203 Številk« Ljubljana, v petek 4. septembra 1896. XXIX. leto, fejutja »»»k dan isimft- nedeljo in prasnika, ter velja po polti prejeman aa avstro-ogersks dtftele la vse leto 15 gld., Ka pol kta 8 gld. ta četrt leta 4 gld., zn jrd?n 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brca poailjanja na dom aa vse leto 18 gld., ta četrt leta 8 gld. 30 kr., aa jede i mesec 7 gld. 10 ki. Z* pofiil janje na dom računa se po 111 kr na meaec, po 30 kr. aa četrt leta. — Za tnje deiele toliko vofi, kolikor postuina Ktia&a. Za oananila platoje m od fttiristopno petit-vrste po 6 kr., ce so or.nanilo jedenkrmt tiska, po 5 kr., So se dvakrat, in po 4 kr., fle se trikrat ali večkrat tiska Dopiai naj ae iavole f ran birali. — Rokopisi se no vračajo. — U rednifitvo in upravnic tvo je na Kongresnem trgn fit. 12. D pravniltvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oananila, t. j. ?se administrativno stvari. Dvojna mera. Našim čitateljem je znano, kakšen boj bijejo Slovenci v Trsta in Gjrici za slovensko šolo. V Trstu ne dobe nobene rešitve, če tadi njih pritožb* leži že dobre dve leti pri miuisterstvo, oziroma pri namesto ištvu v Trntu, če je res, da ae je že rešila, a so le ne izvede, ker Rinaldini zato nima dobre volje. Glede slovenske ljudeke I de v Gorici, ee je rešila stvar v vn-h instancah, a vlada pa le mčesa ne stori, da bi Slovenci dob li slovenski soli na-atsnjeoje v mesta na pripravnem kraja in v primernem poslopja. Vse prošnje slovenskih star.šev to bile doaedaj zaman. Koroški Slovenci so že pred leti 33 prošenj ■a slovenske šole bili ti Inž I i. Od vsth 33 prošen«, d ■ ni so vse bile utemeljene, se je menda samo jeJna ugodno rešila. Vse druge so < stale nerešene. V jednem kraja se je občina razdelila, da so prtem rekli, da tiste občine ni več, ki je za šulo prosila, v dragem so zopet priredili nova poizvedovaujM, pri katerih so po pritiska in groženja dosegli, da so nekateri, ki so poprej bili za slovtnsko šJo, Be izrekli za nemško. V drogih so zopet napeli vse sile, da vržejo slovenski občinski zastop, v nekaterih prošnjah a> bile formeloe napake itd. Prošnje so hodile na Dunaj in z Dunaja zopet k deželnemu svetu v Celovec, da se o njih izreče Poslednji je pa stvar zavijal in cdlaŠal, tako da so se naposled menda slovenske občine in prebivalstvo naveličali moledovanja in stvar je zaspala. Kako drugače se postopa, Če gre za nemško ali italijansko šolo. Kako hitro je v L ubijani moralo mesto osnovati nemške šole, in mora celo jih razširjati, dasi zanje niti potrebnega števila otrok ni dobiti, da bi vanje ne vabili slovenskih otrok. Te dni se je neki saukazalo, da se ima v Spletu v I »alm* c ji osnovati italijanska šola. Boj za to šolo je precej dolg, ker Italijani niso mogli dokazati potrebnega števila italijanskih za šolo godnih otrok. Vzlic temu, da tudi s« d« j še niso dokazali tacega števila otrok, se je mesta ukazalo osnovati italijansko šolo. Pred Idi se je bila podobna šola osnovala v Trogira v Dalmaciji, ki se je pa naposlei morala opustiti, ker deželni zbor zanjo ni dovolil denarja, prisiliti pa dežele niso mogli, ker dokazati ni bilo mogoče, da se nahajajo za šolo potrebni postavni pogoji. Leta 1893. se je v Ivančičah na Moravskom proti volji občine na ukaz deželnega šolskega sveta morala osnovati nemška šola. Čakalo se niti ni, da Be rešijo pritožbe pri višjih instancah. Seveda osnova nemške Šole ee ne sme odlašati. Večina ae je pritožila na upravno sodišče, ki je dne 3. junija letos-DJega leta razveljavilo ukaz deželnega šolskega sveta. Šola sedaj nima več nobene postavne podlage in od praviti bi se imela. Iles se imajo začeti nova poizvedovanja, a šele na podlagi teb, če za Nemce ugodno izpadejo, bi se smela šola osnovati. Občina js pa že tri leta imela v zakona neutemeljene stroške z« to šolo. Misldi bi bili, da se bode kar odpravila, * to se ni zgodilo. Šolsko leto se je na njej zopet ■ačelo in opisovanje se je vršilo v prisotnosti žan-dsrjev, ker so se bali razburjenosti češkega prebivalstva. Če gre za nemško ali italijansko šolo, ni treba tedaj niti točnega dokaza, da se nahajajo zakoniti pogoji, če pa gre za slovensko, se pa najde Polno ovir, Če tadi ni nobene dvojbe, da se nahaja ■•konito število otrok. Tako postopanje pač ne more vzbujati zaupanja Slovanov do vlade. Ce bode vlada t»ko postopala, ne bode čudno, če Slovanov ne bede v vladni tabor mogel privabiti noben Ae tako prijazen smehljaj grofa Badenija in njegove najljub^z nivejša besede. S veda tisti Slovenci, ki sede v Hobenvvartovem klabn, bodo podpirali tudi nadalje vlado, ker ti ljudje nimajo potrebnih lastnostij za opozicijo Pudpirali so koalicijsko vlado in bodo tudi Bidenija, naj tira tako ali tako politike, naj