore trebanjske enote mariborske Surovine. Otvoritve so se udeležili tudi generalni direktor Surovine Vinko Pravnik, pomočnik direktoija tozd Dušan Sekavčnik in predsednik delavskega sveta Janez Šebenik. (Foto: Železnik)
Izvršni svet ve, kaj hoče
Minilo je obdobje začetnih težav, vseeno pa je delo dosti težje kot prej
Hkrati z množico poročil raznih organov na sejah spomladanskih sklicev občinske skupščine je bilo na zadnji sgi predloženo po enoletnem obdobju tudi poročilo o delu občinskega izvršnega sveta. Izvršni svet v trebanjski občini je kot drugod glavni pobudnik akcije v občinski skupščini za urejanje raznih zadev.
Ob vsej obilici dela je ne
komunalnih skupnosti to polet-JC’	A.	ŽELEZNIK
je vzor vsega lepega, pravičnega, naprednega. In ravno zaradi teh lastnosti želim tovarišu Titu, da bi se vse njegove napredne misli in vsa njegova hoterga uresničila. Želim mu, da bi se uresničile njegove žeje in želja nas vseh, da bi se pospešila politika neuvrščenosti in prišla do svojega končnega cilja, da bi se neuvrščene in nerazvite države upoštevale v ravno taki meri kot vse razvite države. To želim Titu, poleg tega pa, da bi še dolgo vodil našo socialistično državo.
-	Mnogi ti želimo še veliko veliko takih let, kot si jih imel do sedaj. Tudi jaz sem med tistimi. Moje žeje so kakor vse dru-
ge, da bi pač še dolgo P1^ med nami in užival deželo no, kot si j o zgradil.
- Ob tvojem rojstnem dn Ti, dragi naš tovariš Tito, vse tisto, kar si sam ob s g prazniku naj boj želiš, ^ m zdrava, srečna leta v nasi lep movini, katere sreče kovač
in si tudi Ti.	„r:su
- Če bi jaz čestitala tovarB“
Titu za rojstni dan, bi mu prej zaželela, da bi bil se med nami in da bi nas vo mirnih poteh. Želela bi mu da bi bil zdrav in da bi z laJlK
opravljal svoje delo.	hinaS
- Najbolj si želim, da “ ,
obiskal	in	da	bi	mu	lahko	st^
roko.
PIONIRJI ODREDJ JANČUA MEVg. OSNOVNA SOLA MOKRO*00
POHVALILI DANO - Delega-
cjja italijanskih strank, kije bila v začetku minulega tedna na tridnevnem obisku v trebanjski občini, je ob obisku v mirenski Dani pohvalila sodobno organizacijo proizvodnje ter samoupravno in politično življenje v tovarni Na sliki: slovo na tovarniškem dvorišču. (Foto: Železnik)
dvomno spodbudna ocena predsednika občinske skupščine Slavka Kržana, da so gradiva, pripravljena za delegate, vse boljša. V dosedanjem obdobju je bila najbolj očitna vrzel pri delu tega organa pri povezo-, vanju dela samoupravnih interesnih skupnosti, za kar nekateri predlagajo ustanovitev posebnega koordinacij skega organa.
Predsednik občinskega izvršnega sveta Janez Zajc je tudi tokrat opozarjal na obremenitev nepoklicnih članov, ki se ne morejo enakopravno vključevati v delo sveta, ker so preobremenjeni z delom na svojih delovnih mestih. Koristno napotilo za bodoče kadrovanj e j e, da bo za to treba iskati ljudi, ki bodo delu v izvršnem svetu lahko posvetili še kaj več časa, kot samo sodelovanju na sejah. Takšna pomoč ostrim članom izvršnega sveta je dobrodošla predvsem pri izvrševanju sklepov, kar je težje od gole priprave odlokov.
Težave so za trebanj sko občino prav posebne. Znano je, da kljub vsem dosežkom tudi večja središča še niso zadovoljivo razvita. Mnogo truda bo še treba pri iskanju načina, kako bi delovne organizacije le pripravili do tega, da bi sprejete obveznosti do financiranja krajevnih
Janez Zajc, predsednik IS: ,JPcv trebno je mnogo dogovarjanja!"
skupnosti tudi izvrševale, ne le podpisovale. Mnogokaj perečega, ponavadi je to komunala, naj bi se rešilo z ustanovitvijo
”Y§S'r - '
OSVEŽITEV - Septet deklet trebanjske osnovne šole vse uspešneje nastopa v svoji krajevni skupnosti. Čeprav v nepopolni sestavi, so lepo zapele na sobotni slovesnosti v Trimu, pokrovitelju njihovega pionirskega prapora.
OBISK V MUZEJU
Učenci osmega razreda smo zadnjič obiskali znani Kozlevčarjev muzej v Slovenski vasi. V štirih sobah je toliko razstavljenih predmetov, da skoraj ne veš, kaj bi gledal V tem zasebnem muzeju je najbolj poznan Trubarjev kelih, ki pa je zelo preprost V muzeju je tudi nekaj lastnikovih portretov; enega od njih je naredit Božidar Jakac. Največ podob, kipcev in slik je nabožne vsebine.
Tudi drugim priporočam ogled tega muzeja, če jih bo pot zanesla v nase kraje.
DARJA SLAK
TREBANJSKE NOVICE
DANES TEKMOVANJE EKIP PRVE POMOČI
Pod pokroviteljstvom Kmetijske zadruge Trebnje bo danes, 19. maja, ob 15. uri popoldne na športnem igrišču v Trebnjem občinsko tekmovanje ekip prve medicinske pomoči. Tekmovanje je pripravil občinski štab civilne zaščite v sodelovanju z občinskim odborom Rdečega križa.
SREČANJE OB KRESU
Med številnimi kresovi širom po Sloveniji je na večer pred 1. majem zagorel tudi naš - kres mokronoških miadinccv. Na grad smo povabili tudi krajane in vse borce NOV m jim pripravili priložnosten program. Ob prasketanju visokih zub^ev so nam borci dolgo v noč pripovedovali svoja doživetja in obujali spomine na čas, ko je bil rdeč nagelj v spotiko žandarjem.
Upamo, da se bomo na proslavi dneva mladosti zopet srečali v tako
velikem številu.	____
VINKO STARIČ Mokronog 170
Prazniki petih krajevnih skupnosti
   ———:-------------------———
'J
Praznovanje praznikov KS Trebnje, Dolnja Nemška vas. Račje selo, Stefan • povezali tudi s podelitvijo priznanj OF v krajevnih skupnostih
Konec minulega tedna je slavilo svoje krajevne praznike kar pete-. ro krajevnih skupnosti v trebanjski občini. Že tradicionalno ga slavijo skupaj Trebnje, Dolnja Nemška vas, Račje selo in Štefan v spomin na napad cankaijevcev na Trebije, krajevna skupnost Čatež pa slavi svoj praznik v spomin na prvo partizansko akcijo.
LEPA ZADNJA POT
Že pokopane želje vaščanov Grma pri Trebnjem se bodo končno uresničile: dela na asfaltiranju poti do pokopališča v vasi se bodo kmalu začela. Asfalt bo nargen s prispevki vaščanov, ki so zbrali petdeset tisoč dinarjev. Kako težko je bilo zbiranje denarja, vas lahko prepriča že podatek, da ima vas samo devetnajst hišnih številk in kar trinajst upokojencev. Kljub prizadevanju večine bi dela kmalu propadla, saj nekateri vaščani niso hoteli prispevati dogovorjene vsote. S prizadevnostjo tov. Slaviča in ponovno zbiralno akcijo sc je finančni problem nazadnje le rešil in dogovorjena vsota je celo presežena.
Krajevna skupnost Dol. Nemška vas upa tudi na pomoč ostalih vasi, ki pokopujejo svojce na tem pokopališču, in tudi delovnih organizacij, kjer so zaposleni naši krajani.
FANIKA MALlSlČ Grm 11 68210 Trebnje
V	krajevni skupnosti so priznala podelili kmetoma Antonu Kuken-bergerju iz Gornjih Pcnikev, clcktro-inst?!,i teijn, Strrifhru Kovačiču iz Dolnje Nemške vasi, ključavničarju Mirku Gačniku iz Češnjevka, medicinski sestri Milki Lenič iz Dolnjih
Čisti računi
Na zadnjem skupnem zasedanju delagatov zbora združenega dela in krajevnih skupnstosti občinske skupščine v Trebnjem so delegati znova dali „v hladilnik“ predlog programa dela krajevne skupnosti Trebnje. Delegati so že na eni prejšnih sej poslali nazaj programa krajevnih skupnosti Trebnje in Knežja vas, ker pri posameznih postavkah ni bilo izračunov, koliko bodo akcije veljale.
Ovrednoteni program KS Knežja vas ni doživel omembe vrednih pripomb. Programa trebanjske krajevne skupnosti pa se je temeljtito lotila mirenska delegacija. Mirenčani bi predvsem radi vedeli, kaj se skriva za več kot 45 odst. trebanjskega finančnega načrta, ki je označen na kratko z besedami -ostali viri. Mirenčani se seveda tudi niso zadovoljili s pojasnilom, da so to sredstva občanov, ker je prispevek občanov naveden v posebnem stolpcu programa. Skratka - predsedujočemu Ivanu Stariču ni ostalo drugega, kot da je točko umaknil z dnevnega reda do ponovne obravnave z jasnimi številkami.
Tako bo program trebanjske krajevne skupnosti prišel pred delegatsko občinsko skupščino še tretjič. Po pr e govoru gre tretjič rado, vseeno pa se kaže le vprašati, ali je to potrebno. Očitno je to prilivanje olja na že tako prisotna sumničenja o skritih virih. Nečiste igre Trebanj-cev seveda ne gre obtoževati. Če drugega ne, velja vseeno pribiti, da bi p bodoče kazalo programe krajevnih skup nosti dati >’ roke tudi družbenopolitičnim organizacijam.
A. Ž
________________________S
Ponikev in učitelju matematike in fizike na trebanjski osnovni šoli Stanislavu Sitarju.
V	petek zvečer so priznaja OF podelili tudi v krajevni skupnosti Čatež. Prejeli so jih: Zofka Kotar -gospodinja iz Dolenje vasi, Anton Mrhar - delavec s Čateža, Jože Bregar - direktor Elme - tozd Elektro-material na Čatežu, kmeta Stanislav Bregar s Čateža in Drago Zagorjan iz Zagorice.
Slavnostnega vzdu§a ni manjkalo nikjer, v Trebnjem so to praznovanje povezali tudi z izročargem namenu novih poslovnih prostorov mariborske Surovine v soboto dopoldne. Osnovna organizacija ZK v Trimu je v soboto pripravila slavnostno sejo v počastitev visokih partijskih jubilejev in jubilejev predsednika Tita. Ob tej priliki so v tovarni odkrili tudi skulpturo Toneta Svetine.
Ob teh praznovanjih so v posameznih krajevnih skupnostih podelili tudi krajevna priznanja OF. Za dolgoletno družbenopolitično delo v krajevni skupnosti Trebnje je bilo minuli petek na slavnostni seji sveta KS, delegatov in vodstev družbenopolitičnih organizacij podeljenih kar 15 teh priznanj. Prejeli sojih: upokojenci Jože Sever, Ivanka Smole, Alojzija Žorž, Jožefa Gabrijel, Tone Uljančič, Darinka Japelj, Franc Mastnik, Alojz Bukovec in Alojz Breznik. Priznanja so pr geli tudi kmet Alojz Gcrmovšek, inž. Jože Falkner, Stanc Kolenc, Ivan Zajc, Alojz Lamut in Franc Maraš.
------------------------  «e	&
V	krajevni skupnosti R^tof, so priznanja podelili. jji Antonu Zavrlu iz Hudg,
Povhu iz Blata in Francu 5	^
Velike Sevnice ter upo >* Janezu Klemenčiču -Adolfu Dimu (oba iz Hudgr^
TREBNJE: SD TREBNJE IN GODNJAVEC
V	počastitev praz:n«1 krajevne skupnosti je tje na strelišču v Prapročah družinsko tekmovanje.	;
vojaško puško. Vrstni red % <.
Trebnje HI (608 krog^
Matija Gubec (Dob) 5» >0y), no: 1. Godnjavec (1°2 K j Cugelj (159) itd.
POMNIK O JUNAŠKE^o^
CU - Mladina m® Nf osnovne šole še naprJ p p zbira prispevke stavitev spomenika	.^jti
cu, ki ga bo med le	.j (er
lejnim Taborom bodo^ Jože Volarič. Maket ^ spomenika že hramj
URA C ASA - TUDI URA OBRAMBE - Rom®"
sobi odkril sugestivno skulpturo Toneta Svetine, , ]aVCeV (j 0 J3 klonil kolektivu, v katerem je lani ob pomoči	zna^jtvf
Steber upora sredi Trebnjega. Delo je, kot je	^ j*
Svetino, v glavnem narejeno iz orožja. S tem je 'friui°v način počastil letošnje partijske in Titove jubilej skulptura v veliko čast.
20
DOLENJSKI LIST
Stran uredil: ALFRED 2ELEZN1K
St. 19 (H£>v)
Športna srečanja za dan mladosti
Za letošnje praznovanje dneva mladosti bo v Črnomlju tudi več športnih srečanj, kijih bo organizirala občinska TKS.
V	četrtek, 19. maja, se bodo v rokometu pomerili igralci novomeške Krke in domače moštvo ter ženski ekipi Črnomlja in Duge Rese. Dan za tem, v petek, 20. maja, bo odbojkarski turnir, na katerem bodo sodelovali klubi iz Trebnjega, Žužemberka in Črnomlja.
Osrednja športna prireditev pa bo v soboto, 21. maja, ko bo ob 19. uri na igrišču TVD Partizan pri gimnazi-j i velik telovadni nastop, uro prej pa bo šla skozi mesto parada nastopajočih. Z ritmičnimi vajami bodo nastopila šolska športna društva z Vi-niice, iz Dragatuša, Semiča, Črnomlja ter centra srednjih šol, z ritmičnimi vajami in vajami na orodju pa člani in članice TVD Partizan Črnomelj.
Kot gostje bodo nastopile telovadke iz Zelene jame in Partizana Spodnja Šiška iz Ljubljane. Po telovadnem nastopu bo košarkarska tekma med selekcijo Bele krajine in Železničarjem iz Karlovca.
a
Jf	\
VREME ZA GRADITELJE — Črnomelj se je v toplih pomladnih dneh spremenil v veliko gradbišče. Ljudje porabijo vsako prosto urico, da bi bila hiša čim prej vseljiva, saj pomanjkanje stanovanj tare tudi Belokranjce.
Začelo se je tudi v mestni KS
S soudeležbo krajanov bodo letos v KS Črnomelj asfaltirali več kot 2,5 km cest in ulic
Prispevek v denarju in delu
Po programu črnomaljske krajevne skupnosti naj bi v letošnjem letu asfaltirali skupaj 2.590 metrov mestnih ulic in cest, kar bi stalo 1,440.500 dinarjev. Polovico te vsote bodo v denarju in z delom prispevali prebivalci ulic, ki so zajete v letošnjem programu.
„Le s soudeležbo krajanov lahko uresničimo program, obenem pa se znebimo doslej upravičenih očitkov drugih KS v občini, češ da meščani sami niso nič pripravljeni prispevati za taka dela, medtem ko oni večino del v krajevni skupnosti opravijo sami, s svojim delom in denarjem14 pravijo na KS Črnomelj.
Program so potrdili vsi organi KS, obravnavali pa so ga tudi na zborih krajanov nekaterih sosesk in ulic. Zanj in s tem tudi za prispevek v delu in denarju so se že izrekli zbori krajanov Partizanske poti in Čardaka, Nove Loke ter Prešernove ceste. Tudi krajani iz Ulice padlih borcev so načelno za tak način, vendar zahtevajo, da tudi prebivalci Sa-
deža in Vrtne ulice prispevajo tako kot drugi, čeprav je ureditev teh dveh cest zajeta v programu občinskih javnih del.
Brž ko bodo gotovi načrti, bosta še zbora krajanov Grajske ceste in Ceste pri stadionu.