svojim volileern to a'i ono obetajo, naj doma katoliška stranka še tako zabavlja proti vladi. Zanje veljajo na Dunaju druga načtda kakor na Kranjskem. Shod ,,Jednakopravnosti" v Idriji. (Konec.) O tretji t »i: ki dnevnega reda: nameni „Jed nakopravnosti" govoril je naj preje g. J. J. Kogej takole: Dasi obstoji politično društvo ,Jednakopravno« t* že poldrugo leto, vender še sedaj je marsikomu neznan uzrok njegove ustanovitve, njega namen in potreba. Ker je pa danes mnogo istih zbranih, za katere se je pred vsem ustanovilo dru štvo, namreč mnogo delavcev in nekoliko kmetov, razjasniti jim hočemo to. Društvenikom je Že znan namen, ker o njem smo govorili že na raznih društvenih zborovanjih. Zato pa bočem nedruštvenikom ponoviti razjasnilo o uzroku ustanovitve pol. diu štva in njegove politiške smeri, katero je bil dal društveni predsednik na prvem zborovanji društva „Jednakopravnosti V — Mej številnimi politiškimi društvi na Kranjskem peki cala je naše društvo v življenje zahteva po pravičnosti. Omika in zavei-nost je naredila zadnji čts velik korak naprej, razširila se je v najniže sloje ljudij ter vzbudila mej njimi zavest, da tudi oni plačujejo posredni in neposredni davek, da so pred vsem oni, ki državo branijo in vzdržujejo, zato treba, da tudi oni, t:> se že meri osebno vrt dnost po debelosti mošnje in po koriščenju domovini, dote pristojno mesto tam, kjer se odločuje o njihovih interesih. In da bi to zahtevali z združenimi močmi, soglasno, da bi to skušali doseči že po t-« danjem redu, delujoč za izvolitev poslancev, ki se zavežejo, da bodo odločno in vztrajno potezali se za to pravično zahtevo, — ustanovili smo politisko društvo „Jed-nakopravnost". — Drugi povod ustanovitve so nam drle krajevne razmere in potrebe. Idrijski delavci niso imeli nikogar (izvzemši poslanca dra. Ferjan-Čiča), ki bi se bil vsaj oglašal na pristojnem mestu proti njihovemu žalostnemu, časih celo obupnemu položaju — naravno, ker klerikalna stranka, ki je imela do pred kratkim vso moč v Idriji v svojih rokah, jim je usilila le može za poslance, ki niso imeli ne volje ne zmožnosti za tako važno dolžnosti Pa tudi dela\ci sami niso vsi in poveo 1 spoznavali, kje se jim godi krivica in v Čem obstaja njihova pravica: k vsemu hudemu so le molčali in, mej štirimi stenami, k večemu zdihovali. Do tega niso prišli, da jim je treba združenja, ako hočejo dočakati boljših časov, blagostanja. Ker smo pa mi, ne glede na vse drugo, že kot narodnjaki prepričani, da cd zavednosti in blagostanja mase, delavcev in kmetov ter obrtnikov, je zavisen obstanek in napredek slovenskega naroda, ustanovili smo naše društvo, da bi v njem delovali na to. Nadejali smo se, da se njega oklenejo vsi delavci, da v njem dobe podlago za prepotrebno organizacijo, da v njem najdejo poduka o svojih dolžnostih in pravicah ter pomoči v svojih stanovskih potrebah in zahtevah, V „ Delavskem bralnem društvu" naj bi se delavci mirno izobraževali, v političnem društva pa javno delovali. — Njegov namen nam pove že ime „Jednakorravnost". Delovati hoče na to da bi imeli vsi tisti, ki imajo jednake dolžnosti, tudi jednake pravice, pred vsem, kot sredstvo za namen, jednako volilno pravico. Delovati hoče in gmotni in duševni, stanovski in narodni napredek soseboo delavskega in kmetskoga stann. Treba je, da ee tema že točasno stanje toliko olajša, da bo mogel ohraniti svoje telesne moči, da bo mogel pošteno preživiti sebe in družino, da bode preskrbljen za slučaj bolezni, starosti, odnosno smrti. Treba mu dati čas in priliko za izobrazbo, da ne bode vedno obsojen le na isti stan in položaj. V narodnem oziru je pa naposled treba, da ostanemo Slovenci zavedni Slovani, da odbivarno napade na svoje narodne pravice, da zahtevamo častno mesto svojemu jeziku v šoli in uradu, zahtevamo narodno avtonomijo, združeno Slovenijo ter edinost slovennkih državnih poslancev mej seboj ter njihovo zvezo le s slovanskimi poslanci, a složno postopanje z ne-slovanskimi in poljskimi poslanci od slučaja do slučaja. — V dosego svojega namena posluževati se h t-če pred vsem podtika s pomočjo tiskovin, časnikov, knjig in posebno shodov, kjer naj bi delavci izražnli svoje želje in zahteve od merodajnih faktorjev. Pomagati pa hoče svojim Članom s svetom in dejanjem, kjer se jim bo godila krivica v narodnem in stanovskem cziru. Ono bode pa tudi svoje bolne in potrebne člane gmotno podpiralo, v kolikor bo dopuščalo premoženje, katero dobijo v slučaju razdružitve oni delat ci in kmeti, ki eo bili do zadnjega časa društveniki. — S tem, da misli politično društvo delavati v prvi vrsti za delavski in kmetski stan, pa ni še rečeno, da v njem nimajo drugi mrsta. Ravno nasprotno! Rtvno drugi, ki imajo morda več