Za asfaltiranje bodo lastniki hiš v teh ulicah prispevali od 2.500 do 5.000 dinarjev (odvisno od števila hiš v posamezni ulici) ter 20 do 30 delovnih ur. Za to so se obvezali s pismenimi izjavami na zborih krajanov, tako da ne bo potrebno razpisati referenduma. Prav tako so zastonj odstopili potrebna zemljišča za razširitev cest in ulic. Svoj prispevek lahko krajani plačajo v dveh obrokih.
Dela so se že začela na Čar-daku in Partizanski poti, kjer so prebivalci tudi že plačali prvi obrok. Na zborih so imenovali tudi gradbene odbore, ki so povezani z ustreznim odborom pri krajevni skupnosti. KS vodi vse finančne posle, nabavljmaterial, naroča strojne usluge, skratke vse delajo v lastn-režiji; če bi
Brigadirji csš NA LOKVAH
RAZORANA ULICA - Tak je bil pogled na Čardak pred začetkom del. Ko bo položen asfalt, prebivalcem ne bo treba več gaziti blata ali požirati prahu.
Od 20. junija do 4. julija bo 50 brigadirjev iz CSŠ urejalo prireditveni prostor za osrednjo republiško proslavo dneva borca na Lokvah. Brigadirji bodo napeljali 500 m vodovodi in elektrike ter pripravili prostor za več deset tisoč ljudi, kolikor jih pričakujejo na tej veliki proslavi. Zanimivo je, da je za razliko od prejšnjih let zanimanje za to brigado med mladimi v CSŠ zelo veliko, saj se je prijavilo več dijakov kot so jih lahko sprejeli.
ČRNOMALJSKI DROBIR
SO TIRI IZTIRILI? - Tiri, glasilo OK ZSMS, že pol leta niso izšli. Tisti, ki glasilo pogrešajo, se sprašujejo, ali se na mladinskem področju ne dogaja nič novega ali je Tirom kdo podstavil nogo, da so zleteli iz proge. Razlog je menda zelo prozaičen: gradivo za novo številko je zbrano, ni pa nikogar, ki bi tekste pretipkal na matrice.
„Zelo sem bil lačen, saj celo noč nisem nič jedel...“
40 BRIGADIRJEV - Za letošnje mladinske delovne akcije seje iz občine prijavilo 40 mladincev in mladink; 35 jih bo delalo na akciji v Slovenskih Goricah, pet pa v Sisku v brigadi iz pobratene občine Duga Resa.
LAČEN DIREKTOR - Direktor črnomaljske pekarne inž.Jože Urh je zadrg ič malical na grajskem dvorišču. Malcio je v hipu pospravil in potem svoj velik tek takole pojasnil:
dela naročili pri kakšnem izvajalcu, bi bilo denaija seveda mnogo premalo.
„Tudi v bodoče bomo tako delali, saj nam le soudeležba krajanov omogoča, da s sicer skromnimi sredstvi KS veliko naredimo. Veliko pa je vredno tudi to, da smo aktivirali ljudi in se znebili očitkov drugih KS,“ pravijo.
A. BARTEU
POZEBA NAREDILA VELIKO ŠKODE
Čeprav škoda, ki jo je naredila letošnja spomladanska pozeba, še ni natančno ocenjena, pravi inž. Amalija Štefanič, da so sadno drevje in vinogradi močno prizadeti. Pozeblo je skoraj vse sadno drevje, le kakih 60 odst. jablan bo obrodilo. Pozeba je uničila predvsem rdeče sorte grozdja in zgodnje bele, medtem ko so pozne bele sorte v glavnem preživele. Veliko škode je predvsem v novih in obnovljenih vinogradih, kjer za blagovno proizvodnjo sadijo največ rdeče sorte grozdja. Žal večina kmetov pridelka ni imela zavarovanega proti pozebi.
SPREJEM KOMUNISTOV V CSŠ
V	počastitev Titovih in partijskih jubilejev je bila v torek, 10. maja slavnostna seja OO ZK centra srednjih šol. Pripravili so krajši kulturni program, na seji pa so sprejeli 14 novih članov v Zvezo komunistov.
BRONASTE ZNAČKEOF
Letos bodo prvič podelili v krajevnih konferencah SZDL bronaste značke in priznanja OF; podelili bodo 88 priznanj in značk. Krajevne konference bodo na prvih sejah določile, kdaj bodo podelile letošnja priznanja. V prihodnjih letih bo podelitev ob dnevu OF.
PRIPRAVE NA JURJEVANJE -Odbor za pripravo juijevanja je že začel delati. Ta velika folklorna manifestacija bo letos že štirinajstič po vrsti, številnim gledalcem pa se bodo folklorne skupine predstavile v soboto in nedeljo, 11. in 12. junija.
GASILSKI PRAZNIK v Črešnjevcu
PRVA NAČELNICA - Prvič v zgodovini črnomaljske občine seje zgodilo, da je kakšen oddelek dobil žensko za načelnika. Prva in zaenkrat tudi edina ženska na takem položaju je dosedanja sodnica za prekrške Nevenka Ipavec, ki so jo na zadrgi seji skupščine izvolili za šefa odseka za notranje zadeve in hkrati za članico izvršnega sveta. Na obeh položajih je zamenjala Jožeta Sotli-ča, kije odšel v pokoj.
V	nedeljo, 22. maja, bodo v Črešnjevcu proslavili 20-letnico tamkajšnjega gasilskega društva. Na proslavi bodo razvili društveni prapor, v paradi bodo sodelovala gasilska društva in semiška godba na pihala. Zaslužnim in dolgoletnim članom društva bodo podelili priznanja. Po proslavi bo pri gasilskem domu v Cerovcu gasilska veselica. Prireditelji obljubljajo janjčke in odojke na ražnju ter dobro domačo kapljico. Začetek proslave bo ob 14. uri.
DVODNEVNI IZLET UPOKOJENCEV
Komisija za izlete pri črnomaljskem Društvu upokojencev pripravlja 22. in 23. junija dvodnevni izlet. Upokojenci bodo obiskali Kumrovec, Rogaško Slatino, Ptuj, Ormož, Mursko Soboto, Maribor, Dravograd in Velenje ter se po isti poti vrnili domov. Prijave za izlet sprejemajo vsak torek in četrtek od 9. do 11. ure do 2. junija oziroma do zasedbe avtobusa.
Združitev zagotavlja razvoj
V ponedeljek se bo nad 1.800 delavcev Beti in Kometa odločalo za združitev v TIM — Hitrejši razvoj in večja socialna varnost
SOZD
V ponedeljek, 23. maja, se bodo delavci Beti in Kometa na referendumu odločali za združitev teh dveh delovnih organizacij v sestavljeno oiganizacjjo združenega dela Tekstilna industrija Metlika - TIM.
„Težnje po tesnejšem sodelovanju oziroma po združitvi so stare že več let,“je povedala sekretarka sveta ZK Beti Vera Kostelec. „V lanskem letu smo se začeli bolj pripravljati na to akcijo, vendar se je zaradi objektivnih in subjektivnih razlogov vsa stvar nekoliko zavlek-la.“
V	začetku meseca sta samoupravni sporazum o združitvi v SOZD obravnavala delavska sveta in zbor komunistov obeh DO, v tem tednu pa teče javna razprava na zborih delovnih ljudi. Osnutek samoupravnega sporazuma je bil objavljen v Be-tinem glasilu Vezilo in so ga dobili vsi zaposleni v Kometu in Beti.
'vmm
njaitd.“	.
Prednosti, kijih P«"1, #
združitev, je sev< 0behD°> tem so vodilni delavc ^ sindikalni vodje
družbenopolitični	^
|ito seznanili vse ■ j^ev* .Seveda ne more nlh. j0{ez
ti, da bi se vse t0 P°^ tekel n0Č: T°Jf Pf,°HneoV<
postopoma, v dogovor^ kolektivov. Ngvo * združitev v SOZD iu ^ rak, pomembna pr® ^jjvel samo za oba kolek L, nnto tudi za celo občino, p vo pa ima pomen u in še širši. Tudi naprg * mo zapirali, marveč
Vera Kostelec: „Združitev v SOZD zagotavlja hitrejši razvoj in večjo socialno varnost zaposlenih."
mo zapirali, ma	^
lahko še iskali m0Ž	M „
vanja dela in sredstev,
Kostelčeva.
„Prednosti take združitve so nedvomno velike," pravi Kostelčeva.
Slovenska tekstilna industrija je močno razdrobljena: 50.000 tekstilnih delavcev dela v 76 DO oziroma v 136 tozdih. „Ta razdrobljenost pa slabo vpliva na nadaljnji razvoj panoge. Zato je do našega referenduma prišlo iz potrebe, ne pa zaradi kakršnih koli pritiskov. Združeni bomo močnejši, hitreje se bomo razvijali. Zaposleni bodo imeli večjo socialno varnost, skupaj bomo delali razvojne programe, skupna bodo vlaga-
O URESNIČEVANJU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
Prejšnji četrtek je bil v Metliki posvet direktorjev in sekretarjev vseh delovnih organizacij iz občine o uresničevanju zakona o združenem delu; posvet sta sklicala OK ZKS in občinski svet ZS. Poudarek je bil na dohodkovnih odnosih in svobodn-menjavi dela. Na posvetu je je sodeloval tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja iz Novega mesta.
UDARNIŠKO ZA NOVA SKLADIŠČA --V Beti so j p0
ureditve skladišč, zadnjih ostankov konjušnic,	^	čf*
vali" od vojske. Delajo tudi udarniško in	vel
mesece tu stala nova montažna dvorana, v prostora
Morija ledenega piša
SINDIKALNI
izd
Pozeba je v metliški občini v vinogradih naredila za okoli 17 milijonov dinarjev škode
Vooja tozda Vinska klet inž. Julij Nemanič ocenjuje, da bo zaradi pozebe, kije konec marca in v začetku aprila prizadela vinograde v metliški občini, letos pridelek grozdja precej manjši kot lani.
„Pozebaje najbolj škodila žametni črnini, modri frankinji in šentlov-renki," pravi inž. Nemanič. Žametne črnine je pozeblo kar 800 odstotkov, modre frankinje 70 in šent-lovrenke 60 odst.; prav tako ni preživelo 20 odst. kraljevine, potrugal-
Za soboto, 28. r”afesS 0<
organizacija sindika . v0dil3 pravila izlet. Pot jih gto^ lovac, na putvice^elc0, « Crikvenico, na K	.
Skrad in domov v M ^ prevoza in kosilo pla	J
hJ* *
*■ v
ti pozebi najkasneje do 31. marca. To pa Jje, žal, naredilo le 98 kooperantov, kije skupaj zavarovalo 50 ha in 32 arov od vsega približno 300 ha sodobnih vinogradov. Vrednost zavarovanega pridelka znaša 3,625.000 dinarjev. Premija za skupinsko zavarovanje proti pozebi pa je 5,3 odst. od vrednosti zavarovanega pridelka.
„Kmetje se premalo zavedajo prednosti zavarovanja. Koliko truda je šlo v nič zaradi zadnje pozebe, koliko vloženega denarja je propadlo. Niti proti toči ne zavarujejo dovolj, čeprav zadruga kooperantom pri prodaji grozdja povrne stroške zavarovanja."
A. BARTELJ
zbiralna
AKCUAP*
akcijo starega paP« ^
m bi, mladi ciam 'tfzfii VJf pobirali, kar bod° 0%b»V vili. RK prosi, doabutevo<, pir, oblačila m l po £ pustili pred 5f7del<’vfl bodo prišli tudi v nizacije.
SPREHOD P0 METLljJ
TUDI LETOS
1
Inž. Julij Nemanič: „Zaradi pozebe 143 vagonov manj grozd-
ja-“
DOBRE OCl mora imeti tisti, kdor vidi na cesti zarisane črte, s katerimi označujejo po drugih mestih prehode za pešce. Tako imenovane zebre so zbledele s sivega metliškega asfalta, od nikoder pa se ne pojavi nihče z barvo in s čopičem, zato prečkajo pešci cesto, Iger se jim zljubi, dokler ne bodo koga odpeljali v novomeško bolnišnico ali vsaj v metliški zdravstveni dom. Potem bo mir, pa še red bo kdo naredil .„.
Metliki Noč na ^’’in ^ zabavnim
vijo, in sicer sreo* $1 ^ roditeljica
i
obljublja pesti l posvvj bo pa bo sohdno.PpbijuN
Tako je bilo' prvem skupnem
ke in laškega rizlinga pa bo zaradi ledenega piša 10 odst. manj. „To pomeni, da bo iz vinogradov v družbeni lasti (31 ha) za 17 vagonov manj pridelka, iz zasebnih pa za 126 vagonov; nctržni proizvajalci tu niso všteti."
V	zasebnih vinogradih je škode za okoli 15 milijonov dinarjev natančne številke sc ne da povedati, dokler ne bodo znane odkupne cene grozdja; škoda v zadružnih vinogradih pa znaša približno dva milijona dinarjev. Zavarovalnica škode še ni ocenila. povrnila pa jo bo tistim vinogradnikom, ki so pridelek zavarovali pro-
AKO BOSTE ZAŠLI zvečer v katerega od gostinskih lokalov, boste opazili dvoje: da sedi za mizami veliko mladih in da so prostori precej zakajeni. Na Veselici, na primer, je v sobici toliko cigaretnega dima, da bi lahko z njim v enem večeru temeljito posušili šunko. Še sreča, da so človeška pljuča odporngša od
P!?
OSREDNJA
KsJTSsss&i
telom BeVa
soji daliP«i",h< V citatoriev. Med »g
prašičje krače!
citatogev tev veliko zanm
metliški te
dii'[
DCLENJSIII LIST
Št 19 (1450)
Mesečno
spet na zeleni veji
Opravljali :n w° i'-ns^e ^pščine Kočevje, kije bila 9. maja, so ^nem »hnn, i?3!' ? P°roč^u 0 delu delegatov iz SR Slovenije v 1:eaiičevanjn j i ® SFRJ od septembra 1975 do julija lani, o ^ ® delovn vne8a programa občinske skupščine Kočevje za sodišfa em Pro£ramu za letos ter o poročilu o delu občin-za prekril/0 ?dmženega dela Ljubljana, občinskega sod-Ev°ta premo* C’	m*lice,	občinske	komisije	za	ugotavljanje
ntga provobran?^ ““^inskega javnega tožilstva, občinskega jav-P^anja Ribnica K	^m^en^a	pravobranilca	samou-
5aiživahneiša iP n
...a razPrava o z največjimi izgubami so zaključili minulo poslovno leto v Liku, tozdu Govedoreja in Trikonu. Povsod so stoijeni ukrepi za odpravo izgub. V.razpravi je predsednic občinskega sveta Zveze sindikatov Božo Resinovič poudaril, da ni do-vqlj uskladiti bilance, se pravi odpra-
posiovanje zaključil brez izgube — Skupščina o gospodarjenju v občini lani in letos
^ Mesecih	lani >n prvih
^ je bila h! 0sn°vna ugoto-f* lani bnVrJe 80sP°darstvo do-rczulta.te k°t leta
tudj za n iPteCe-i črpano, kar
Na nad n °H0V1C° manjša amor-
l2 9i7Pnnnn° Stopnjo (ki
lnfaat man! Z	dui 411 skoraj
ki £*** Bačane dnev-JOlloy)- Gosnnrf	okoli 24 mili-
PtSgE**'*«*« do. ?°Prcme da h ? novih investicij V^il°pSeglovečjidoho-V glavnem proizvod. l^Mtnv ,EOSpodarstvo tudi
J116’ k' med rtJetlJU in ra2v°ju ob-
lO^0 osebnifcvd0l°^0’ da 1 l^tkoV	dkl naraščat-za
1 fi (V Ci»e kot doho-S večji knu t za 40 °dsto-1	lahk0 P° teh
“ ^žinska naosnovi za_ t lahko	delu pooblastila,
Znatno Pata oovsnH i~ ________
! odstope vPr0d,^erere
Pe v dogovorjeni de-
"■■■■■tl
■•■■■••p.......
j
Prikazali svkf kateri b°do : Vsebniki i?®{!lesne ^delke : f9Ribnica. K?čev)«
1 P°kušnjo.
ODLIČJA OF
Priznanja OF oziroma srebrni znak za letos so v občini Kočevje za praznik prejeli: Vinko Kenda iz Trave, Alojz Kovačič-Sine iz Kočevske Reke, Stane Letonja iz Šalke vasi, Ančka Novak iz Dolge vasi, Stane Pintar iz Kočevja, Vladimir Prebilič iz Kočevske Reke, Tone Šercer iz Kočevja in Peter Šobar st. iz Kočevja. Priznanje sta prejeli še dve organizaciji, in sicer Občinska gasilska zveza in Filatelistično društvo Kočevje.
O RAZVOJU IN MANJ RAZVITIH
V kočevski občini poteklo te dni razprave o osnutku razvoj nega programa manj razvitih krajevnih skupnosti (Banjaloka, Fara, Mozelj, Vimolj, Predgrad). Zdaj bodo o njih razpravljale še krajevne skupnosti in njihove družbenopolitične organizacije. Podrobneje bomo o razpravah še poročali.
Koč!!??Znik prejeH^^ JELKA - Lado Gašparac je kot edini ”e Zaslužnim u ?s bronasto jelko, eno najvišjih priznarg KS Janom. (Foto: Primc)
i°bne iz Kočevja
,elesn0Ht0storov\ 0 dv°rano,
$*» c^noTe^nske ov^Ta-
”i! ^-Nared dzvožnjamiDO
^»oduvTr^^^bo
kole:
Ptav|jalT (JJ* Po mestu bo-- Ptuiodnji teden. Ta
$V^‘ubef°bnakupu
^S^odilo.da
"ka ali « prazno tl»bo Pa zobne paste.
krpanja bodo dokončali okoli hotela Pugled, na nekaterih pločnikih in okoli novih kanalskih mrež.
UKROČENI POBALINI - Pobalini, ki počenjajo v mraku in ponoči vandalske podvige, so se v noči pred prvim majem temeljito ušteli. Razsuli so zemljo iz nove okrogle betonske pregrade oziroma cvetličnjake zvalili na travo. Cvetličnjake so delavci postavili komaj nekaj ur prej. Nočni „termiti“ so se jih lotili že prvo noč. Njihovo veselje pa je bilo kratko: miličniki sojih hitro odkrili. Betonska korita so morali pobalini zvaliti na prvotna mesta, navoziti novo zemljo in pomesti ves na novo asfaltirani prostor. Delo so končali komaj okoli 2. ure zjutraj. Take vrste zdravilo bo verjetno spametovalo (vedno iste) razgrajače. Miličnikom velja za hiter in koristeno -poučen postopek vse priznanje.
STARI VIDEZ - Pročelje bivše Kožarjeve hiše pri mostu proti Rudniku so pričeli obnavljati. Tej lepi stavbi bodo povrnili stari videz. To bo tudi nova osvežitev okolja spomenika. Polagoma bodo ta del mesta lepo uredili.
DIVJANJE PO MESTU - Potrebno pa bi bilo več reda na parkiriščih in cestnih prehodih. Preprečiti bi morali še prehitre vožnje po mestu. Ali nas bo res šele nesreča spametovala, da tako ne gre?
Bevske
viti izgubo, ampak je treba ustvarjati tak dohodek, da bo zagotavljal trden nadaljnj i razvoj posamezne delovne organizacije. Vzroke za slabosti pa je treba iskati predvsem znotraj svoje delovne organizacije.
V prvih treh mesecih letos je zaključilo z manjšo izgubo, kije predvsem sezonskega značaja, 13 tozdov, ki zaposlujejo 2.181 ljudi. Med njimi prvič po nekaj letih ni Triko-na. Izgube znašajo skupaj 14,230.000 din. Hkrati pa druge de-.lovne organizacije dolgujejo kočevskim 78,000.000 din.
Občinska skupščina je sprejela še odlok o povišanju stanarin za 30 odstotkov, odlok o subvencioniranj u stanarin, odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč, sklepala o nekaterih zadevah s področja požarne varnosti in imenovala komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu.
J. PRIMC
PRIZNANJE MESTA
Za posebne zaluge-za razvoj KS Kočevje in socialističnih samoupravnih odnosov so na nedavni proslavi praznika KS Kočevje prgeli priznanja zaslužni občani in organizacije.
Bronasti grm mesta z listino o podelitvi so prejeli: Marjanca Colarič, Franc Merhar, Edo Rus, Marjan Mrvar, Andrej Struna, Jože Papež, Jože Berlan st., dr. Miha Petrovič, Lea Ora-žem, Alojz Okoren, Sofija Rovan, Ivan Derenda, Jože Smolej in Danilo Vučič.
Srebrni grm mesta z listino o podelitvi so prejeli: PGD Mahovnik, Pionirski odred Ljubo Šercer na osnovni šoli Kočevje, Marija Andoljšek, Nace Andoljšek, ZKPO Kočevje, Špiro Zega-rac, Matija Glad in Tone Prelesnik.
Zlati grm mesta z listino o podelitvi so prejeli: Melamin Kočevje, SGP Zidar Kočevje, Oskar Kopitar, Tone Čuk, Nada Smola, Rajko Jenko, Savo Vovk in Godba na pihala Kočevje, Mjestna zajednica Prokupjje in Krajevna skupnost Škofja Loka.
Kipec bronaste jelke z listino o podelitvi sta prejela: Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje in Vladimir Gašparac.
iz KS Osilnica
POMOČ GASILCEM - Iz sredstev KS, ki so jih privarčevali pri režijskih stroških, bo KS Osilnica dala Prostovoljnemu gasilskemu društvu (PGD) Plcšci pomoč 10.000 din za nakup gasilskega avtomobila. To PGD bo seveda posredovalo oziroma pomagalo tudi na območju KS Osilnica, če bo potrebno.
PRIZADEVNIM POMAGATI -Svet KS je sklenil, da bo pomagal predvsem tistim vaškim odborom, ki bodo sami največ prispevali za gradnjo vodovodov in pri drugih delih.
S TANO V AN JSKO-POSLOV-NA STAVBA - Akcija za gradnjo stanovanj sko-poslovne stavbe v Osilnici se nadaljuje. KS je poslala vsem interesentom za prostore (SSS, OS, Trgoprometu, PTT...) proračun stroškov in nekaj druge dokumentacije.
VSAKA POMOČ ZAŽELENA — Vsak, kdor želi pomagati razvoju na območju KS Osilnica, se lahko vključi v delovne akcije, kijih po programih izvajajo vaški odbori. Morebitno denarno pomoč pa lahko vsak nakaže na tekoči račun KS Osilnica ali kot vezano vlogo pri banki, namensko za razvoj male industrije v Osilnici.
SLABA CESTA - Cesta Se-la-Bezgovica je slaba. KS je obvestila ZKGP Kočevje, da jo je treba čim prej popraviti.
NIC PODRAŽITEV - Svet KS je zavrnil predlog, naj bi ceno za pitno vodo zvišali.
POMOČ POGORELCU - Antonu Marinčiču iz Podpreskc je pogorela hiša v Ribjeku. Svet KS je sklenil, da mu bo pomagal pri morebitni gradnji nove hiše tako, da mu bo dal vsa potrebna soglasja, ki jih lahko da KS.
VITRA NASTOPA - Nonet „Vitra“ iz Ribnice, ki ga vodi tovarišica Kogovškova, uspešno nastopa na raznih prireditvah in proslavah v občini pa tudi izven nje. (Foto: Jože Primc)
, DVE RAZSTAVI
Od 20. do 29. maja bo v Petkovi galeriji v ribniškem gradu, razstava del članov likovne sekcije ZPD „France Prešeren" iz Celja. Razstavljenih bo okoli 30 del raznih avtorjev in izdelanih v raznih tehnikah. To je že šesta razstava v Petkovi galeriji letos, posvečena pa je dnevu mladosti.
Pred kratkim so v Ribnici zaprli razstavo, ki so jo organizirali Ljudska tehnika Ribnica, Radio klub Ribnica in Jamarsko društvo Ribnica. Na njej so prikazali opremo in delo teh društev oziroma klubov. Tudi ta razstava je bila v Petkovi galeriji.
M. G-č
Ribnica: tisoč nastopajočih
Veličastno zborovanje v Ribnici bo ostalo vsem še dolgo v spominu
Na nedavni osrednji proslavi oziroma zborovanju ob letošnjih jubilejih ZK in tovariša Tita v Ribnici je govoril Jože Humer, predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Nakazal je predvsem vlogo in pomen kulture v samoupravni družbi, spregovoril pa je tudi o liku tovariša Tita in jubilejih ZK.
Proslavljanje se je začelo z velikim sprevodom skozi Ribnico, v katerem je sodelovalo okoli 1.000 nastopajočih in še člani kulturnih, športnih in gasilskih društev, lovci, borci, predstavniki delovnih organizacij, pionirski, mladinski in moški pevski zbori, godba na pihala, šolska mladina, pripadniki teritorialne obrambe, ansambel mladih glasbenikov iz Logatca in drugi.
V kulturnem delu programa so nastopili pionirski, mladinski in moški pevski zbori iz vse občine, pioniiji in mladina iz
POROČNA DVORANA
V ribniškem gradu bodo prostore nekdanjega bifeja oz. sedanje galerije preuredili v zelo lepo in sodobno poročno dvorano. Dela se bodo kmalu začela. Ko bodo dvorana in ostali prostori urejeni, bo občinski izvršni svet predlagal občinski skupščini, naj sprgme sklep, da bodo poroke le še v Ribnici, se pravi v tej poročni dvorani. To pomeni, da ne bi bilo več porok v Sodražici in Loškem potoku.
PRETVORNIK ZAMUJA
Pisali smo, da bo televizijski pretvornik pri Ortneku v ribniški občini začel delati za 1. maj. Vendar tehnična ekipa RTV Ljubljana ni do roka opravila svoj ih del, ker je imela delo drugod. Zdaj pravijo, da bo pretvornik začel preizkusno delovati 25. maja, svečana otvoritev pa bo za dan borca, 4.julija.
vseh šol, folklora iz Dolenje vasi, Slovenski oktet, godba na pihala, recitacij ska šolska skupina in drugi. Nad 400 pionirjev osnovnih šol je ob zaključku proslave razvilo na galeriji letnega gledališča med izvajanjem pesmi o Titu jugoslovansko zastavo, sestav| eno iz mnogih rdeče-belo-plavih zastavic.
Po proslavi so mladi glasbeniki iz Logatca izvedli na trgu
Na kratko
RAKITNICA - Začelo seje urejanje ceste skozi vas.
VELIKE POLJANE - Pripravijo preureditev ceste Ortnek-Velike Poljane. Trasa bo nova. Zemljišča že odkupujejo.
SODRAŽICA - Obnovitev ceste Vagovka-Kračali pripravljajo.
LOŠKI POTOK — Že konec maja naj bi bila po pogodbi dokončana stanovanj sko-oposlovna stavba, medtem kojo bodo svečano odprli julija, se pravi za krajevni praznik.
SODRAŽICA - Prav na dan mladosti, 25. maja, praznuje tudi Sodražica svoj krajevni praznik, in sicer v spomin na množični odhod v partizane.
SV. GREGOR - Dom gasilcev bo kmalu pod streho. Letos bo obnovljena cesta od Bavčarjevega klanca do Sv. Gregorja. - Jeseni bo pri Sv. Gregoiju predvidoma živinorejska razstava, ki jo bo organizirala KZ Ribnica. - Pletenina se je odločila, da ne bo uporabila za svoj obrat kulturne dvorane, ampak bo zase zgradila novo stavbo.
RIBNICA - Ribniški gasilski dom dokončujejo in bo kmalu odprt.
pred gradom glasbeno-plesno revijo, v kateri je nastopilo okoli 150 članov skupine. Lepa proslava bo ostala udeležencem še dolgo v prijetnem spominu.
J. P.
TITO — REVOLUCIJA
Od 20. do 30. maja bo v prostorih doma JLA v Ribnici odprta zanimiva razstava „Tito - revolucija". Organizirajo jo Društvo likovnikov iz Ljubljane. Posvečena bo jubilejem ZK in tovariša Tita.
Lahko bi bilo še boljše
Mladinska organizacija v Dolenji vasi v ribniški občini je v preteklem letu dobro delala, žal pa za njeno delo širša javnost ni zvedela. Za to so krivi tudi mladi sami, ker z uspehi in delom niso seznanjali niti predsedstva občinske konference SZM. Tako so ocenili svoje dosedanje delo na zadnji seji predsedstva.
Mladina ima precej težav, ki so vzrok, da njeno delo ni še boljše. Glavna ja ta, da večina mladih živi v Ljubljani, kjer se šolajo, in po drugih krajih, kjer so zaposleni. Doma se lahko zberejo in delajo le ob koncu tedna. Razen tega precej mladih še ni včlanjenih v svojo organizacijo.
Sedanji predsednik Alojz Bojc, ki je bil izvoljen septembra, pravi: „Mladina mora sama predlagati, kaj je treba narediti, in potem to tudi opraviti. Glavne naloge mora opravljati premišljeno, disciplinirano in zavzeto. Le tako bo delo uspešno. Nič ne sme biti prisiljenega. Naše delo bi bilo lahko še precej uspešnejše, če bi ga bolj zavzeto opravljali vsi, ne le mi v predsedstvu."
Mladinci iz Dolenje vasi so bili tudi pobudniki, organizatoiji in glavni izvajalci mnogih kulturnih in zabavnih prireditev. Pogosto so nastopali skupaj s KUD France Zba-šnik. Organizirali so folklorni tečaj in naštudirali igro „Krčmarica Mirandolina" in z njo gostovali po kočevski in ribniški občini. Tudi letos bodo sodelovali na mnogih občinskih proslavah in proslavah v I krajevni skupnosti Dolenja vas, po-
sebno pa ob dnevu mladosti oziroma 85. rojstnem dnevu predsednika Tita.
M. GLAVONJIC
KONCERT IN STRELIŠČE
Ta mesec bo v domu JLA v Ribnici še več zanimivih prireditev: 22. maja bodo nastopili tamburaši in pevci iz Ptuja, 27. maja pa se bo Ribničanom predstavil oktet ,.Jelovica" iz Ljubljane. Sredi maja bodo v domu odprli tudi avtomatsko strelišče.	M. G-č
Upokojenski kotiček
NOV IZLET - Prvi izlet članov Društva upokojencev Ribnica, kije bil zaradi slabe udeležbe enkrat preložen, je moral biti odpovedan. Drugi izlet je predviden za 11. in 12. junij v San Marino v Italijo. Cena s celodnevno prehrano in spanjem znaša 700 din. Ogledali si bomo tudi Padovo, kjer so med vej no trpeli naši interniranci. Na izlet so vabljeni vsi občani. Prijave sprejema Društvo upokojencev v Ribnici ob ponedeljkih in sredah od 9. do 12. ure v društveni pisarni v Vrtnarski ulici blok l/a do vključno 5.junija.
ZBORA ŠE NI - Upokojenke ustanavljajo pevski zbor. Med nami je veliko dobrih pevk. Prijave sprejemamo ob uradnih urah v tajništvu. Potrebujemo tudi „peVovodkinj o“.
ZA RAZSTAVO - Na letošnjem ribniškem sejmu" bodo članice Društva upokojencev Ribnica razstavile svoja ročna dela. Za sodelovanj e se prijavite ob uradnih urah v tajništvu Društva upokojencev. Za razstavo lahko pripravite tudi kakršnakoli ročna dela.
KOMISIJA ZA REKREACIJO PRI DRUŠTVU UPOKOJENCEV V RIBNICI
POTOŠKEIVERI
V TUJINI - Z območja krajevne skupnosti Loški potok je na začasnem delu v tujini 70 delavcev. Največ jih je v Nemčiji.
GOSTUJEJO - Staro stavbo so podrli, nova stanovanj sko-poslovna zgradba pa še ne stoji, zato gostuje pošta v novi osnovni šoli, krajevni urad in izpostava Ljubljanske banke pa v prostorih kmetijske zadruge. i
BREZ POROK - V starih prostorih krajevnega urada v Loškem potoku so imeli tudi sobo za poroke. Zdaj poročne sobe nimajo, pa tudi v novi stanovanjsko-poslovni stavbi, Iger bo dobil prostor krajevni urad, ta soba ni predvidena - vsaj tako prav; o Potočani in dodajo, da se Potočani ne bodo smeli več poročati. Vendar le ni tako hudo, ker jih zdaj poročajo v Sodražici, Ribnici ali drugod.
BOLJŠA CESTA - Cesta od Sodražice do Loškega potoka je zdaj bolje vzdrževana. Pred kratkim smo videli, kako so cestarji celo v dežju popravljali kanale in zasipavali luknje na cesti.