znanja, bi morali stopiti v društvo, tn potrebne podpirati, .nevedne" podučevati, vzpodbujati in tolažiti jih. Uiti »o postali kar čez nrč drugačni, in ako ne merodajni krogi nemudoma ne poprimejo času pri n> roib pripomočkov za rešitev, potem narod izgmo ali pa pogrne v morju socijalne revščine, morda celo preknoije. Zato ni nikaL narodnjak, ki se ljudstva ogiblj«, kt ne gre mej priprca!i nared, naša rešitev in naše geslo je in mora biti: mej narod za narod. Vsakdo naj se torej oklene našega društva, ako mu je na Brcu narodni in socijalni napredek. Pri tem ognjišča smo si vsi jednaki, bodisi premožen ali ubog, gospod ali delavce. Vsi smo si potrebni, vsi bo moramo podpirati, ako hočemo odpraviti r.e^tete krivice. Posebno pa pomislite vi delavci, da pol. društvo „Jeduak.opravn.08t' je ustanovljeno za vas, zato je vaša stanovska dolžnost, da stopite vanj. Združite in organizujte se, ker le jedinost in organizacija vam pripomore do boljših časov. Bodimo složni in vztrajni, ker v slogi je moč, v vztrajnosti — zmaga! Navdušeno pritrjevanje je sledilo temu govoru, kakor so posamezne misli že poprej našle živahen odmev. Drugi govornik o tej točki, c. kr. rud. strojevodja gosp. Drag. Habe je z lepim nastopom govoril naslednje : Kakor je omenjal že predgotornik, namerava pol. društvo svoje člane tuli podpirati v bolezni. Žalostna resnica je, da Brno prisiljeni, usta« novljati podporna društva. Vprašanje je pa, zakaj smo prisiljeni zavarovati se za slučaj bolezni? — Jedini vzrok je ta, da bolniška blagnjnica alibratovska sklad niča nam ne daje dosti podpore v bole z ni. Ve- čina delavcev dobiva le 30—40 kr. na dan. Če bi jim to ostalo, bilo bi Se dobro! S temi morajo skrbeti za svojo bolezen, za ženo in otroke ter morajo plačevati še za bratovsko skladnico, žito, drva, stauovanje, obleko. Tako se nahajajo v najhujši revščini celo onih 20 tednov, ko dobivajo bolniško podporo. Ko pa preteče teh 20 tednov, nehajo dobivati še to malo podporo, berači so oni in njihova drožina. Ker nam torej država, za katero delamo in za katero moramo dajati kri in življenje, in bratovnka Hkladnica, katero vzdrZujetno s svojim zaslužkom, ne daje dovolj podpore, iskati si jo mo ramo drugod Zato je začelo tu-li pol. društvo podpirati svoje člaue. Imamo aicor že veteransko dru-št ve, ki daje podpore, a vsakemu delavcu ni dovoljen ubtop, zato nam je bil treba še drugega takega društva. Da bo pa vsakomur znan naš* namen, hočem na kratko razjasniti pravice in dolžnosti podpiranih članov pol. društva. — Vaak član , ki hoče dobivati v bolezni podporo mora plačevati 20 kr. na mesec ali 2 gld 40 kr. na leto. 15:ti j a nuna jedno Jtto draŠtvenik ali z odbmovim duvoljenjeuj dep'ačati voa letui znesek Kdor stori te dolŽucsti, ima pravico po preteku jednega tedna bolezni, dobivati Bkozi 10 tednov vsaki dan 20 kr. m nadaljnih 10 tednov polovico te podpore, če je pa bdnik še nadalje bolan in v veliki revičini, sme mu odbi c Se nadalje dajati podporo, seveda ako dopušča društveno preniožeuje. Pod zadnjim } Ogojem sme dajati odbor do 2 kron na teden ali do r> r ti, če bi vsi delavoi spoznal', da le v jediaOfti je moč. Posamezne cs-'be momjo doseči le maimko ti, velike uapehe ee pa doneli te z tdruztnimi močmi« Združimo se, vrstno na stran osebne prapire k*r n škodujejo najbolj naš«m inte-resom. Zato se adtužimo vej, katerim leži na srcu obstanek naših dtužiu, naših naaludiukov in našega nan da. Pabnimo osebnosti Ua Stran in ubruimo hrbet vnem, ki nas raz iružuj«-jo v .svojo koii-it, a v našu pego bo. Dolžnost vsakega polnoleUMga delavca je, da pristopi k na-au.u društvu, kajti še le tadaj bo ono imelo poman in vpliv, ako bo v njem kakih B00 mož. Ivdcr pa ne muie ali noće v i to piti kot podpiram član, Vstopi naj kut političen član, ki plačuje satno 1 krono na leto. Denar, kateiega bo društvo imelo, DO OS tal n ih deti ir za poJporo v bolezn, revščini in prizadeti kri vio i, Ta denar bo ostal v Idriji iu De 00 šel na za „ruJeći križ4*, ne za a;; tatorje, ne za miaijone, ker mi suao bolj potrebuj podpore, kakor vsi ina novani. Zato ponavljan lopati delavci združimo ae in okleni mo ee vsi brez i.-jeme pclitičnegi društva >Jednakopravnosti* ! ludi ta govor je obudil živahno odobravanje in Spanja je, da hb idrijski krogi zares oklenejo „ J t dna kopi av nositi" n.ncgc&t eviluo. Hoteli ^o nastopiti le dragi govorniki, a so cpuhtili to, ktr jo tborovanja Že dolgo trajalo in ni bilo več mudi strpati v gneči in vročini. Pred zaključkom je predsednik goap. pl. Preme rs te in predlagal, naj ee izre.'e obema poslan c« DM zahvala in popolna zaupnica. Zbor je temu gromovito pritrdil. Na to sa še volilci in delavci obkolili oba pognuta ter jima naznanjali svoje želje. •Shod se je mirno razšel. Ogromna, da ne rečemo popolni, VeČina je bila i njima zadovoljna. Peščica nasprotnikov je klaverno odhajala iu sklenila, da bode v »Slovencu* vse po svoje zavila, kar je tudi res atorila na veselost vseli, ki ho ee shoda vdele-žili. Mi le pristavljamo: Živela zavidna Idrija! V *%J obijani«, * septembra. Kaltenegger in konservativci Konservativci baje sami nekaj rujejo proti Kalteneggerju. Rahlo so mu že dali razumeti, da naj bi ne kandidoval več. Kaltenegger pa teg 1 migljaja ni hotel razumeti. On je storil v dcžavueai zbora la to, kar mu je konservativna stranka svetovala in zatorej po vsej pravici misli, da ga je katoliška stranka dol ž a a podpirati. Naravnost «e konservativci ne upajo ga odriniti, ker bi to napravilo el.tb utis. Z ito se pa pišejo iz Gradca na volilne može pisma, naj oddajo svoje glasove grofu d' Avernan. Ilidi bi torej konservativni vudjo, da ea naj na videz volilni možje sami odločijo za drua-ga kandidata. Č> im* grof kaj upanja, da bi zmagal, ne vemo. Tako počenjauje pa utegne konservativni stranki škodovati. Kouetje spoznajo, da jih konservativua stranka zlorabi v s oj»5 namene, če 80 pokaže priložnost, jih p* odri no. Katoliški shod in krščanski socijalisti. Dunajski krščanski socijalisti niso šli na katoliški bhod v Solnogrud. Tega niso storili iz ozira na nemške nacijonalce, katero potrebujejo pri volitvah. Dr. Luegei in tovariši so pa Imeli šn druge pomi-nleke. Vedeli so, da se bode ua ah o i 1 govorilo mnogo, kar se ce strinja s krščan-dtosoc jaluitn programom. Če bi ne ugovarjali klerikalcem, bi j m samorili volilci, če bi pa Ugovarjali, se pa zamerijo klerikalni stranki, ki jih tudi podpira. Nt katoliškem ubodu ae godo namreč čudne stvari. Nekega dunajskega krscnuskosooijaln« ga nrsdnika so isbaonili iz krscau« »kosocijalne sekcije, kur je postavil ae b.l gleda k* pitftliana na stališče, katero )e zagovarjal Sobeicher, da se ne «:nejo obr.-sti pobirati, kar je bil prepovedal n ki papež Konservativci so pa v tem predloga vidtdi zloi'*bljei.je cerkve v socijalisti« n« nameue. Stojalovvski Po Galiciji Sedaj nabirajo denar za trga preganjenoa, katerega je klerik.ilna nestrpnost pripravila ob kruh, k r je hotel papeževo ene kliko uvesti v praktično življeaj«. V Hioa hočejo poslati kmetje posebni deputacijo, da boj-j pap«ž.i profila za Stojaluvvikeg 1 in razložili, kako je stvar. Po našem mnenju je pač vse zastonj. Zeniu bo J j ves trud, kakor je zaman bilo pošiljanje deputac j na 1 '.1 • ij zaradi uspravnosti pri voiitvah. Štofje iu ! avstrijska diplomacija bodo že anali preprečiti, da oeputacja v H mu niti v^prejeta ue bode. SJCOf pa tukaj gre tudi za interese poljskih škofov. Če ue g,diski kmetje urganizujejo in ue bodo hoteii vel* šktfjui skoro zastonj obdelovati ujdi posestev, bodo se pomanjšsli dohodii skjfjv. V tacih elu • čaj li hh pa kra .« . ki aucijaltzem neha. Hrvatska utranka prava v Dalmaciji ima dne 0 t. m. sbo l in se boda posvetovala o več važnih smereh. M*j drugim bode h* posvetovala gleda sjedinjenja Dalmacije s Hrvatsko. Govori se, tia boCe dalmatinski stranka prava v hudoCe glede 1 dnošajev k ružnim hrvatskim rtrankara biti buije n» utralna. S tem misli priti prej do svojega smotra. Če so Dalmatinci »tiz .•. -.1. s kiko gitovo hrvat- sko atrauko, so ae drugim zamerili. Tako ta upajo, da bodo vee, ue izvzemši vladno, podpirale njih teženje po Zjeduijeniii s Hrvatsko. Dalmatinski stranka prava hoča seJiij to vprašanje sama doginjati, ker ee dalmatinski narodni stranki ved.10 zdi, da za to &i ni ugoden čas. Po uaium mnenju ne bodo Dalmatinci šh hitro dosegli, kar žele. Dogodki v Carigradu. Od tujih podložuikov je pri zadnjih nemirih v Cirigradu, kolikor je do-aedaj znano, ubitih 40 Grkov, 3 Ittlijani, 1 Avstrijec iu 2 Francoza. Veleposlaniki nič posebno prijazno s Turčijo na govore. Zthtevalt so, da aa djvoli prehod skozi Dardanele j*dni avstrijski, jedni nemški, jedni italijanski, jedni ruski in dvema i.ngie^kima vojnima ludijama najtežje vrste. DaSBdaj se je na-v. I m. dajalo dovobenje le za lahke vojne ladije. Dne 1. septembra je bila obletnei nastopi vlade »edanjega sultaua. Navada je, da je ta dan razsvetljava v Carigradu. Letos je pa razsvetljava bila jako majhna. C do Turki niso vsi razsvetlili. Pa lace veleposlanikov niso kile razsvetljeno, če tudi ae je b la vlada obrnila do veleposlanikov, naj raz-svetle, ker bi optiBtitev razsvetljave napravila elab utis. Veleposlaniki so odgovorili, da to ni njih dolžnost in glede na poslednje dogodke v Carigradu, tega zlasti ne morejo. iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani, 3. septembra. (Kouoc.) Ko se je prestopilo na duevni red, poročal je obč svet. Trčuk o