OBLETNICA IZPOSTAVE LB -Izpostava Ljubljanske banke v Loškem potoku dela že 5 let. V njej je zaposlena le ena uslužbenka, ki pravi, da je dela kar precej, ker skoro vse delovne organizacije izplačujejo osebne dohodke prek banke. Največ dela je torej z izplačevanjem osebnih dohodkov in ko pridgo domov zdomci, ki delajo v tujini.
M. G-č
obfian
vprašuj
ladvad odgovarja
— Dragi medved Jaka, kam jo mahaš z družico Meto?
— V Sodražico, kjer lahko najbliže skleneva zakonsko zvezo, odkar nimamo več v Loškem potoku poročne sobe.
REŠETO
lo v Osilnici zelo praznično in živahno, saj je bilo v tem času več prireditev. Prva seje vključila v letošnja praznovati a osnovna šola, kije organizirala proslavo ob letošnjih jubilejih ter dnevu OF in 1. maju. Zal je bil odziv med prebivalci Osilniške doline majhen. Na večer pred prvim majem so številni kresovi po Osilni-ški dolini naznanjali praznik dela.
KOČEVSKE NOUIGE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE -X- KOČEVSKE NOVICE
Sodelovati na gospodarskem področju
Pobrateni ugotovili, da se drug od drugega lahko veliko nauče — Sodelovati na dolgoročni osnovi, in ne le stihijsko
Kratek prikaz gospodarstva v Prokuplju
Na nedavnem sestanku delegacij krajevnih skupnosti Prokuplje, Škofja Loka in Kočevje je bil po ogledu podjetja Itas Kočevje na programu razgovor o možnostih za medsebojno še tesnejše gospodarsko sodelovanje. Osnovna ugotovitev ob tem razgovoru je, da so se nanj dobro pripravili le Prokupljanci.
Sekretar	občinskega
komiteja ZK Prokuplje Sveta Trajkovič je najprej predstavil naj pomembnejše delovne organizacije Prokuplja. FJAZ proizvaja mnoge proizvode iz azbesta. Že zdaj sodeluje z Itasom iz Kočevja. Pomembni sta tudi , .Industrija filca i grebera" in „Industrija pamučnog prediva“. „Agrokombinat“	sestavljajo
mnoge delovne oiganizacije. Znana je „Prokupac“, ki proiz-
DVA SEMINARJA
12. maja je bil v Kočevju seminar za sekretaije osnovnih organizacij ZK, svetov in aktivov ZK, predsednike komisij komiteja in konference ZK ter člane komitga. 13. maja pa je bil seminar za aktiv komunistov -neposrednih proizvajalcev.
vaja zelo dobra vina. Zanje so na ljubljanskem sejmu vin in žganih pijač prejeli že mnoga najvišja priznanja. Znane so še tovarna mineralne vode, tovarna kanditov, čokolade, ratluka in karamel, tovarna za predelavo sadja in povrtnin itd. V sklo-
IVil LIČNIKOM ZA PRAZNIK
Pionirji - prometniki osnovne šole Kočevje so 12. maja čestitali kočevskim miličnikom za njihov praznik, in sicer tudi v imenu osnovne šole in AMD. Ob tej priložnosti so jim predali v znak priznanja za sodelovanje pri varnostni vzgoji otrok eno izmed šolskih likovnih del in priredili krajši kulturni program. Miličniki so pionirje-prometnike pogostih, nato pa so se z njimi pogovarjali o skupnem delu, akcijah in drugem.
DARILO PROKUPLJA — Predstavnik pobratenega Prokuplja Sveta Trajkovič je na proslavi 4. maja, praznika Krajevne skupnosti Koče-yje-mesto v imenu Prokupijancev izročil KS Kočevje delo enega izmed prokupljanskih umetnikov. Darilo^je prevzel predstavnik KS Kočevje Lojze Hočevar. (Foto: Primc)
Ribiči čistijo, občani smete
Vsak ribič 10 prostovoljnih delovnih ur za Rinžo in Kolpo — Maja tekmovanje v lovu rib
Ribiška družina Kočevje je odpovedala na Hrvaškem naročene krape, ker jih kjjub dogovoru do jeseni niso prejeli. Krape so zdaj naročili pri RD Celje.
V	Rinžo jih bodo vložili eno tono, razen tega pa še za 2.000 din (prispevek krajevne skupnosti Kočevje mesto) belih amur-jev, ki pasejo vodno rastlinje.
Dogovorili so se tudi za dve delovni akciji. Prva bo 28. maja, druga pa 25. junija. Ta dva dni bo del ribičev čistil Kolpo in obrežje raznih odpadkov oziroma smeti; drugi del pa bo izdeloval pragove v prifarskem in jakšičkem potoku, kjer bodo vzgajali postrvi. Čiščenje Kolpe in njenega obrežja je tudi prispevek ribičev v letu varstva narave oziroma okolja. Vendar se ribiči zavedajo, da oni ne onesnažujejo rek in njihovih bregov. Onesnaževalci so predvsem prebivalci naselij ob Kolpi, pa tudi obl Rinži. Zato bi morale vse krajevne’ skupnosti ob rekah (pa tudi druge) določiti prostore, Iger občani
Praznična Osilnica
Med prvomajskimi prazniki je bilo v Osilnici zelo praznično no, saj ditev.
jih ter dnevu OF in 1. bil odziv med doline majhen, majem so številni ški dolini naznanjali
Športniki Osilnice so se pomerili v krosu, ki ga je organizirala OO ZSM Osilnica. Zmagal je Stanko Šti-mec drugi je bil Stanc Šercer in tretji veteran Jože Ožura. Vseh na-stopajočihje bilo 13.
Na pobudo Osilničanov, ki žive v Ljubljani in ki so darovali pokal, je bil v Podvrhu turnir v malem nogometu. Turnir je organiziral znani športni navdušenec Jože Žagar iz Podvrha, zmagalo paje moštvo Pod-vrha. Gledalcev je bilo okoli 100.
JOŽE OŽURA
lahko odlagajo smeti, ali pa urediti odvoz smeti na določena smetišča.
Ribiči so sklenili, da bodo za 14. maj organizirali tekmovanje v lovu rib s plovcem. Tekmovali bodo člani, mladinci in pionirji, tekmovanje pa bo posvečeno prazniku KS Ko-čevje-mesto. Ulovljene ribe bodo ribiči preselili v čistejši del Rinže. Tekmovali bodo lahko le tisti, ki so vplačali letošnjo članarino.
Vodstvo RD je že prilagodilo svoj statut novemu zakonu o ribištvu. Zdaj ga bodo natisnili v žepni izdaji in razdelili članom. Izrazili so tudi soglasje s statutom Zveze ribiških družin Ljubljana.
RIBIČI ČISTIJO — Ribiči čistijo struge in obrežja rek, medtem ko občani „pridno“ onesnažujejo. Krajevne skupnosti naj narede več za čisto okolje, tudi za obrežja rek. (Foto: Primc)
pu ,Agrokombinata“ paje tudi več kmetijskih zadrug. .
Tovarna pohištva „Naš dom“ uvaža les od povsod, računajo pa tudi na les s Kočevskega. Imajo še rudnik z novo separacijo. Njihovo trgovsko podjetje, ki se imenuje „Trgopromet“, že sodeluje s kočevsko Tekstilano, vendar bi bilo sodelovanje na področju trgovine še boljše.
Ob zaključku je tovariš Trajkovič poudaril, da danes razvoj gospodarstva ne sme več temeljiti na stihinji, ampak na dolgo-‘ ročnih programih in dogovorih, kot predvidevata tudi ustava in zakon o združenem delu. Na obisk v Prokuplje in nadaljnje razgovore ,,na kraju samem“ je povabil kočevske gospodarst-
Slavnosti v Fari
Krajani KS Vas-Fara so nadvse svečano proslavili jubileje tovariša Tita in ZK. Začelo se je s Titovo štafeto 16. aprila. Za to priložnost so mladinci, pionig i in krajani okrasili naselja, izobesili zastave ter uredili in okrasili partizanske grobove. Ob sprejemu štafete so pripravili proslavo. Zvečer so mladinci kurili kres na Žabjaku.
24. aprila smo najprej odprli razstavo dokumentov o razvoju delavskega gibanja in ustanovnem kongresu ZKS. Nato je bila razširjena seja OZK Vas-Fara, političnega aktiva KS in občanov KS Vas-Fara in Banjaloka. Vodila jo je Marija Volf, ki je v kratkem referatu orisala zgodovinsko pot ZKS od začetkov delavskega gibanja v Sloveniji.
V	imenu Kraj evne konference SZDL Vas-Fara je predsednik Tone ObranGvič izročil bronaste značke OF in priznanje naslednjim borcem in družbeno političnim delavcem: Antonu Juretiču iz Potoka, Jožetu Jakšiču s Hriba in Alcjzu Jakovcu iz Slavskega laza. Priznanje in bronasti znak za svoje delo je dobilo tudi DPM Vas-Fara. Nato smo si ogledali celovečerni film ,,Titov delovni dan“. Po kinu smo na Žabjaku pri sporrieniku padlim borcem svečano sprejeli kurirčkovo pošto.
Pionirji osnovne šole Vas-Fara so v prazničnih dneh obiskovali partizanske domove in se pogovarjali z materami padlih borcev o njih in o njihovi žrtvi. Za prvi maj so mladinci - podobno kot v drugih krajih občine - postavili veličasten mlaj ter kurili kres.
M. VOLF
venike in dejal: „Mi imamo mlado industrijo. Menimo, da bi se z izmenjavo izkušenj veliko naučili in da bi tako marsikaj organizirali, oziroma izvedli bolje in ceneje.11
J. r •
{Temeljni kamen {
V	soboto, 21. maja, bo • j krajevna skupnost Osilnica j
■ zelo svečano proslavila svoj : ] krajevni praznik. Ob tej pri- • j ložnosti bodo vzidali temelj- i j ni kamen za nov proizvodni i j obrat, ki ga bo tu zgradil j [ LIV iz Postojne. Izveden bo j
■ tudi kulturni program, na j j večer pred praznikom pa bo-: j do po hribih kurili kresove, š :	Na	proslavi bodo podelili •
i priznanje vaškemu odboru, j
■ ki je bil najbolj prizadeven j pri urejanju oziroma raznih j delih na območju vasi. Ra-
■ zen tega bodo podeljena le-: tošnja bronasta priznanja : OF. .
Temeljni kamen za obrat | LIV iz Postojne v Osilnici, v j katerem bo zaposlenih v prvi [ fazi 41 članov kolektiva, bo
■ po več letnih prizadevanjih « j položen 21. maja. Celotna { j investicija bo veljala okoli
i	22 milijonov dinaijev. Polo-| vico sredstev je zagotovil :
■ LIV Postojna, ostalo ljub- ‘ : ljanska banka — podružnica { Kočevje in sklad skupnih re-j zerv občine Koče\je. V
i	obratu bodo proizvajali hi-} dravlične nakladalnike.
Za delo v novem obratu [seje priglasilo natančno 100 [ j ljudi; med njimi je 65 mlaj- • j ših od 30 let, nadaljnjih 13 £ j pa mlajših od 40 let. V obra- (
• tu se bo v začetku lahko za- • : poslilo 38 kvalificiranih in j j priučenih delavcev kovinske j j stroke, strojni inženir, stroj- j : ni tehnik in administrator, ! [ torej skupaj 41 ljudi. Zvedeli [ : smo, da je med prijavjjenci j : velika večina takih, ki so že Š [ zaposleni, a si žele delo v do- • j mačem kraju. 14. maja sije : j skupina prijavljencev za delo !
• že ogledala podjetje LIV v
• Postojni.
J. P.
Slovesnosti so se udeležili številni domačini in gostje, med njimi vdova in sin pokoj nega pisatelja Toneta Ožbolta, narodni heroj Andrej Cctinski-Lev in Marta Schmidt-Brina.
Prvi del slovesnosti je obsegal odlomke iz knjige ,.Dežela Petra Klepca", ki so jih prisrčno in neposredno podajali člani literarnega krožka osnovne šole. Popostrili smo jih s kratkim filmom o tovarišu Tonetu, njegovih starših in njegovi rojstni vasi Belci. Videli smo tudi nekaj dobrih diapozitivov naše čudovite doline.
V drugem delu so učenci tekmovali v znanju o tovarišu Titu. V prvi skupini so se pomerile ekipe tretjega in četrtega razreda iz Fare in Osilnice ter ekipa petega razreda iz Fare. Znanje je bilo dokaj izenačeno, zmagala paje ekipa 3. in 4. razreda iz Fare.
V odmoru je bil pogovor z narodnim herojem, generalmajorjem Andrejem Cetinskim-Levom. Izrazil je zadovoljstvo nad delom naše mladine in je prisotnim zaželel v bodoče kar največ uspehov.
V drugem delu tekmovanja so nastopile ekipe 6., 7. in 8. razreda. Zmagali so učenci 7. razreda in si zasluženo priborih bogato knjižno nagrado. Knjižne nagrade so dobili tudi ostali nastopajoči, saj so jih z marljivim študijem obširnega gradiva „Tito - revolucija - mir“ zaslužili.
V	drugem odmoru sta nastopila še Marta Schmidt-Brina, članica kulturniške skupine 14. divizije, in kočevski pesnik France Ožbolt.
MARIJA VOLF
SINDIKALNO SREBRO
Za dolgoletno požrtvovalno delo na področju sindikata in za uresničevanje interesov delavcev so za letošnji praznik dela prejeli v kočevski občini srebrni znak sindikata Marjan Adlešič (Itas), Marjan Bastar (Združeno KGP), Ernest Deržek (Tek-stilana), Anica Kovačič (občinski svet zveze sindikatov Kočevje), Drago Komljeno-vič (SGP Zidar), Marjan Mrvar (Samoupravna stanovanjska skupnost), Ljubenko Mladenovič (Zdravstveni dom Kočevje—Ribnica), Miha Pohar (Rudnik) in Tanja Svetličič (Kemična tovarna Kočevje). Srebrni znak je prejela tudi osnovna organizacija sindikata tozda Gozdarstvo v Dragi.
GOLOBI NAD MESTOM — Na nekaterih pro maju so sodelovali tudi člani Društva za varstvo in QlJOgobf so spuščali golobe. Na fotografiji: spust golobov p . jemu letošnje štafete mladosti v Kočevju. (Foto: n
VENEC PADLIM - Na nedavni proslavi jubilgev v:
Kočevju so položili tudi venec k spomeniku padiu prapor krajevne organizacije ZB. (Foto: Primc)
Borci med šolarji
Ob dnevu zmage kviz o Titu — Spomin na pisatelja Toneta Ožbolta
Ob dnevu zmage so v Fari priredili slovesnost, posvečeno spominu prerano umrlega rojaka in prijatelja Toneta Ožbolta, ter kviz znanja o življenju in delu tovariša Tita.
O TITU - V več krajih kočevske
razstave o Titu. Na fotografiji: z o
RAZSTAVA 	_______„
zadnjih dneh razstave o Titu. Na fotografij«: kočevskem muzeju. (Foto: Primc)
RAZSTAVA V FARI - V Fari so zelo svečano
ZK in tovariša Tita. Med drugim so odprli razstav*^ skega gibanja in o ustanovnem kongresu ZKS. (a ^
 ________________
DOLENC V SALONU - V Likovnem salonu
ske praznike razstavljal slike Anton Dolenc. * ^ ^ lju precej zanimanja, saj seje slikar predstavil z deii-in razumljiva. (Foto: Primc)
DOLENJSKI LIST
Stran uredil: JOSE PRIMC
r~
ŠTIPENDIJE!
Temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini Crno-
hazpisujejo
šolsko leto 1977/78 naslednje štipendije in pro-u*na mesta za učence v gospodarstvu:
'■ Rudnik rjavega premoga in industrija gradbenega materiala Kanižarica
1- Na visokih in višjih šolah:
~ na strojni fakulteti ~ na fakulteti za elektrotehniko ~ na pravni fakulteti ~ na ekonomski fakulteti ~ na fakulteti za NT - rudarstvo " .ky*tet'za gradbeništvo ~ na višji upravni šoli
1 štipendijo 1 štipendijo
1 štipendijo
2 štipendiji 1 štipendijo 1 štipendijo 1 štipendijo
2'Na ,rednjih šolah:
j]a Eniški šoli za strojništvo vadbeni tehniški šoli a e|ektrotehniški šoli " na elektro srednji šoli
^ Poklicnih šolah (učenci v gospodarstvu)
Z l*	električarje
- K ključavničarje KV avtomehanike
• TOZD „BELT". Črnomelj ’-Na Visokih in višjih šolah:
- na ?kulteti za e|ektrotehniko
- na !"avni fakulteti
- na« ,°n,omski fakulteti
~ na ^U teti za NT - metalurgija ~	Ut6ti2astroinižtvo
- Ja SU'teti za NT-kemija
- n! ■x-' ®tr°ini šoli
~na3'k,0mercialni šoli na v'5ji elektro šoli
2' Na srednjih šolah:
" Tehnik*1?3 ?hniška srednja šola " Variut S° za str°iništvo
- SredS? t®hniSka srednja šola
- Kpm;-1 zdravstvena šola
~ Gr^k Srednia šola ena tehniška šola
3-V Poklicnih šolah-
:-KvSSarie
-2 KV °rodiarie
-za KV stmČaV-niČarje
- za K\/ 9arJe
'ZaKvr,e2kalce
- za kv uharice
Kv električarje
3 štipendije 2 štipendiji 1 štipendijo 1 štipendijo
6 štipendij 6 štipendij 1 štipendijo
1 štipendijo
2 štipendiji 5 štipendij 4 štipendije 2 štipendiji
1 štipendijo
2 štipendiji 1 štipendijo 1 štipendijo
6 štipendij 2 štipendiji 1 štipendijo 1 štipendijo 1 štipendijo 1 štipendijo
4 štipendije 15 štipendij
5 štipendij 4 štipendije
10 štipendij
1 štipendijo
2 štipendiji 2 štipendiji
' Pel°vna ° Ko,nunalo
0rganizacija za gradbeništvo, obrt in Crnomeli
-rnomelj
~ »amSt“akfala3radbeniilTO
Šota*
2 štipendiji 1 štipendijo.
Gradbena tnh 50,3 ~ vis°ke gradnje ' Eniška «ni °	^°*a	~	nizke	gradnje
' Ekonomska L-3 Strojništvo Spreimem0
:a srednja šola
5 učene"0',Učn0ra2merie:
1 Učencal"a	zidarie učenca V tesarja
2 uA8nca *■ za KV Pleskaria
i u<senca - 2a monterje ogrevalnih naprav
i u^enca - ,, J?, monterja vodovodnih naprav i ucenCa _ a m‘zarja uženca -	ključavničarja
a	kleparja.
- Bi^et,jSka 2adruga Črnomelj:
\j Šk° faku•teta - agronomija , '* °V|NAR" Črnomelj V^iiMolah:
ehn'škašo|a 2a strojništvo
5u4^eni0vuenc) razmerje:
1 <7^ ključavničarje
4 štipendije 1 štipendijo 1 štipendijo 1 štipendijo
VI. Knjigovodski center Črnomelj — Ekonomska fakulteta I. stopnja
VII. TOZD ..VIATOR" Črnomelj
1 štipendijo
1. Na visokih in višjih šolah:
— Ekonomska fakulteta	1	štipendijo
— Višja EKŠ Maribor — gostinstvo in turizem — I. stopnja
1 štipendijo
2. Na srednjih šolah:
— Ekonomska srednja šola	1	štipendijo
3. Sprejmemo v učno razmerje:
4 učence za KV kuharje 4 učence za KV natakarje
Vlil. LJUBLJANSKA BANKA - podružnica Črnomelj
1. Na visokih in višjih šolah:
— Ekonomska fakulteta	1	štipendijo
2. Na srednjih šolah:
— Ekonomska srednja šola	2	štipendiji
IX. SKUPŠČINA OBČINE Črnomelj
1. Na visokih in višjih šolah:
- FAGG - geodezija	1	štipendijo
2. Na srednjih šolah:
- Tehniška gradbena šola - geodetska smer 2 štipendiji
Kandidati naj pošljejo prošnjo izpolnjeno, na Obr. 1,65, kadrovskim službam navedenih organizacij, ki razpisujejo štipendije, v 15 dneh po objavi razpisa. Prošnji je treba priložiti: prepis zadnjega šolskega spričevala ter potrdilo o premoženjskem stanju in družinskih članih.
X.Občinska izobraževalna skupnost Črnomelj:
1. Na visokih in višjih šolah:
— PA - tehnični in likovni pouk
- PA - gospodinjski pouk
- PA - oddelek za glasbo
2. Na srednjih šolah:
— Gimnazija pedagoške smeri, Črnomelj
1 štipendijo
1 štipendijo
2 štipendiji
5 štipendij
Interesenti morajo vložiti prošnjo za štipendijo na Obr. 1,65 in ji priložiti zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o premoženjskem stanju in družinskih članov, priporočilo šole oz. OOZK na šoli. Prošnje naj vlože v 15 dneh po objavi razpisa pri občinski izobraževalni skupnosti, Črnomelj, Ul. Staneta Rozmana 8.
Prednost za podelitev štipendij na gimnaziji pedagoške smeri imajo kandidati iz oddaljenih krajev s prav dobrim in odličnim uspehom.
Črnomelj, dne 11.5. 1977
r
J
1 štipendijo
1 štipendijo
nca Za k-\< : ,,uv'av' 3 struparja
KRKA, farmacevtika, kemija, kozmetika, zdravilišča in gostinstvo Novo mesto
a) RAZGLAŠA prosto delovno mesto EKSPEDITORJA
v skladišču surovin v nabavni službi
Na razglašeno delovno mesto se lahko prijavijo kandidati, ki imajo končano srednjo kemijsko ali kmetijsko šolo in maturanti gimnazije, ter imajo vsaj 1 leto delovnih izkušenj.
Zaradi narave dela je zaželen moški.
Rok prijave je 5 dni po dnevu objave razglasa. Poskusno delo traja 3 mesece.
b)
ZA POČITNIŠKI DOM V VRSARJU
IŠČEMO
- ENEGA KUHARJA in
- DVE NEKVALIFICIRANI DELAVKI za čiščenje doma.
Ker je (jelo sezonskega značaja (od 1. 6. do 20. 9. 1977), želimo zaposliti dijake, študente ali druge nezaposler^p delavce, ki so pripravljeni z našo delovno organizacijo skleniti delovno razmerje zdoločen čas.
Vse, ki so zainteresirani za sklenitev delovnega razmerja pod ,a) in b) prosimo, da pismene prijave pošljejo na kadrovsko službo podjetja v Novem mestu, Cesta herojev 45.
ŠTIPENDIJE!
Podpisnice samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Metlika
RAZPISUJEJO
za šolsko leto 1977/78 naslednje štipendije:
I. „BETI", Metlika Na visokiii šolah
— Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
— predilska smer	1	štipendija
— pletilska smer	1	štipendija
— Ekonomska fakulteta
— finančna smer	1	štipendija
Visoka šola za organizacijo dela
Na višjih šolah
— Višja tekstilna
— predilstvo	1	štipendija
— pletilstvo	1	štipendija
— konfekcija	1	štipendija
Na srednjih šolah
— Ekonomska srednja šola	2	štipendiji
— Tekstilna tehnična šola
— predilstvo	2	štipendiji
Na srednjih strokovnih šolah
— Strojni ključavničar	1	štipendija
Kandidati naj vložijo prošnje na obrazcu DZ 1,65 v 15 dneh po razpisu na Odbor za kadre, Beti, Metlika.
II. Transportno gradbeno podjetje Metlika
Na visokih šolah
— Pravna fakulteta
— Ekonomska fakulteta
Na višjih šolah
— Višja ekonomsko-komercialna šola
— Višja gradbeno-tehniška šola
Na srednjih šolah
— Srednja ekonomska šola
— Srednja prometna šola
Na srednjih strokovnih šolah
— zidar
— tesar
— avtomehanik
— avtoelektričar
— pleskar
— mizar
— parkovni vrtnar
— monter vodovodnih naprav
— elektroinštalater
1 štipendija 1 štipendija
1 štipendija 1 štipendija
3 štipendije 2 štipendiji
5 štipendij 5 štipendij 7 štipendij 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija
Kandidati naj vložijo prošnje na obrazcu DZ 1,65 v 15 dneh po razpisu na Transportno gradbeno podjetje Metlika.
lil. ..Kmetijska zadruga", Metlika
Na višjih šolah
— Višja agronomska šola, živinorejsko-poljedelska smer
1 štipendija
Na srednjih šolah
— Ekonomska srednja šola
Na srednjih strokovnih šolah
— Nižja kmetijska šola
— vinogradniško-kletarska smer
— mesar
— prodajalec
2 štipendiji
1 štipendija
1 štipendija
2 štipendiji
Kandidati naj vložijo prošnje na obrazcu DZ 1.65 v 15 dneh po razpisu na Kmetijsko zadrugo Metlika.
IV. ..MERCATOR". TOZD Metlika
Na srednjih strokovnih šolah
— prodajalec	3	štipendije
Kandidati naj vložijo prošnje na obrazcu DZ 1.65 v 15 dneh po razpisu na Mercator, TOZD Metlika.
A
VOZNIKI!
ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO. ZUNANJJ IN NOTRANJI PREMAZ Z „VALVOLINE TECT-YLOM" VAM OPRAVI
AVTOMEHANIK POD TRSKO GORO 90, TELEFON 068 22-372
GARANCIJA
OPRAVLJENO
ZA
DELO!
PETER PERDEC TECTVl CENTER
DfllčKl*« USI
/ t r i iit i * *
ut
tedenske
Četrtek, 19. maja - Vito Petek, 20. maja - Bernard Sobota, 21. maja - Drejče Nedelja, 22. maja - Milan Ponedeljek, 23. maja - Željko. Torek, 24. maja - Ivana Sreda, 25. maja - Urban Četrtek, 26. maja - Filip
LUNINE MENE
26. maja ob 04.20 uri - prvi krajec
BREŽICE: 20. in 21. 5. francoski barvni film Detektiv maček. 22. in 23.	5. ameriški barvni film
Zlomljena puščica. 24. in 25. 5. angleški barvni film Strahote bele zore.
ČRNOMELJ:	19.	5.
italijansko-španski barvni film Na koncu ne ostane nihče. 22. 5. ameriški barvni film Cirkus z jerryjem. 24. 5. angleški barvni film Beduinka v Rimu. 26. 5. ameriški barvni film 99 odstotkov mrtev.
KRŠKO: 21. in 22. 5. ameriški film Eldorado. 25. 5. jugoslovanski film Deček in violina.
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 20. do 23. 5. francoski barvni film Nevaren poklic. 22. 5. ameriška barvna risanka - matineja Tom in Jerry - večna tekmeca. Od 24. do 26. domači barvni film Hajduški časi.
SEVNICA:	21. in 22.	5.
honkonški film Karate v službi interpola. 25. 5. alžirsko-francoski film Vroča zima.
RIBNICA: 21. in 22. 5. ameriški barvni film Šaft v Afriki.
TREBNJE: 21. in 22. 5. ameriški barvni avanturistični film James Bond — živi in pusti umreti.
Q2
SLUŽBO DOBI
SPREJMEM fanta od 15. leta dalje na kmetijo. Bodočnost zajamčena. Ponudbe pod šifro: „DO-LENJSKA".
TAKOJ zaposlim mladega fanta za delo v avtopralnici. Stanovanje zagotovljeno, plača dobra. Jakšič, Rudnik IV 1, Ljubljana.
TAKOJ zaposlim za nedoločen čas dva mizarska pomočnika, možnost dobrega osebnega dohodka. Hrana in stanovanje preskrbljena. Ponudbe pošljite na' naslov: Slavko Kene, splošno mizarsko podjetje in izdelovanje drobnih lesenih predmetov, Radovljica, Jurčičeva 5.
TAKOJ zaposlimo kvalificirano ali priučeno natakarico in kvalificirano ali priučeno kuharico. Osebni dohodek za kvalificirani delavki znaša po 5.000 din, za priučeni pa 4.000 din. Hrana in stanovanje preskrbljena. Nastop je mogoč takoj. Gostilna Serek, Višnja gora, telefon:	(061)
784-021.	.
MIZARSKEGA vajenca ali delavca za priučitev, lahko z nedokončano osemletko, sprejmem za junij ali julij. Hrana in stanovanje preskrbljena. Franc Kajzer, Konrada Babnika 25, Ljubljana.
STANOVANJA
DEKLETU oddam opremljeno sobo. Ogled od 15. ure dalje. Naslov v upravi lista (1516/77).
DVE DEKLETI iščeta opremljeno sobo v Novem mestu, po možnosti s kopalnico. V prostem času bi lahko kaj pomagalu Jožica Ribič, Restavracija „Breg“, Novo mesto.
MAMICA s sedemletnim in dvanajstletnim otrokom išče oenoin-polsobno ali enosobno stanovanje v Novem mestu ali okolici za dve leti. Dam tudi za dve leti predplačilo. Vseljivo naj bi bilo v juliju ali avgustu. Ponudbe pod šifro: “VLJUDNO PROSIM".
DEKLE išče opremljeno sobo, v prostem času pomaga v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista (1565/77).
Motorna vozila
PRODAM lado, letnik 1974. Andrej Colarič, Podbočje 64.
PRODAM fiat 750, letnik 1972, prevoženih 37000 km. Mačkovec 6, Novo mesto.
UGODNO prodam dobro ohranjen Ciat 750 po ugodni ceni. Anton Banič, Pristava, 68273 Leskovec pri Krškem.
PRODAM fiat 750 (letnik 1972), registriran do maja 1978. Prečna 29, Novo mesto.
PRODAM lahko tovorno prikolico za osebni avto ali enoosni trak-torček (frezo) ter aparat za elektrovarjenje. Anton Baškovec, CKŽ 87,68270 Krško.
PRODAM dobro ohranjen in osvežen austin 1300. Telefon: 22-340.
PRODAM traktor Ferrari 30. Pogon na vsa 4 kolesa. Informacije po telefonu 85-354 ali 22-061.
PRODAM lado, letnik 1974 in skoraj novo prikolico. Franci Kulovec, Uršna sela 111.
PRdDAM audi, dobro ohranjen. Registriran do februarja 1978. Boris Unetič, Bušeča vas 1, Cerklje ob Krki.
PRODAM avto Škodo, letnik 1971. Pavlin, Otočec ob Krki, blok 53/1. Informacije popoldne.
PO ZELO ugodni ceni prodam traktor Deutz, 18 KM, moped na pet prestav in dva gumi voza 12 in 16 col. Mrgole, Šentjernej.
SPAČKA, letnik 1974, ugodno prodam. Stokanovič, Jerebova 20, Novo mesto.
PRODAM kombi 1600 1MV, lahko tudi po delih. Ogled od 15. do 17. ure. Kettejev drevored 49, Novo mesto.
ZELO UGODNO prodam wartburg, letnik 1969. Franc Lušina, Bela cerkev 13, Šmar. Toplice.
PO UGODNI ceni nujno prodam Renault 4, letnik 1974. Danijel Zučak, Koštialova 42, Novo mesto (pri pokopališču Ločna), telefon: 21-539.
PRODAM zastavo 101, letnik 1975. Cena po dogovoru, registrirana do konca leta. Martina Kraševec, Vel. Brusnice 74.
PRODAM osebni avto Zastava 750, letnik 1967. Gubčeva 16, Novo mesto.
PRODAM moped na pet prestav in kosilnico. Jože Deželan. Mihovica 15, Šentjernej.
PRODAM avto VW 1500, potreben manjšega popravila. Franc Krevs, Vel. Kal 10, Mirna peč.
UGODNO prodam osebni avto Ford Cortina, letnik 1968. Miha Jakobčič, Ragovska' 14, Novo mesto.
PRODAM škodo, letnik 1969. Majde Šilc 22, Novo mesto, telefon 23-834.
PRODAM zastavo 750 (letnik 1970), registrirano do marca 1978. Jože Bradač, Dol. Polje 7 a, 68351 Straža.
PRODAM avto Zaporočec, letnik 1976. Anton Mušič, Podzemelj 22, 68332 Gradac v Beli krajini.
PRODAM zastavo 750, letnik 1973.
Tone Medle, Brusnice 47.