upeljuvi oontralne kurjave za mestno dvorano in za prostore mestne blagajQe Kurjava mestne dvorane je povsem nedostatna iQ bilo bi torej po mnenja veščakov najumestnejš^, j;i se upelje centralna kurjava. Priporočati je to pQ. sebno še zarad tega, ker pride najbrže že v prj. hodnjem letu do temeljite prezidave in prenar. l|M mestne dvorane, v kateri se mora poleg dostojue.jag oprave skrbeti tudi za prostor onim občaiorn, fcj se zanimajo za občinsko upravo in se žele kot po. slušalci udeleževati sej občinskega sveta. Tvrdka Viljem B.iickner & coaip. v Gradcu izdelala je načrt za upeljavo centralne kurjave za mestno dvorano. Stroški znašali bi 1111 gld. Dala nij bi ae še letos izvršila. Po daljši debati, katere ro sa u Je. ležili obč. svet. V e I k o v r h in dr. Krisper župan Hribar in podžupan dr. B 1 e i \v e i s zje-dinil se je občinski svet v tem, da je iz sanitarnih čarov upeljati parno, ne zračno kurjavo; Hicvr pa so bili predlogi poročevalca vzprejeti. Obč. svet. dr. Stare poročal je o ugivuru deželne vlade proti načinu zazidanja posestev S. Havdeka iu A. Šupevčeve ob Karlovski cesti tir predlaga, naj občinski svet vzdrži svoj sklep z doe 15. aprila 1896, po katerem se morejo v predlo, ženem razdelitvenem črtežu zaznamovana stavbiftft štev. 2 in 3, potem 5 in 6 g. Tereziji Po V Še lastnega zemljišča parceia št. 23/1 katastra!ne ob dq Koilovsko predmestje v odprtem Stavbiuskem hi-atemu zazidati tako, da se bodo poslopja ni mnji dot,kala, da pa morajo proti proatemu prostoru obrnjene btrani teh poslopij dobiti pročelja, ki hs vjerna z arhitek'uro vaega poslopja iu da se mora vsaka dotičnih skupin v jednaki visočini in v j td« nakem slogu iza d iti. Predlog bd je b;es ugovora vzprejtt. Obč. Hvet. Gogo 1 a stavil je samostalni pr. dl i r i dekliAki Soli. — (Izlet .Pravnika" v Divačo) Naprnšeni smo objaviti, da se iileta vj«me in skupnega obeda lahko udeleže tudi tisti pravniki in društveni prijatelji, kateri se do postavljenega dne niso oglasili. Udeležba se obeta jako živahna. — (Klub slovenskih biciklistov „Ljub Ijana") razpostavil js dane* v prcdajalnici g. Oudna darila za pojutrilnjo dn do Sv Jakoba trg-, kier je stožce pri Virantovi hiAi. Jutri za/ne VOfltti še jeden omnibui in sicer h«de vozil od Sv. Jakoba trga po C ojzovi, E.non-ki in Rimski cesti do tovarne in od tod nazaj če/. Tržaško oesto k drž. koloduru S to uredbo je pv.skrtIjeno, da bodo omuibuni vozdi po vseh va*.-ejš-b mestnih ulicah, želeti ie le, da bi vsaj oinmbus na glavni progi Zvezda Dunajska Le*tM južni kolodvor vozil ivećei do polnoč>, d* b; ga mi- gh porabiti vsi tinti ki gredo k ponočnim vlakooj ali se ž nj-mi pripeljejo. — (Nova fijakarska stojišča) Vetad r-d redbe mestnega magi*tr»t« se napravijo nova ii;a-kataka stojišča« na Trž«*Aki cesti ob j»k*ltticr, pri goren,isk»>m tu pri doleiuBkeiu r^r pri južnem kolodvoru. N« prvoimeuovauib *tujiščib stala bodeta po dva fijekarja j.»ri juž o~m kolodvoru pa jih i»ode staio sta'* Občinstvu bode s to novo uredba znatno ostre Seno. — (Nezgoda) Neki polir kranjske stavbi neke družbe je l uciklura (Oso^d 8ieino A..o M*jsr, hčerko mizarja drž. založnica in jo precej po škodoval. — (Tatvina.) M*<-tna policija ►retovafa je včeraj Katarino P o č u i k a r >c Ihana, In je L:zi Drmota ukradla priročno torbico t. osmimi goldinarji, ter delav« i J -i* Oerneta iz Ljobljsne, ki je Drsi Lampič ukradel rasnega perila v vrednosti 11 gld. Uba b.ia ufa iaročena denelnemu eodšai. — (Meteorologično mesečno poročilo. I Mi ncli mesec v*-'ik> e-rjimi ud je p.i vs~tu zelo rieževeu in neprijeten« 0..azuvaij je bilo vsega skupaj llJ, padavina anala 200 0 mm ; aku Še prištejemo 10*9 mtn, kar je bilo nami tč dežja padio 1. vel. srpana pred tedmn uro zjutraj, dubimo 30G »J mm kot pravo pravcato padavino Ogn inesica. l\«kor srno rekli, Se pi veg* je na »ae rano močno detS valo; zraven pa j« bliskalo iu treskalo ua vaa pr.i-tego, kakor d* bi nebo s tem hotelo na^muit ia vpeljati slabo Vreme tega m«s.»ea. Tudi 2 je nekoliko dešavalo, toda srečni tlak in tudi temperatura jela sta tega dr.e naraščati, na kar je sledilo troje lepih, prijetnih dnij; 5 ob dveh popolndna k.i'...i je toplomer 2G 5° (največ), vei.der zračni tlak je tega dne začel bitro pojemati in je p* del druztga dae zvečer do 728 3 mm (najmanj). S tem dnevom, namreč G. vel. srpanom pričee se dob* sedmerih deževnih duij, ki je v Alpah in Karpatih mnogo Škode napravila ; Ljubljani in njeni okolici je vreme prizaneslo, a Kamnik z okolico vred itn. I je hudo uro. Dne 12. ob konci te dobe šla sta kmalu po-poludue v Ljubljaui dež iu toča; zvečer petem je bil rračni il>k že nad normaiom; »ledili so trije lepi dnevi, izmej katerih sta bila 14 in 15 krasna. Une 14. zju'mj kazal je tlakoraer 738 1 mm (največ) Vsnder je bil ta mmimum premajhen, da bi utrdil in vzdržal lepo vreme, kajti 16. je že zopet močno lilo Na to pridejo štirje kolikor toliko lepi dnevi, katerih si pa temperatura ni mogla prav opo-uioči; 21., 22 in 23 so bili trije žalostni, obupni dnevi, ko je kar v jednotrer Mo in pljuskalo. Dne 23. zvečer se je nebo cd zahoda sem skoro popoi noma razjasnilo, v žarkih zahajajoč-ga solnca lesketal te je na Gorenjskih hribih novo zapadli sneg, vse gore od Tr glava do Griutovca in še dalje bile so daleč navzdol od snega pokrite. Vsled tega bila je naslednjoča noč zelo hladna in 24. zjutraj kazal je toplomer ti 8* (uajuiauj,, tlakomer pa 738 1 mm (največ), kakor 14. zjutraj. Ti mperatura si je pa hitro opomogla, imeli smo zopst tri prijetne dni, vendar se je 26. nebo oblačilo in zračni tlak je bil zopet nizek. Dne 27. padlo je popoludae in ponoči 425 mm dežja (največ), na kar sledijo še trije deževni dnevi ; poslednji dan meseca bil je spet prijeten, živo srebro v tlak ornem je naraščalo. — Tako je bil ta mee.ee skoro vedno moker in premalo go rak; letovilčarji, na počitnicah bivajoči zrakoarebavci, hribolazci iu drugo lahkonogo ljudstvo si ga bodo zapomnili, k»r je n; b drzne naklepe tako uemdo prečrtal. Vonder to bi se še dalo prenašati; hujo se godi poljem in vinogradom, kjer je storjena škoda velika. Ako kimovte saj deloma ne popravi, kar je njegov pri-dnik pukvaril, bi.do cene živežu poskočile, kar se je tu pa tam že zgodilo Vpraša s< pa, kako da mora tal.o dolgo deževati, * d kod da jemlje n*ho toliko vode, i'udimo se, da jo nikoli ne zmanjka. Po naši sodbi pihala je ves ta Čas vroča saja iz južnih, nad ravn kom ležečih krajev, ki so razbeljeni vsled solnčne gorkote iu zares so vladali minoli m*a»-c mej d .•■■•um juini vetrovi. Ta tok gorke sipe od ravnika tem ptoti neveru sicer nikoli ne neha, pa se nihaja navadno le v velik.h vis-cin.h, t.k rat pa je pr šel, kakor mi sodimo, precej nižje, tako nitko, da je zadeval ob visoke* gore, kjt-r hh j« 8apa, nasičena vročiti parov, hitro zgostila, ohladila ter v plohf li na zemljo padala. V neverni Ameriki prihajala je tet»a čas* vroča sapa celo do t-il, prednn se je mogla kje ohladit', vsled te^a velika vročina v ordotnih krajih, o kateri so čsomki pr.ivili, iu mnoge žrtve, k-, je je zahtevala. — D Igo deževje Škoduje zares vebko rastiinoksmu življenju, za zdravje človekovo p.-< ima to kor: .c, da v sraka nahajajoče se kvarna snovi kakor tuli prah na tla zaganja ter tako kužne bolesni na vso ru>j£ odvrača — (Zdravstveno stanje v Ljubljani ) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanja mestne občine ljubljanske od 23. do 29. a gusta kaže, da je bilo novorojencev 16 (=2Gu3 ), umrlih 17 (= 27 56 °/0o), tuej njimi so umrli za vrstico 1, za jet'ku 2, sa ielodČnim katarom "J za različnimi boleznimi 11 Mr-j ujtoii so bili iz zavodov 4 (=21 05 y ^,). Za inft kcijoznimi boleznimi mu oboleli, iu sicer: sa škariat»co 3, z.a t.fazom 2. za grižo 1, za vratino oseba. * lAkud društvo „Savau) priredi k vr smo že naznanili, ..ine 6. t. m. i Škofu Loki ve.se j I ico } o jako razno .ratnom in bogatem prrg>jau. j Za (reselioo ?..ž< V -r^eh krogih i iko i.. abttO za-. micanje. Društvo vabi še jedenkrat k obilni udeležbi, I poiebno šh akedemike, abiturijeote iu dijake. — (Iz Novega mesta j bs n :.n p»r..či, da ; nameravaj . novomeški slovenski visokosoloi kakor j mejšaja t'-'a tudi letos in eicer v drogi polovici t. j m. prirediti veselico v provtorih novomeške „Cttl ! niče* na *.urisc podpornima saltgama sa slovenske J vis-ikošoloe na Duu;ju in v Uraden. Zaoimaoje za i tt« lepo podjetje je v N i ein n:e.tu splošno. — (Narodna čitalnica v Kamniku) priredi j povodom otvoritvs s%ojth pr^novtjeu h prostorov s ' prijatnim sodelovanjem pevskega drt.šrva ,Lr..' v ! n-ueljo do« 6 septembra t. i veislic . Vzpored: j 1. K M \Vtbm-: »Slavnostna iU.«ituraM, igrati na • glasovira pm: P. Ujrjup in rism-c. 2 NsgOVOr pred sedmka. 3. J Alj^ž: ,Oi)čatkitt, molki bor s samospevom z-* bariUir:. -t. li Ue -Novic ■". Vedela I igra v jednom d»-j.sn i Bpi«ali J- Kvrsni;. t) A. Dvcfak: n^i>> i vauaki plesi41, 7 in 8, -;rata »* glasovirju g^. P. Grotjop m M Simec. 7 J Lanski: „Sov.-a čaDj«", č ve ter ospe v. B OdkrHjs novonsbavljensga kipa f dra. Janeza B'eiwei8a, / va podoba Plen. iJstopnina za ml i 20 kr , za iiHidi 40 kr. Zičettik ob 1 |8. uri zvečer. — (Prostovoljno gasilno druatv v Postojni) priredi v uru« Iju »i septembra lb'Jti. v prostorih g. nadžupana M. Vii iča veselico. Vspored: 1. Petje. 1 ) M. Hubad: „Naredne pesmi" (pojo se v dveh oddelkih): a) „Je pa davi slanca pala", b) „Prišla je imška i/, milniceM, c) nLu.n aij^a. — a) .Bratci vestli vsi", b) „Ljubica povej, pov-i", c) „Skrianček poje žvrgoh". J ) Fo.