PRODAM simco GLS, škodo 1000 MB in rezervne dele za škodo 1000 MB. Informacije: Zagrebška 9, (Vis), Novo mesto.
PRODAM PZ 1972 ali zamenjam z doplačilom za novejšo, do enega leta staro zastavo 1300 -1500 ali 101. Informacije na telefon: (068) 84-159.	.
PRODAM fiat 750, letnik 1972.
Dol. Toplice 165.
PRODAM zastavo 750, letnik 1970.
Šlogar, Vel. Poljane 1, Škocjan. PRODAM ami 8, letnik 1971, registriran, in novo avtomobilsko prikolico. Jože Plcvanč, Gmajna 18, Raka.
PRODAM APN-4. Bojan Grešak, Dol. Kainence 61 a, Novo mesto ali po telefonu: 22-721.
PRODAM zastavo 750, letnik 1969.
Jože Kolenc, Zalog 18, Škocjan. PRODAM zastavo 750, letnik 1968, v voznem stanju, po zelo nizki ceni. Martin Hočevar, Mačkovec 21, Novo mesto.
PRODAM fiat 750, letnik 1970, registriran do aprila 1978. Tone Krašcvec, Jelše 7, Otočec. UGODNO prodam traktor Ursus, 35 KM, 150 delovnih ur. Mirko Gimpelj, Nova lipa 5, Vinica pri Črnomlju.
PRODAM ZASTAVO 101, letnik november 1972, registriran do novembra 1977. Jelko Štojs, Sevnica, Cesta na Dobravo 15, telefon št. 81 -230.
ZASTAVO 1100, v voznem stanju in registrirano, prodam. Ogled v soboto, nedeljo in sredo popoldan. Tine Žitko, Zgornja Pohan-ca, Krško.
PRODAM FIAT 1300. letnik 1971. Alojz Cvar, Majde Šilc 10, Novo mesto.
PRODAM osebni avto austin 1800 ali kupim motor za istovrstni tip. Gnidic, 68283 Bunca 18. PRODAM FORD ESKORD Delux 1100. Informacije po telefonu 72-362 po 16. uri.
MERCEDES 14-18, letnik 1969, v odličnem stanju, prodam. Franc Cvelbar, Kladnikova 9, Sevnica. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1970, registrirano do marca 1978, dobro ohranjeno. Rudi Bogovič, Anže 49, Brestanica.
PRODAM fiat 850, letnik 1970, prevoženih 74.000 km. Železnik, Koštialova 25, Novo mesto.
PRODAM
PRODAM električne orgle in Hat 1300, letnik 1973. Naslov v upravi lista (1540/77).
PRODAM manjšo mlatilnico na trosila. Anton Papež, Jablan 17, Mirna peč.
PRODAM manjšo mlatilnico. Anton Hren, Jablan 21, Mirna peč.
UGODNO prodam malo rabljeno dnevno sobo in šotor za 3 osebe. Marija Kastelic, Jurčičeva 4, Trebnje.
PRODAM srednje veliko mlatilnico na čiščenje BCS, malo rabljeno, ter grablje za BCS. Tilka in Jože Žibert, Vinica, Šmar. Toplice.
PRODAM malo rabljene gTablje za BCS. Slavko Lindič, Stara vas, Škocjan.
PRODAM kosilnico za ferguson. Jože Gorišek, Dol. Brezovica l, Šentjernej.
PRODAM otroški voziček. ■Miklič, Nad mlini 42, Novo mesto.
PRODAMO rabljeno belo Marlesovo kuhinjo in kombiniran plinski štedilnik. Zagrebška 21, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjen globok italijanski otroški voziček. Andrej Cvelbar, Družinska vas 54, Šmar. Toplice.
PRODAM skoraj nov kupperbusch za 1.500,00 din. Peterca, Majde -Šilc 4, Novo mesto.
PO UGODNI ceni prodam obračalnik za kosilnico BCS, plug s plužnico in brane. Martin Kerin, Slinovce 9, Kostanjevica na Krki.
PRODAM grablje sonce. Petan, Vrh pri Ljubnu, Novo mesto.
TRAKTORSKI obračalnik za seno ugodno prodam. Krnc, Žabja vas 6, Novo mesto.
PRODAM dve žagi (1 Gater) za razrez hlodovine. Jože Grabnar, Mali Kal 6, Mirna peč.
PRODAM garažo v bloku. Kristanova 28, Novo mesto.
PRODAM 500 1 kvalitetnega jabolčnika in 50 1 žganja. Naslov v upravi lista (1578/77).
PO ZELO ugodni ceni prodam skoraj novo kosilnico Rapid 201, širina kose 130. Albin Golob, Ratež 33, Brusnice.
PRODAM nov invalidski voziček. Naslov v upravi lista (1589/77).
PRODAM stare, še uporabne trame in monta opeko. Levstek, Breg, Ribnica.
PRODAM zajce - več samic z mladiči in 50 mladičev od 1 kg dalje. Prodaja bo v soboto in nedeljo. Polde Kastelic, Žabja vas 36, Novo mesto.
POROČNI PRSTANI! Ste v zadregi, kaj bi kupili za trajno darilo? Stopite k Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). — Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
INŽENIR kemije, star 27 let, privlačen, resen, želi spoznati primerno dekle. Ponudbe s fotografijo pod šifro: ,,MAJ“.
NA AVTOBUSNI postaji ali na avtobusu sem izgubil denarnico z dokumenti. Najditelja prosim, naj dokumente vrne proti visoki nagradi, denar pa lahko obdrži.
ANA FLORJANČIČ, Otočec 35, prepovedujem odlaganje smeti in zemlje na_ moji parceli št. 361-K.O. Šempeter. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
ANTON JEZERNIK, Mirna 150, prepovedujem pašo kokoši in vsako hojo po mojem zemljišču/ Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
MARIJA RAJK, Gabrje 40, prepovedujem pašo kokoši, hojo otrok in živine ter metanje kamenja po mojem vrtu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.	i
BETKA MALUS, Orešje 83, pošta Bizeljsko, opozarjam morebitne kupce, naj brez mojega pristanka ne kupujejo premičnin od VIKTORJA MALUSA, ker sva solastnika.
VIKTOR KULOVEC, Uršna sela 120, prepovedujem pašo kokoši po mojih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
MARUA VIDMAR, Žvirče 4, Struge, prepovedujem pašo kokoši po mojih parcelah. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga botrr sodno preganjala.
IVANA SKEBE, Žvirče 23, Struge, prepovedujem pašo kokoši po mojih parcelah. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
PRODAM dva travnika (70 arov in 63 arov) ali oddam seno na rastilu na lepem kraju. Anton Marenče, Martinja vas 26, Vel. Loka.
PO ZELO UGODNI ceni prodam dva vinograda v velikosti 6,88 m2 in 6,36 m2 in pašnik v velikosti 8,52 m2 na Stražnem vrhu 26, Črnomelj.
V BIRČNI VASI in okolici prodam več njiv, travnikov in gozdov ter parcele za vikend in gradnjo z urejenim dovozom, elektriko in vodo v ■ bližini. Ponudbe pod šifro: „UGODNO“.
PRODAM parcelo, primerno za vikend, ter zemljo za terase v Vinjem vrhu. Naslov v upravi lista (1520/77).
PRODAM njivo v pušči (pribl. 1 ha) v Stavči vasi. Interesenti naj sc oglasijo v nedeljo, 22. maja, ob 9. uri v gostilni Bobenček na Dvoru.
PRODAM 5 arov vinograda z nekaj zemlje in Fcrgusonov plug. Slavko Salmič, Stara Bučka 30, Škocjan.
PRODAM 16 arov vinograda in vikend nad semiškim tunelom. Lep razgled, dovoz z avtomobilom. Cena po dogovoru. Franc Stariha, Rožni dol 14, Semič.
PRODAM hišo, zgrajeno do 3. faze, v bližini Novega mesta ob Krki. Interesenti naj se javijo pod šifro: „LEP RAZGLED".
PRODAM travnik v Podborštu. A. Murgelj, Podboršt 31, Mirna peč.
PRODAM hišo, zgrajeno do 3. faze, v naselju Mačkovec pri Novem mestu. Informacije dobite pri Francu Humku, Irča vas 18, Novo mesto.
PRODAMO .travnik (60 arov), primeren za zidavo vikenda in stanovanja. Cesta, voda in elektrika do parcele. Oddaljeno je 1 km od starega dela Sevnice ob Dro-žanjski ulici. Poizve sc pri Ivanki Kolman, Drožanje 18, Sevnica.
RAZNO
V PETEK, 13, maja, sem izgubila zlato zapestnico na Glavnem trgu ali tržnici. Poštenega najditelja naprošam, da mi jo proti nagradi vrne na upravo Dolenjskega lista, ker mi je drag spomin.
Mirna
DRAGEMU možu in očku ALOJZU KERINU iz Novega mesta želijo vse najboljše za njegovo praznovanje 45-letnice žena Ivanka, Zoran in Dušan ter vsi ostali, vsi ostali.
DRAGI mami LOJZKI HROVAT iz Kolodvorske 2 v Novem mestu za 67. rojstni dan iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo zdravih let. Sin Jože z družino, hčerki Slava in Mari z družinama.
16. MAJA sta praznovala 41 let skupnega življenja ANTON in BARBARA ŠEG1NA iz Tribuč pri Črnomlju. Za njun praznik jima kličemo še:	Na	mnoga
zdrava leta! Sinovi in hčerke z družinami.
CENJENE stranke obveščam, da je salon od 1. 5. 1977 dalje odprt vsak dan od 7. do 18. ute. Ob nedeljah in ponedeljkih zaprto. Brivsko-frizcrski salon DARO-VEC, STRAŽA.
Ob boleči in nepričakovani smrti sestre in dobre tete
MARIJE HLADE
iz Puščave pri Mokronogu
se iskreno zahvaljujemo sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, cvetje ter za vso pomoč. Zahvaljujemo se cerkvenemu pevskemu zboru in župniku za opravljeni obred ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: brat France z ženo Anico, Janez, France z družino, Jože z družino, Anica z družino in Zora z družino ter drugo sorodstvo.
Hočete vedeti, kaj se pri nas godi? Naročite Dolenjski list!
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi dragega moča, očeta, starega očeta in brata
MARTINA LAPUHA
iz Artič 8
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,'prijateljem, s0^* in znancem, ki ste ga tako številno pospremili na poti do zaaiy e doma. Posebna hvala za podarjene vence in rože, s katerl™ ,.a prekrili njegov prerani grob. Hvala kolektivu Šolskega Krško, pevskemu zboru Artiče, č. duhovščini za opravljero f { grebni obred in za ganljive besede domačemu župniku. ?ee" j hvala vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali in z sočustvovali.
Žalujoči: žena Marija in otroci z družinami.
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili na zadnji poti mojo drago ženo
TILKO ŠTRAVS
roj. Gregorič iz Kostanjevice na Krki
se iskrene zahvaljujem. Še posebno zahvalo sem dolžan <^0 valcem vencev in cvetja ter vsem za izraženo sožalje in sPre;\ ^ na zadnji poti. Posebno se zahvaljujem domačemu zdravi Vjekoslavu Frlanu za zdravljenje. Hvala govornikom za P*en? besede ob slovesu, godbi za izvedbo žalostink, gasilcem u* NOV Kostanjevica.
Žalujoči: mož Tone in drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega očeta in brata
ALOJZA VIDMARJA
z Gor. Sušic 29
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in	i
za izrečeno sožalje, cvetje in vence. Zahvaljujemo se sin „^5 organizaciji Dijaški dom Šmihel, TOZD gozdarstvo Poatur :. Uršna sela, GD Dobindol, LD Dol. Toplice in CP Novo mesip ^ podarjene vence in denarno pomoč. Posebna hvala GD in j{ei govor pri odprtem grobu, kaplanu Srečku za opravljeni 0 stevilu vsem ostalim, ki ste našega dragega očeta v tako velikem spremili na zadnjo pot. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerki Lojzka in Milena z družinama, brata in sestra z družinami in drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob nepričakovani smrti našega očeta in starega očeta
VINKA GORENCA
iz Osrečja pri Škocjanu
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem pomoč in izrečeno sožalje. Se,posebno se zahvaljujemo K'
bolnih
IMV in zdomskemu osebju pljučnega oddelka splošne Novo mesto.	..
Žalujoči: hčerka Vida z družino, sinovi Janez, Vi in Lojze z družinami ter drugo sorodstvo.
DOLENJSKI UST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI[Lj^ ggpfc mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konferen Rjbn,c» Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo me. > Sevnica in Trebnje.	,,Hania-
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravo* sednik: Slavko Lubšina.	j„nvoin*
UREDNIŠKI ODBOR: "	~	'	'
nik), Ivan Zoran Bačer, Andrej
Janez Pezelj, Jože Primc, Jožica Teppey in Alfred ^‘^"gaje, valeč Priloge Peter Simič. Ekonomska propaganda: Janu
Letna
Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 O"1	n« toy
nina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, placij pM,^: Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz-	t»
ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -	^	ufi
52100-620- 107-32000-009-8-9.	.	, _ ^ doI°>
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 89 din, 1 LIT. ta j7? p strani 119 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji stram ,a 3 Vsak mali oglas do 10 besed 39 din, vsaka nadaljnja o	g o
vse druge oglase in oglase v barvi velja do prekl^ca cen ^	5P.3
10. 1976. Po mnenju sekretariata za mfomvicfl® i0je 421-1/72 od 28. 3. 1974) sc za Dolenjski Ust ne pw davek od prometa_proizvodov.	-
podružnici SDK
prometa proizvodov.	Mnvctn	“iilic?
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v N nesto>,floOl 52100-601-10558 - Naslov uredništva: 68001 ,N°V° wvc: °V talcev 2, p.p. 33, telefon: (068) 23-606 - N«l°v JgiJ. N®jiji Novo mesto. Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) wve|c,J,1nU<>' čenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni tjsK-prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni 1»
"S*
22
DOLENJSKI LIST
St. 19 (1450)
/© ljubljanska banka
&0VSKA KOMISIJA pri ^BLJANSKI banki, podružnici NOVO MESTO
» za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, na-nl3 prosta delovna mesta:
23 en°to Novo mesto
^strokovnega svetovalca za pravne zadeve,
P°9oj: pravna fakulteta, opravljen pravosodni izpit, 5 let Jeznih delovnih izkušenj ter pasivno znanje najmanj ji ne?a tujega jezika;
^cunovodjo
Pogoj: višja Jola ekonomske smeri in 4 leta ustreznih ,, klovnih izkušenj; organizatorja ERC
Pogoj: ustrezna višja šola, opravljeni tečaji po posebnem Programu IBM, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj ter 4) ^lvno znanje enega tujega jezika;
,sJega referenta za tehnične posle
Pogoj: višja šola tehnične, ekonomske ali pravne smeri in
3 leta
ustreznih delovnih izkušenj;
5) —
sJega referenta za promet z vrednostnimi papirji
P°9oj: višja šola ekonomske ali pravne smeri in 3 leta reznih delovnih izkušenj;
6) več
referentov za delo v sektorju sredstev in naložb ter
; dva
I0rju organizacije in bančne operative
sr°H°*'	9'mnaz'ia.	upravno administrativna šola,
t ^komercialna šola z zaključn im izpitom in 3.leta reznih delovnih izkušenj;
referenta za delo v sektorju sredstev in naložb in
8)
9J
en°ti za stanovanjsko kreditiranje
zakf9'mnaz'ia. upravno administrativna šola z lučnim izpitom in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj;
referenta blagajnika trezorja
^?9oj: ESŠ, gimnazija ali upravno administrativna šola str [?eda90^a gimnazija ali srednja komercialna šola ali okovna ptt j0|a 2 zakijučnim izpitom in 3 leta ustrez-
n,h delovnih izkušenj;
n-jfrenta za dinarske posle s prebivalstvom-kreditiranje Privatnih obrtnikov
alh»*H 9'mnaziia ali upravno administrativna šola strok 0 a 9'mr|azija ali srednja komercialna šola ali nih j,Vna Ptt šola z zaključnim izpitom in 2 leti ustrez-lQ)n,h kovnih izkušenj;
brenta ekonoma—skladiščnika
tivn°*j us!-rezna poklicna šola ali dveletna administra-s°la in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj; erenta arhivarja
^tn°k dye*etna administrativna šola ali dokončna dva adm- 9'mnazije, ekonomske srednje šole ali upravno-^ 'mstrativne šole ter 2 leti ustreznih delovnih izku-
11)
P°9oji:
Proi
.^etni
Ki
DELOVNA SKUPNOST GOSTIŠČA PRI GRADU, BREŽICE
razpisuje vodilno delovno mesto
DIREKTORJA
(reelekcija)
Pogoji:
— srednjstrokovna izobrazba gostinske smeri ali
— kvalificiran gostinski delavec smeri natakar ali kuhar. Kandidati morajo imeti razen splošnih pogojev še:
— najmanj 10 let gostinske prakse
— najmanj 5 let na vodilnih delovnih mestih v gostinstvu
— pasivno znanje enega tujega jezika
— moralnopolitično neoporečnost
Stanovanje ni zagotovljeno.
Pismene prijave z opisom strokovne usposobljenosti, dosedanjih zaposlitev in dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev j! je treba poslati na Gostišče PRI GRADU, Brežice, Ulica > prvih borcev št. 2 do 31. 5. 1977, to je, dokler velja razpis.
TELEVIZIJSKI
S v r°šnjo >,.
< S°^i izoh e)em na c*e*° z življenjepisom ter dokazilom o " kadrov po^j'te Ljubljanski banki, podr. Novo mesto ^riiav|jenSY.' komisiji. Rok prijave je 10 dni po objavi, objavi, ' andidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po
^ktor.
Odb ' ^martinska
*medsebojna razmerja
°^aWia n
0sf° delovno mesto
POSLOVALNICE DO ..VEKTOR" V vtM MESTU
prakso " °Z’ ek°nomski tehnik z najmanj 3-letno delovno Nqv. v cestno-transportnem prometu in stanovanjem v Post,, ^estu ali bližnji okolici;
SkUsn° delo 3 mesece.
^didati
^iev poj,.11?! svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju po-i'^ektor‘' *?|0 v rol<u 8 dni po objavi na naslov: DO |<jer\ ^drovsko-splošni sektor, Ljubljana, Šmartinska °t>e tudi podrobnejše informacije. ,
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, brata in starega očeta
MARTINA PEČAVERJA
iz Nestoplj^ vasi pri Semiču Sobnai*sktene-
ft^tščai^e'Za*1Va^ujcmo soscdom ob takojšni pomoči, po-tov 5rezjc zn'01-’ vscm sorodnikom, gasilcem in govorniku P(ID ,ancu’ 6 ’ ,žuPniku za opravljeni obred, godbi iz Črnomlja, ?.j ye in cveti r’ *'otc'u Smuk, ter vsem drugim, za podarjene ^<W0JC> nako zdravstvenemu osebju novomeške bolnice ■J **at kb.P°moč ter domačemu zdravniku dr. Kohnu. Vsem
lujočj	hvala*
>i teJ.	Ana, sinovi Tone, Tine in Stanko z druži-
9rija i (j_ e.fka Anica z družino, brat Matija ter sestra U/Jno, Stricljevi ter drugi sorodniki.
es*°plja vas, Semič, Mladica, San Francisco, Rossland B. C., Ofterdingen.
ZAHVALA
Tri mesece po očetovi smrti je po hudi bolezni opešalo srce naši dragi mami, stari mami in sestri
KATARINI
MUŠIC
roj. Panjan iz Dragovanje vasi v Beli krajini
S posebno hvaležnostjo se zahvaljujemo sosedom, vaščanom in sorodnikom, ki so naši nepozabni mami tako nesebično pomagali lajšati trpljenje v njenih najtežjih dneh. Iskreno sc zahvaljujemo Leopoldu Bečaju za njegove človeško poštene poslovilne besede in Zvezi borcev iz Dragatuša za posebno pozornost. Prisrčna hvala sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki so nam izrazili sožalje, naši mami pa darovali vence in cvetje ter jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala gospodoma Jožetu Rusu za slovesni obred in Zdravku Bahorju za izbrane in ganljive poslovilne besede. Prav tako se za posebno pozornost iskreno zahvaljujemo delovnima kolektivoma Belsada iz Črnomlja in Rudnika iz Kanižarice ter vsem tistim, ki boste našo drago mamo ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: otroci Zdravko, Vinko, Zalka, Mimica, Cvetka, Polde in Janez z družinami ter drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
MAKSA
SENICE
iz Šmarja pri Sevnici
se iskreho zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, za podarjene vence in cvetje ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: Žena Rezi, sinova Maks in Vid z družinama, bratje Srečko, Ivan in Drago ter drugi sorodniki
ZAHVALA
Ob boleči in nepričakovani izgubi naše ljube mame, stare mame in sestre
FRANČIŠKE
KOCJAN
iz Dol. Straže 61
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem za takojšnjo pomoč v težkih trenutkih. Le,pa hvala tudi za podarjeno cvetje, vence in izrečeno sožalje, Enaka zahvala tovarni IMV in Novolcsu ter Gostinskemu podjetju „Triglav“ Koper, kakor tudi župnikoma za opravljeni obred ter vsem ostalim, ki ste našo ljubo mamo v tako velikem številu spremili k preranemu grobu.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sin Jože, hčerki Zvonka in Albina z družinama, sestri in brat z družinami ter drugo sorodstvo.
NEDF.LJA, 22. MAJA: 8.10 ,Poročila (Lj) - 8.15, Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih pevskih zborov v Celju, barvna oddaja (Lj) - 8.45,625 (Lj) - 9.25 , H. de,Balzac: Blišč in beda kurtizan, barvna nadalj. (Lj) —	10.25.
Sezamova ulica - barvna oddaja (Lj) - 11.25,Mozaik (Lj) - 11.30, kmetijska oddaja (Sa) - 12.30, Poročila (do 12.35) Nedeljsko popoldne: Križem kražem, Pisani svet, Festival mmadine v Subotici -posnetek, Okrogli svet, Poročila (Lj)
- 17.50 . Osovražena vas — barvni film (Lj) - 19.15 .Risanka (Lj) -19.20 Cikcak (Lj) - 19.30, TV dnevnik (Lj) - 19.50, Tedenski gospodarski komentar (Lj) — 19.55, Propagandna oddaja (Lj) — 20.00, Morava 76 - barvna nadaljevanka TV Beograd in TV Ljubljana (Lj) -
21.00, Mostar - barvna serija Popotovanja (Lj) — 21.30, TV dnevnik (Lj) - 21.45.... 21.55. Športni pregled (Zg)
PONEDELJEK, 23. MAJA: 8.10, Tv v • šoli:' Učenci pred kamero, Nuklearna energija, Poletje, Makedonščina (Zg) — 9.30, TV v šoli: Za najmlajše, Metalurgija (Sa)
- 10.05, TV v šoli: Risanka, Zemljepis (do 11.10) (Bg) — 14.10, TV v šoli - ponovitev (do 15.30) (Zg) - 17.05 , Glasbeni ciciban: Tehnika (Lj) - 17,20 . Človek in zcm|a - barvna serija (Lj) - 17.50, Obzornik (Lj) — 18.05, Zdravilo, človekov prijatelj in sovražnik, barvna odd. (Lj) - 18.25 , Mozaik (Lj) — 18.30 .Dogovorili smo se (Lj)
- 18.45, Mladi za mlade (Lj) -19.15 ,Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30,TV dnevnik (Lj) -
19.55, Propagandna oddaja (Lj) -
20.00, Iz oči v oči: Stane Dolanc (Bg) - 21.15 , S. Pavič: Na poti izdaje — II. del barvne oddaje (Lj) -22.20, TV dnevnik (Lj) - 22.35, Mozaik kratkega filma (Lj) - 23.00, Festival JRT - Portorož 77 (za JRT) (Lj)
TOREK, 24. MAJA: 8.00,TV v šoli:	Vloga Jugoslavije v svetu,
Prebivalci Zemlje, Nemščina, TV vrtec, Hrvaško Zagorje (Zg) - 10.00, TV v šoli:	Danvin, Risanka,
Glasbeni pouk (Bg) -	10.50,
Slavnostno zasedanje CK ZKJ -prenos pribl, do 12.00, (Bg, Lj) -
15.55, Šolska TV Delitev celic, barvna oddaja iz cikla Biologija za srednje šole (Lj) — 16.20 .Nogomet Hajduk: Budučnost - prenos (Bg, Lj) -Sv odmoru ob 17.00, TV obzornik (Lj) - 18.30,Pan Tau — serijski barvni film (Lj) - 19.00 ,TV dnevnik (Lj) — 20.00, Osrednja prireditev v počastitev 85. letnice predsednika Tita in 40. letnice njegovega prihoda na čelo partije -prenos iz Doma sindikatov in Doma mladine (do pribl. 24.00) (Bg, Lj) -vmes ob 22.00 ,TV dnevnik
SREDA, 25. MAJA: 8.10 TV v šoli: Dan mladosti (Zg) - 9.00 ,TV v šoli: Kocka, kocka, Risanka, Boj za obstanek (Bg) - 10.00,TV v šoli: otroški spored (Sa) — 12.05,Liga mladih lingvistov (do 13.25) (Sa) -14.10,TV v šoli - ponovitev (do 15.00) (Zg) - 16.50 Deklica Delfina in lisica Zvitorepka - barvna oddaja (Lj) — 17.05, Ukročeno oko — barvni dokumentarni film (Lj) -17.35 , Mozaik (Lj) - 17.40, TV obzornik (Lj) -	17.55, Glasba
takšna in drugačna - barvna oddaja (Lj) - 18.40 .Tito in Slovenija (Lj)
- 19.30 ,TV dnevnik (Lj) - 19.50, Dan mladosti - prenos iz Beograda
PO UGODNIH CENAH IZVAJAMO VSA ZIDARSKA IN FASA-DERSKA DELA.
Obrtna nabavno-prodaj-na zadruga — ..RESA", Krško. tel. 71-408
OKROŽNO SODlSČE V NOVEM MESTU
objavlja,
da sprejme za določen čas na delo
STROJEPISKO.
Prijavni rok je 8 dni.
(Bg) - 21.00 TV dnevnik (Lj) -
21.10, Nogometni finale pokala prvakov:	Liverpool:	Borussia -
prenos iz Rima (Lj)
ČETRTEK, 26. maja: 8.00 ,TV v šoli:	Ekonomski interesi
neuvrščenih, Šolski orkestri, Računalništvo (Zg) - 9.00, TV v šoli: Francoščina (Sk) — 9.30 TV v šoli: Reportaža, Risanka (do 10.20) (Bg) - 14.00 ,TV v šoli - ponovitev (do 15.00) (Zg) - 15.00 Šolska TV: Delitev celice, barvna oddaja iz cikla Biologija za srednje šole (do 15.25) (Lj) — 17.20. Colargol - barvna oddaja (Lj) — 17.35 Obzornik (Lj)
- 17.50, Mozaik s (Lj) - 17.55, Poljudno znanstveni film (Lj) — 18.45 .Staubringer-Popovič: Zgodba o Titu - adaptacija predstave SLG Celje (Lj) - 19.15 ,Risanka (Lj) —
19.20, Cikcak (Lj) - 19.30, TV dnevnik (Lj) — 19.55 .Propagandna oddaja (Lj) — 20.05, Variacije -barvna nanizanka TV Beograd (Lj)
- 20.35 .Propagandna oddaja (Lj) — 20.40, Mednarodna obzorja (Lj) -21.35, Miniature:	Ansambel prostoru - baletna oddaja (Lj) -22.30,Festival JRT — Portorož 77 (za JRT) (Lj) prostoru — baletna oddaja (Lj)
PETEK, 27. MAJA: 8.10,TV v šoli:	Geometrija, Razstava
rastlinstva, Nižine na Hrvatskem, Ruščina, TV vrtec, Dnevnik 10 (Zg)
- 10.00, TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina (do 11.05) (Bg) —/14.10,TV v šoli - ponovitev (do 15.30) (Zg) - 17.10 JCrižem kražem (Lj) - 17.20 Morda vas zanima (Lj)
- 17.55 .Obzornik (Lj) - 18.10 Čez tri gore: Kvartet „Do“ - barvna oddaja (Lj) - 18.40 .Mozaik (Lj) -
18.45, Vojaški poklic — barvna oddaja iz cikla Izbira študija in poklica (Lj) — 19.15 Risanka (Lj) -
19.20, Cikcak (Lj) - 19.30, TV dnevnik (Lj) - 19.55, Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) -20.00 , Propagandna oddaja (Lj) —
20.10,G. Ptosperi: Michelangelovo življenje - barvna nadaljevanlca (Lj)
- 20.45, Razgledi (Lj) - 21.15, Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov (Lj) - 21.20 .Bogataš in revež - barvna serija (Lj) - 22.10, TV dnevnik (Lj)
SOBOTA, 28. MAJA:	8.00,
Colargol - barvna lutkovna serija (Lj) - 8.15,Deklica Delfina in lisica Zvitorepka - barvna odd. (Lj) -8.30 V znamenju dvojčkov: Lisica gostiteljica ali o Premetenem zajčku (Lj) - 8.50 A. Ingolič: Mladost na stopnicah — barvna nadaljevanka (Lj) — 9.20, Človek in zemlja -barvna serija (Lj) — 9.50 Strojništvo
- barvna serija iz cikla Izbira študija in poklica (Lj) -	10.20,
Dokumentarna oddaja (Lj) - ... G.. Prosperi: Michelangelovo življenje -barvna nadaljevanka (Lj) - 14.00. Vilno:	Evropsko prvenstvo v
gimnastiki za moške — prenos IV (Lj) - 15.35, Nogomet Sloboda: Partizan — prenos, v odmoru Propagandna oddaja (Lj) — 17.35 Obzornik (Lj) - 17.50 j5iverzanti— film (Lj) - 19.15 .Risanka (Lj) -
19.20, Cikcak (Lj) - 19.30, TV dnevnik (Lj) - 19.50, Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) -19.55 , Propagandna oddaja (Lj) — 20.00,TV žehtnik - barvna serija (Lj) - 20.35 .Letujte z nami (Lj) —
20.45,Za prgišče dolarjev - barvni film (Lj) - 22.25 ,TV dnevnik (Lj)
- 22.40,625 (Lj) - 23.20 Evropsko prvenstvo v gimnastiki — posnetek iz Vilna (Lj)
V času od 5. do 11. maja 1977 so v novomeški porodnišnici rodile: Milena Judež iz Bregov - Natalijo, Anica Žurga iz Starega trga -Andrejo, Antonija Bakšič s Pristave - Mitja,	Zdenka Bregar	iz
Šentjerneja - Simona, Frančiška Ašič z	Dolnjih Kamene	-
Apolonijo, Slavka Prosenik z Dolnje Težke vode - Urško, Danica Samsa iz Dolnje Straže - Sašo, Stanislava Štukelj iz Mladice - Petra, Martina Arh iz Jelš - Marjetko, Milka Berkopec	z	Gornjih Sušic	-
Sebastijana,	Margareta Jelič	iz
Zagreba - Barbaro, Anica Ranfl iz Regerče vasi - Uroša, Sonja Perše iz Zbur - Dejana, Milka Jernejčič iz Žužemberka - Boštjana, Zdenka Moveren iz Semiča - Gorazda, Marija Jan,z Gornjih Ponikev -Aleša, Martina Cvelbar iz Šentjerneja - Damjana, Emilija Šterk iz Dolenje vasi - Vlasto, Jelena Dimitrov iz Črnomlja -Sabino, Sonja Papež iz Črnomlja -Barbaro, Ana Djukič iz Soteske -Iva, Zlata Božičnik iz Krškega -Tanjo, Ana Urbanč iz Drnovega -Renato, Fanika Goreč iz Šentlovrenca - deklico, Nada Meglič iz Dolnje Nemške vasi --dečka, Marij a Konca iz Gomjep-i Suhadola - de;ka, Amalija Grdui. s Preloke - deKico, Ana Hočevar iz Krškega - d .-idico, Olga Dragan iz Mirne vasi - deklico, Silva Jerič iz Ljubljane — Sašo in Fanika Brezar iz Lokev - rolono. - ČESTITAMO:
Mladost je tovarištvo
Milana Lokarja iz Brežic, najmlajšega letošnjega republiškega nagrajenca Osvobodilne fronte, je pritegnilo politično delo, ko je sedel še v šolskih klopeh. V industrijski šoli v Mariboru je predsedoval mladinski organizaciji in tam so ga sprejeli tudi v Zvezo komunistov. Kot kovinarski delavec je delal nato v Dobovi, kjer se je takoj vključil v sindikat.