-ster: MLjubioA*. H. Godba. 1.) Emeršič: „11 j novaki", koračnica. 2. ) Ziehrer: ^Oest^rreich n Tunen' , valč.'k. 3) Parma: „Spumin ua Kranj", četvorka. 4 ) Kmer-šič: .Spomin na Pahorja", pot pumi 5.) nI, Zaje: ,U boj"*, zbor iz opere „Zrinjnki-. G) Bsasoagai. lntermezzo iz BCavall«ria ruetioana*. 7) Pahor: .Pozdrav vrlim Posto j učenkam*, polka franr 8 ) Ab senger: „Pasiirček", pesem (knlorog solo). lJ I \Vag-ntr: BUnter dem Dojipidadler", koračnica, lil Ples. Začetek točno ob 1/,5. uri popolndna Udopuiuaza ot>ebu 20 kr,, za družiuo 50 kr. Cisti dohodek je uamenjeu za poplačilo in popravo orodja ter ee preplavila hvaležno Borejemajo — (Vipavska čitalnica) naznanja drdatuo k včeraj priobčenemu vzp r.-du kuueurtni veselici due 8. t. m., da Se bo vesel.ca vršila pri ugodnem vremenu na čitalničnem vrtu, pri neugodnem vre meuu pa v društvenih proetoiih Kuvert pri banketu velja 1 gld 25 kr. — (Zastrupljenje z mlekom ) V Vipavi je obolelo 13 otrok, ker so zavžili mleko od krav, katere so dobile za krmo trtno listje iz vinogradov, ki so se škropili z modro galico. — (Deželnozborske volitve na Štajerskem ) Volitve volilnih mož se vrše na Spodnjem Štajer- skem prav gladko. Boj je bil le ob jezikovni meji pri Št. Uju, kjer so zmagali slovenski kandidatje z majhno večino. Nemci so se silno trudili, da pribore svojim kandatom večino, a izpodletelo jim je. — Dne 8. t. m. bodeta dva volilna shoda; v Mozirju bodeta govorila dr. S-nec in dr. Dečko, pri S/. Bol-fankn v Slov. Goricah pa dr. Jurtela. — (Grozen zločin) bi se bil v Gornjem Gradu skoruj izvršil. Z.dar M je prišel pr*cej vinjen domov, ravno ko je gospodinja pripravljala kavo za večerjo. Z d*r vrle nekaj v lonec. Gospu 1'nja sede z družino k večerji, le m. ž se odteče kavi. Kckohj je družina, btoječa pst g'av, kavu zavida, čutili so vsi grrzoe bolečine. Na nrečo jn zdravnik 8 uri začn»; mala« Po ločš. vrnejo m.' udje ,n o lori ubodu iona mizah. — 11 stupns ea zaoe-bo 20 kr. (Nad 10 1«: stari otroci plačajo 10 kr, nslopnini | — (Dr. Štefan Ilijasević) odlični „Ibrec", znan in sasiulen hrvaški pis-ik in pisatelj, slavil je predvčerailojim hv°j daniantni jubilej kot mainik. Dr. Ilijaševič se je rodil dne 1. januvarja 1«14. I. Že 1. 1829 ;e obeIod'»ml svojo prvo p^sem in oi tedaj y- deloval neprestana ua literarnem polju ter hrvatsko kn ilevnost znatno ov>. gatil. Na mno^a ljeta! _ * ^Uboj na odru) V Požatevcu ua SrbskMm so điletantje t<* dn> predstavljali snaoo oparo is . i. - k" zuodovine .Bitka ■ a Koaovem", i kateri Igri 'aboie -Mi' 1 Obi: č -ulična M.rala. Pii ;r«d» slavi ie predstavljsleo M loša Obibds v preveliki navdušenosti ivoj ostro n^bru5eni bandlar .zbodel predstavljah u saltana Murada s tako silo v prsa, da se i« hltdjji z^iuda — u-rtev. * i^Zastrupljenje cele rodovine I V Oarđija-cariu bliZU BresClS .a 1 j ;h KHtu {e umrlo vs-h jei naiet fll ii-v rodbine Arsi Zsviili so opoiudns goba, kater« j-v> bili t'tr t:i nabrali v sos^do^m gosdičo, katere j>.» so I-.l ■ btrupene. * (Na ulici umorjen^ Ziradi raznih hu/ htarohioai i Rima je >r-M'jil te dni daljša kasen. ĆJim je zidobu svobodo, si je kupil rev. Kar in ustrelil ni cesti višjega policij-skiga komisarja Pa rjaalija, ka'-ri je bil s.oj č *s ra/.knl njegova hudodelstva, Pasipiali je umrl na lici mesta Mir;:!,: j.' hotel zb-žiti, a ljudje *o tekli za njim in ga ujeli. Dunaj 4. septembra. V krščanskih krogih je obudilo veliko senzacijo, da je cesar podelil aidovskemu bogatašu Natanijelu Rithsohildu ve-liki križec Franc Jo/.efovega reda. Praga 4. septembra. V /tžko\u se je BeŠlo sinuči 500 anarhistov na shod, na katerem so postavili taradi umora policijskega vohuna Mrve laprtega Jolefa Križa kandidatom za peto kurijo za Prago in zapitega anarhista Pačita ia neki drugi okraj. Vsled nekih govorov je policijski komisar shod razpustil. Varšava 4 septembra. Generalnega guvernerja grofa Stivalova, kateri je določeu za naslednika Lobanovu, je zadela kap. Leva roka iu leva noga sta popolnoma otrpnili in zdravniki se boje, da Suvalov sploh več ue okreva toliko, da bi bil sposoben za delo. Atene 4. septembra. Angleško brodovje 12 vojnih lad;j in 8000 mož pod poveljstvom admirala Seymourja je dospelo v Faleron m odplulo proti Carigradu. Carigrad 4. septembra. Erzerumski guverner je sporočil vladi, da se je v Armenski zopet začelo mej Armenci mogočno gibanje in da se jo bati nove revolucije. ■\«><«'rljiic HlTi'kc 2. septembra. V Pragi: 84, 27, 85 ■'51, 2. Meteorologimo poročilo. in Caa opa- (»ar««-kovanja met?« rv3iu^ j v mm. Vo.trovi Nobo JJokrmo v mm. v 'ji mah 3. 9. ivecer 787*0 148 si. jvah. jasno 4. ■ 7. ajutraj 7878 12-8 2, popo) 787*1 22 0 hI. sv7.h. hI. svzh. me|ilft jasno 0G Srednja včerajšnja teraporntura 0orm«.lom kvo", m 0fin pod *O€0 to Bk n j.; i drtavui 8 90 mark . . ....... H 20 franku*.......... 9 Italijan* k i bankovci ....... *4 C. kr. cekini .... '■ Rld 70 HO 86 2f> 30 GO 00 60 73 »Vi 30 G4 ki. Zahvala. Za izraie sočutja ob bolezni in smrti mojega nepozubnega sina Frana Ferjančič-a in za častno spremstvo k zadnjemu počitku, osobito od strani postajnega poveljnišrva, gg. oficirjev ter vojaških gojencev in oil strani gg. sodnih in državno pravdnih uradnikov, izrekam v svojem in v imenu sorodnikov najtoplejšo zahvalo. Ljubljana, dne 4. septembra I89t>. (21129) Dr. Andrej Ferjančič. N« |»rodi« Jii » salto« r**l mt opeka, železnina, okna, vrata itd. Več se poizve na lici mesta ali pa pri lastniku Valentina Aooetto, Trnovski pristan it. 14. (2773-i:S) Spretna prodajalka vzprejme sc v prođajalnfco z mešanim blagom, isbdam tudi z dobrimi Šolskimi »pričali. — Ponudbe vzpnjema iiprav-niStVO .Slovenskega Narodu" pod naslovom „l»r«uu tmiKiijf.iii |>rihajalni tu odliajalnl cmI oanaćaul iu v «r.'iint<«>» r.>|iski min. ninlini vl.k y Trhla, I'ontaht-l, lieljak, C-l.■»■<•<•, K ran aonafrat« I.jiiliiio, Duunj čra S.ii jeceru, Inonioat, Rr«g«oc, Oiirih, Oeii«Ti>, Parta, Btojrt| Line, Onitiiiilou, Iiulil, ItuiIsjflTico, 1'licnj, Marijin« var«, I' , Krniinui' vire, Karlove Ttr«, 1'tnn, l.iptko, DuDaJ Tla Arn ■totteu -• Ob 0. uri Si) min. i,Ti>£er metani Tlak t Koćavja, Notu maito — Ob 7 uri 44 min. m-, .r oiubui Tlak T Ijeace-Uletl. — Vrhu tetfa ot 6. uri m min. popolmtne Tiako neil«IJo in i>r**Tiik t I.«ioe-]llod. 1'rllin«! v l.|ui>tj miio jui. kol,). Ob r>. uri r>3 min. ajtilr»j oiultni v Uk ■ I>nuaja tu Amat ,-ttau, BoIikvj • I.. Hregenca, luotn<>«ta, /.alla ni Jvteru, I.«n Kučnvja, N'hm'h> meata. — Ob 11. uri St^tv min (lupoluilne uaobni vlak ■ Dunaja via Ametetten, Llr*«k«Ra, Vmtn, Krrtiicovtti vuruv, Karlovih varor, Ileba, Marijiuili iraroT, iirnj., Huileja-vic, tjulnoKruila, l.inc«, Hteyra, Parita, lieueve, Ouriiia, IlitniMirt, luo ■noata, /.■':» ii., j..*.t'i, Lion.l^liaitaina, l.jni.n*, Celovca, Pontabta, '1'rblia — Ub '2. uri 3J min. popoluiiue ineaalii vlak ta Koć«vjat NovpkT« m.-»ta — Ob 4. uri f>r> min. popoliitlue uaulnii vlak t Dunaja, I,jnl>tia. Seistliala, IJi-ljaka, OalOVOa, Kramrenafeate, Poutabla, 1'rl. t* — Ob N. uri J.", min. ■večor nieveif» meata. — Ob 9. uri 4 min. avrčpr oaobni vlak a Dunaja preku Amatettena, ii I.■]■»;.., 1'rage, Kram-ovili v aru v, Karlovih varov, Hoba, M.trijiuih varuv, 1'luija, Uudejevio, S..ln..^ r*.ia, LJubua, Holjaka, C«li>vca, Poutabla, Trbii«. — V rim tega ub 10. uri 31 min. aveoer v«ako nedeljo in praanik ia I.eaeo-Hleda. Cftdliotl I« L.|ubli»d« (dr2. kol.) v Kamnik. Oh 7. uri 33 min. zjutraj, ob 2. uri b min. »ojtoludoe, ob ti urf 60 min. avečer, ob 10. uri 36 min. ivećer. (Poalednji vlak 1« ob uedaljad. in i r tr ii i k i'. . 1'rilio«! v l.)ul»l|ituo drž. kol.) iz Kamnika. Ob 6. uri At! min. ajutraj, ob il. uri 16 min. dopoluiine, ob S. uri 30 min. ivečer, ob 0. uri 66 min. av......r (Pualedtiji vlak 1« ub nedeljah in praanikib ) ki v8tori letos v I. razred realk*1, si dobri družini v stanovanje in hrano. izvi; pii upravnštu BSlov. Naroda". vzprpjme v — \re(' (9805—2) Učenca in trgovskega pomočnika -» ✓i>i*«»jinc? (2919—1) O to 1 lomaii v Radovljici. Sadje za mošt lii-ušK*' in JhIioIUii, kupuje po najvišjih cenah Anton Sirninger fflf79-8) graičak in posestnik drevesnice v Kilbu(Nii*. Avstr). Ponudbi; se i'.prosijo v nemftkcm jeziku. Komptoarist. V nafiem potovalce odpravliajočem in bančnem pod-jetji 8e cngažuje komptoarlat; biti mora kristijan, samce, vojnBČine prost, slovenskega, hrvatskega in nemškega jecika v govoru in pisani popolnoma zmožen in imeti prijetno pisavo. Začetna plača /.nafta 10 vat «mI«IiiII. I^tnii plača KKr i^lil. in poHtrHUski dobodk«. Pronitelji Inajo svoje bistnoročno pisan« [irošnje z dokazili popolna zmožnosti alovenskega in n^mškoga jezika v be sedi in pisavi, političnega in računskega uradovanja, dosedanjega službovanja, starosti, nravnosti in ujih pris!ojnosti, nam skrajno do .tO. »*e|»t<*iiil»r<» t. 1. vposlati. Županstvo trg1 Mozirje dno 31 avgusta lH'.Mi (2921—1) Župan: Anton Goričar Doering-ovo milo s sovo. Najbolje v s. • h škodljivih uAinkov popolno prosto sredstvo za gojenje lepote. Preskusen vspeh. Lepa, sveža mlado sit na 1 1113 1, ptUtt. 111. (28^4 — 1) Ce je označeno S S0Y0. CJeiiA .10 kr. Povsod se lahko kupi. V Ljubljani prodajajo na debelo: Avg, Auer, Ant. Kriaper. Vaso Petrlčlć. Glavno zastopstvo: A. Motsch A Co., Dunaj, I, Lugeck 3. lzdajutelj in odgovorni tirednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Nilrodne Tiskarne", 3312^4