Po odslužitvi vojaškega roka so se mu funkcije kar vrstile. Največ je delal z mladino, medtem pa se je poklicno izpopolnil. Na Reki je dokončal šolo za vozovnega preglednika. Pet let je kontroliral železniške vozove na postajah v Dobovi in v Zidanem mostu, vmes pa je leto dni obiskoval srednjo politično šolo v Novem mestu.
Kot delegat Posavja se je udeležil X. kongresa ZKJ v Beogradu. To je bil zanj dokaz velikega zaupanja, ki ga je hotel opravičiti s še aktivnejšim političnim delom. Pred dvema letoma je postal poklicni sekretar občinske konference Zveze mladine ih še isto leto so ga izvolili za predsednika medobčinskega sveta ZSMS. Začelo se je obdobje preizkušenj, kakršne čakajo vsakega političnega delavca.
„Sam sem bil mlad, zato sem zaupal mladini, zavedajoč se, da brez njenega sodelovanja ne bom imel uspeha pri delu. Nisem se motil, spoznal pa sem tudi, da mladi hočejo dejanj, da jim sestankovanje ne zadovoljuje, zlasti še če jih nihče ne usmerja in tako ne vedo, česa naj se lotijo. Pričel sem pri mojih skromnih izkuš-
njah. Bil sem namreč brigadir in to so bili zame najlepši časi, časi tovarištva, časi, ko sem začel spoznavati pomen samoupravljanja, soodločanja o vseh skupnih stvareh. Brigada je bila tudi moja prva idejnopolitična šola.
Prvo leto mi priprava delovnih akcij ni še šla od rok tako, kot sem to želel Premalo časa je bilo, zato pa sem imel toliko več uspeha po 1975. letu. Mladina se je začela množično vključevati v lokalne delovne akcije, sodelovala pa je tudi na republiških akcijah. Odziv mladih na šolah in v delovnih kolektivih je vsako leto boljši.
Dobro mladino imamo, zato me vedno prizadene, kadar kdo posplošuje negativne pojave. Saj ne rečem, da jih ni, toda s takimi izjavami več škodujemo, kot koristimo. Pomembno je zaupanje in usmerjale, zato morajo biti tisti, ki mladino vodijo, preizkušeni komunisti, taki, ki se zares posvetijo mladim in ki ne iščejo le sebe. Če jih mladina prizna za vodnike, jim tudi sledi To je pot k skupnemu uspehu, k skupnemu zadovoljstvu.
Zaradi mladih čutim, da se moram dan za dnem izpopolnjevati, da ne bom z molkom odgovarjal na njihova vprašanja. Prav zaradi tega izkoristim za idejnopolitično izobraževanje vsako prosto urico. In ni mi žal, tako sem zares vsak trenutek sredi življenja. To pa je poglavitno za slehernega političnega delavca, saj se ta ne sme nikoli odmakniti času in okolju. “
JOŽICA TEPPEY
m
Raduloviču spet televizi
Tekmovanje je prineslo klubu lep dohodek
Orjaški hrast na Hribu (vasica Škrjanci pri Novem mestu): merjenje
obsega debla (inž. Janez Penca, GG Novo mesto, in inž. Franjo Jurhar (na levi)).
Kralj hrastov
V Malencah pri Kostanjevici raste najstarejši in najdebelejši dob — Bo rastoči spomenik zaščiten?
Na zemljišču Marije Cvelbar v vasi Malence št. 15, tik ob cesti Kostanjevica - Zameško - avtocesta, raste hrast izrednih dimenzij, pomnik nekdanjih obširnih dobrav (gozdovi hrasta doba, Quercus borealis) na Dolenjskem. Obseg debla v višini 1,30 m meri 700 cm, premer pa 223 cm. Po mnenju gozdarskih strokovnjakov je ta drevesni velikan najdebelejše in najstarejše hrastovo drevo pri nas. Njegovo starost cenijo na okoli 350 let.
Drevo je zdravo in brez poškodb, ima lepo oblikovano, izrazito kroglasto krošnjo, ki meri v premeru 30 m in pokriva blizu 800 m2 površine. Zaradi izjemnih mer in odlične rasti je pomemben naravni spomenik, ima kulturno pričevalno in znanstveno raziskovalno namembnost za preučevanje naše dendroflo-re, zlasti še ker raste ob robu znamenitega Krakovskega gozda.
Krakovski gozd je največje nahajališče hrasta na Slovenskem in predstavlja najzahodnejši del areala
VESELICA V RUMANJI VASI
Mladinski aktiv Rumanja vas vabi na veliko vrtno veselico, ki bo 19. junija ob cesti Novo mesto-Dolenjske Toplice. Goste bo zabaval ansambel Veseli Martini, priredili pa bodo tudi Srečelov
UVIDEVNA
DAVKARIJA
Sevniška davčna uprava je odpovedala za v torek predvideno javno dražbo zarubljenega osebnega avtomobila Ford consul L zasebne gostilničarke Olge, Colner iz Dolenjega Boštanja. Davkarija se je za ta neobičajen odlog dražbe odločila zaradi tragične smrti gostilničarkinega sina Alojza Liparja. Le-ta je namreč minuli petek zvečer podlegel poškodbam na kraju nesreče ob trčenju z motorjem Kawasaki v fička pred samopostrežno trgovino na Vidmu v Krškem.
Javna dražba bo 31. maja ob 8. uri v sejni sobi občinske skupščine v Sevnici. Izklicna cena avtomobila na dražbi je 140.000 dinarjev.
0 STROJU ZA V STARO ZELEZO
V Repičevi dragi stoji gradbeno podjetje Hitrograd, ki zaposluje nekaj desetin ljudi in ki gradi najdražja stanovanja za neposredne proizvajalce z nizkimi osebnimi dohodki, kar pa delavcem ne dela prevelikih preglavic, saj si malokdo med njimi lahko omisli prijetno bivanje v bloku ali stolpnici, razen če ni kdo na seznamu tistih, ki bodo prejeli tako imenovana solidarnostna stanovanja.
In v Hitrogradu so imeli stroj za izdelovanje zidne opeke. l& devize so ga kupili v tujini, toda že drugi dan obratovanja se je pokazalo, da narejena opeka ni prvorazredna. Nekaj strokovnjakov je preizkušalo svoje znanje, da bi odpravilo napako, ampak iz stroja je še naprej prihajala opeka, ko so jo lahko prodajali le pod oznako rimske II.
„Stroj ni vraga vreden!41 je na kolegiju pod drugo točko
dnevnega reda naravnost udaril tovariš Zidnik, direktor Hitrograda, ter pogledal direktorja nabave tovariša Opečni-ka.
„Res je. Stroj je slab in v našo korist bo, če se ga čim-prej znebimo,“ je podkrepil direktorjevo izj avo tovariš Opečnik.
„Sicer pa smo povabili na sestanek kolegija tudi tfcvariša Repiča, ki že od vsega začetka upravlja s strojem, in naj pove svoje mnenje," je prevzel v svojo oblast besedo tovariš Zidnik, direktor Hitrograda.
Jožič Repič je najprej pa-radajzasto zardel, se oclkašfjal in rekel:
„Da, kako naj povem, stroj je z eno besedo zanič. Za v staro železo. Lahko pa ga komu prodamo."
Prodali so ga po nizki ceni in člani kolegija so bili dva dni veselih obrazov.
,J?a smo se rešili navlake,“
je dejal direktor nabave tovariš Opečnik, ko so delavci nalagali stroj na kamion, ki je potem zapelj al na dvorišče J o-žiča Repiča, Iger so prenesli tovor v precej veliko šupo.
Minilo je nekaj tednov in Hitrograd je dobil ponudbo za gradnjo novega bloka, zato so ihtavo iskali zidno oepko, kajti buldožer je že zril veliko jamo, iz katere bo v nekaj mesecih zrasel nov blok, ki bo sprejel v svojo notranjost ljudi, zdaj stanujoče po kleteh in podstreh ih.
„Kaj, ko bi pogledali opeko, izdelano pri meni? “je zaustavil direktoija nabave tovariša Opečnika Jožič Repič.
Odslej je podjetje Hitrograd kupovalo opeko pri Jožiču Repiču. Še tako strogo oko ni našlo ugovora in vsi so si bili edini, da izdeluje stroj Jožiča Repiča zares prvovrstno zidno opeko.
TONI GAŠPERIC
slovitega slavonskega hrasta, ki gradi prostrane sestoje v Posavju in Podonavju sosednje republike Hrvatske. To je zadnji ostanek nekdaj obširnih in kvalitetnih hrastovih gozdov na Dolenjskem. Zavarovanje pragozdnega rezervata (ca 34 ha) znotraj Krakovskega gozda je urejeno na podlagi zakona o varstvu kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti z odločbo za prosveto in kulturo, objavljeno v Uradnem listu LRS št. 12/1952.
Orjaški hrast na Hribu v vasici Škrjanci ob kmetiji Jožice Mervar nedaleč od ceste Novo mesto - Ruperč vrh ima obseg debla 650 cm in premer v prsni višini 210 cm in pomeni prav tako dendrološko naravno znamenitost Dolenjske.
Za oba opisana hrasta bi moral veljati varstveni režim za naravne spomenike.
FRANJO JURHAR
Kegljaški klub iz Ribnice je organiziral pred kratkim drugo nagradno tekmovanje; trajalo je 10 dni. Za 10 din je lahko vsak vrgel 10 lučajev na polno. Vsak je lahko večkrat preizkusil svoje znanje in srečo. Tudi tokrat se je najbolj izkazal Petar Radulovič, ki sije spet priboril za nagrado prenosni televizor. Prvo mesto in enako nagrado je dobil na prvem takem tekmovanju, ki gaje organiziral KK lani.
Letos se je tekmovanje začelo 27. aprila. Prve tri dni so tekmovalci po-
II. 2ENSKI RALLY IN MODNA REVIJA
V soboto, 28. maja 1977, bo Avto-moto zveza Slovenije organizirala II. ženski rally. Za razliko od lanskega, ko je moral prireditelj zavrniti skoraj 300 prgavljenk, bo letošnji potekal v obliki zvezde iz petih samostojnih smeri, kar omogoča neomejeno število tekmovalk. Prav z množičnostjo želi AMZS počastiti nam vsem drage jubileje tovariša Tita in Zveze komunistov. Zato bodo voznice med sicer ne pretežkim tekmovanjem reševale tudi kratko nalogo iz zgodovine NOB.
Kraki rallyja bodo štartaliv Velenju, Radovljici, Novem mestu, Ajdovščini in Ljubljani, zaključek pa bo zabavna prireditev z modno revijo v organizaciji revije ANTENA pri motelu TURIST v Grosupljem. Na vseh štartih in na cilju v Ljubljani bodo enostavne spretnostne preizkušnje. Start v Novem mestu bo na parkirišču pri tovarni zdravil KRKA v Ločni Generalni pokrovitelj rallyja je tovarna TOKO iz Domžal, pokrovitelj dolenjskega kraka pa AMD Novo mesto.
Vse voznice, ki žele preizkusiti svoje znanje (rally se vozi po prometnih predpisih - torej brez divjanja in posebnih nevarnosti!) se lahko prijavijo do ponedeljka, 23. maja 1977, z dopisnico na naslov: AVTO-MOTO ZVEZA SLOVENIJE, Titova 138, 61000 Ljubljana ali pa v AMD Novo mesto, Cesta herojev 27, 68000 Novo mesto (telefon 21-264), kjer bodo dobile tudi vsa potrebna pojasnila.	m.
■
ŽIVEL 1. MAJ
HSSElSlšja ■S®
aanifl vam tok*1
NAGRADNA PRVOMAJSKA KRI2ANKA
s* riiVn.;.
Tm/ i	" i~..~
Nagradna prvomajska križanka ni bila težka in je le lepo vreme v prazničnih dneh najbrž krivo, da nismo prejeli več rešitev. Do roka jih je prispelo samo 324, kar je precej manj kot običajno. Žreb je izbral naslednje nagrajence:
1. nagrada: 500,00 din Dragan Golij a, Kolodvorska
18, Ribnica
2. nagrada: 400,00 din Slavica Kralj, Savska cesta
13, Sevnica
3. nagrada: 300,00 din Danijel Štirn, SGP Pionir,
Novo mesto
4. nagrada: 200,00 din
J ože Kastelic, C. Gubčeve br. 10, Trebnje
5. nagrada: 100,00 din
I
drli največ 65 kegljev. Nato je s lo polagoma naraščalo in 0 čku so imeli kar trije tekmo«
69 podrtih kcg?ev. V_medseb<J troboju je imel največ uspe Radulovič, kije podrl 5'9> ls1	:
si priboril prenosni televiz • je bil Stanimir Radivojevič s ^ lji (nagrada: ponny kolo), •	^
Lplan s 45 keglji (fotoaparat^ Franc Rus (brivnik), 5. Jan (stenska ura).	^
Za tekmovanje je bilo P 1.700 kuponov, kar	.
znašal kosmati dohodek 1 •
Od tega je treba odšteti •	^
din. kolikor so veljale nagr ’ verjetno še nekatere dn*ge ^ KK. Tako bo klubu ostalo gQJ 10.000 din čistega dohodka-	j Su{
Tekmovanje je bilo vses^. • ce|(
VT -	_	J.	_	*	IrltTAlli	HO	3U	.
I
slav
to. Nekateri so kupili po 30 50 kuponov, najbolj di 65.	^v0Nlf
M. GLAV
r
prai
'H
oče
POSl
L
usta
>rv(
zači
19<
Prel
Š
le
nal(
por
Pop
MALI JUBILEJ
Petič zapored bo & Brežice letos organi*^ mednarodnega mot^ tekmovanja za naSra žic. Po stezi na vm, bodo v nedeljo, 2:2. ^ pričetkom ob 14.3 zabrneli težki strqji, ^ rimi bodo ravnali p° vozači tega zanimiveg^j
ta. Poleg najboljših^ ^
tekmovalcev prve lige. rfgj; *ač njimi bo tudi držaVI’,1flL^ Leno Šoštarič - * d°ml na Reb se^ ter Franko, nastopilo še 11 voza Nemčije,
cije, Avstrije in Maazo*
V. PODGORCI)
No
julj
Pos
Por;
bel«
*ač
hrv;
kot
odi
Lol
leto
h
•ju
tele
.tijsl
hit
S PLANINCI NA
gorjance j«-
Planinsko društvo iz sta vabi na množični pon ^,1' » jance, ki bo v nedejo,	id J f
bo eden izmed 85 poh . pripravljajo planinci po toV.jC^ viji v počastitev obletni Zbrali se bomo pred trgov® * tijske zadruge v Žabji vas . drtf dveh skupinah: prva ob
0b 7' “■ PLANINSKO
dvorani
Na sobotnem	b«ane^v
ansambla „Prah a	Od:
iambla	dv,
v novomeški špo	^
Prva nagrada v Ribnico
Za prvomajsko nagradno križanko tokrat le 324 rešitev
Lilijana Šprajcer, C.B.O.. 16, Črnomelj
Nagrajencem čestitamo!
DOLENJSKI LIST
zbralo vsega le	SV(
deset) obiskovalce^	na,
se; mar priznana skup iQ m » drugih krajih S*0'’®, j	0(j
njih kotičkov naP°‘nk0 veilj J res ne zasluži nekoUk^ < zomosti Novome	predaj, 1
mar ansambel, kije »V ^ ka navdušil s P«m9°c<eSs^' te] in ki danes žanje uspf	s,£
bami „Sezona senc^ rTv J pc morij“ itd., snema	«Y,
uspešno prodaja s	^
vreden tolikšnega skupine iz drug* P v ioP morda slovenski J	yeČ
•_.u! -a nas ni
muiua	-	z
pop glasbi za na
miv?	,	daj*Vw
Pa naj še kdo r	^abave, P
vem mestu prenv	]eSOv^
malo prireditev	0n<,
dino, premalo tef
Res pa je, da je 1PkulturO: nja za tovrstn vraciJe , bile kavarne m r®*	^
času nabito P^jj, ba posebej p ou<S>>
r;,!#-
Ansambel „Prah“ v novomeški Športni dvorani:
slušalcev ni razočaral.
• m*!®**'