Mesreče. Tudi v mariboiski okolici je začelo goreti. Preteklo nedeljo so kar trije požari nastali v marib-orsfci okolici. Na nekdaj Golobovi sedaj Tomšičevi ikmetiji v Počehovi je zgorela viničarija. Škode je ofcoli 20.000 Din. Isti vcčer je gorelo v Studencih pri posestniku Blažiču v Kralja Matjaža ulici. Okoli 11. ure ponoči so se splazili od zadaj v dvoriščno poslopje kurji tatovi, ki so podavili in zaklali več ikokoši, in ko jih je neka stara ženica, ki stanuje v dotični hiši, pregnala, je naenkrat začelo goreti in je pogorelo celo gospodarsko poslopje. Tat je iz maščevanja, da ni mogel odnesti ikokoši, zažgal. Škode je okoli 5000 Din. V Vrtičah je zgorela viničarija Maksa Paskolo z večjo zalogo lepe ikrme. Tu ni bilo nič zavarovano. Sumi se, da je zažgala hudobna roka. Viničarija je bila novo urejena, Pri Tomšiču in Blažiču je škoda približno krita z zavarovalnino. Smrtna nesreča ob priiiki šolskega Izleta. Ob priliki majniškega šolskega izleta je smrtno ponesrečila v Logarski dolini Marženka Grossmann, dijakinja III. letnika učiteljišča v Mariboru. Mlado gospico je smrtno zadel pri fotografiranju v glavo hlod, katerega je nepredvidoma prinesla voda. Ob isti priliki je isto bruno zlomilo nogo dijakinji Mileni Kocuvan. Požari na Ptujskem polju. Dnc 15. t. m. proti večeru je oznanil ognjeni sij nad Ptujsko goro večji požar. Požar je zajel domačijo posestnika Šegule. V velild nevarnosti sta bila cerkev in župnišče. Domačin-om in gasilcem gre zasluga, da se požar ni razširil. Škoda znaša 60.000 Din, a seve ni krita z zavarovalnino. — Posestniku Juriju Fišerju v Sitsžu je pogorela klet in znaša škoda 2000 Din. — V Preradu pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. je zgorela posestniku Juriju Draiksiču 8 slamo krita ikoča. Deloma z zavarovalnino krita škoda je cenjena na 8000 Din. Pes obgrizel fantka. V ptujsko bolnico so pripeljali lOletnega Ivana Habjaniča iz Lesfcovca v Halozah, ker ga je obgrizel nevarno po celem obrazu popadljiv pes. Nesreča pri podiianju drevja. Ivan Lubec iz Grajene pri Ptuju je bil zaposlen pri podiranju drevja v gozdu. Po nesreči je padlo nanj drevo in mu je prizadjalo smrtno ncvarne notrajno poškodbe. Padel }e po stopnicah in si zlomil tilnik. V Gaberju pri Celju je padcl v noči po stopnicah in si je zlomil tilnik 981etni kleparski pomočnik Metod Tre- bičnik. Radi poškodbe je kmalu izdahnil. Razmesarjeno truplo na železniškem tiru. Na železniškem tiru, ki vodi v karavanški predor za Jesenicami, so našli razmesarjeno truplo Franca Dovžana, 201etnega delavca v tovarni na Javorniku. Lani je Francetova sestra smrtno ponesrečila z motornim kolesom. Utonil pri kopanju. 191etni zidarski delavec Franc Povše iz Toplic pri Novem mestu je bil zaposlen pri zidanju novcga doma v Radovičih. Radi izredno toplega dne se je podal fant v Kolpo kopat, kjer je ltonil. Ofj«nj unicil pod. Dne 17. t. m. je začelo goreti v Potoku pri Šmartnem p. Šmarno goro na Kranjskem in je uničil ogenj pod posestniku Francu Benda. Gasilci so ogenj omejili, sicer bi bil pogorel velik del vasi. Smrtna nasreča plezalca. Vladimir Erbežnik, 241etni radijski tehnik, se je cdpeljal dnc 17. t. m. na kolesu iz Ljubljane proti Šmarni gori. Kolo je pustil pri ikmetu in se je spravil sam nad plezanje na strmi Turnec. Popoldne so ga že našli ljudje globoko pod Turncem s prebito lobanjo in z zlomljeno desno nogo. Smrtni padec je moral biti silovit, ker so se mu med padcem sezuli čevlji. Erbežniku je najbrže spodrsnilo na vsled deževja opolzki skali. Želesniška nesreca ua Nemškem. Diie 16. maja opoldne se je pripetila na progi Brcmen—Hannover železniška nesreča, iki je zahtevala 3 mrtve, 8 hudo in 25 lažje ranjenih. Smrtno so ponesrečili: strojevodja, kurjač in ženska snažilka. Brzovlak na cmonjeni progi je. vozil prenaglo preko mesta, katerega so popravljali. Lokomotiva in vsi vagoni so iztirill ter se prevrnili, 2 voza sta začela celo goreti, vendar so se rešili potniki iz njih še pravočasno. Huda rndarska nesreča v Belgiji. Eksplozija jamskih plinov v belgijskem premogovniku v Lambrechiesu je zahtevala prvotno 50 smrtnih žrtev. Dno 17. maja se je pripetila istotam ponovna huda nesreča. Rešilno moštvo se je p-odalo v rov, da reši žrtve prve nesreče, a je nastala ponovna eksplozija in je bil takoj celi rov v objemu plamenov. Na mcstu nesreče je bi- lo 20 oseb in so spravild na varno le nekaj hudo opečenih reševalcev, vendar je njihovo stanje zaradi opeklin brezupno. Samo dva člana reševalnega oddelka sta utekla z lažjimi opeklinami ter izjavila, da je ostalo v rovu zaprtih 15 do 20 mož in med temi tudi ravnatelj premogovnika in 4 inženerjL Da bi rešili v rovu zaprte še žive, ni nobenega wpanja. Razne novice. Čevljarji so hudi na. cene izdelke tvrdke Bata. V Mariboru si je pred nedavnim spus'" jezo nad podjetjem Bata brezposelni Cevljar Ljuba Kukalj, rodom iz Šibenika. V izložbeno, 15.000 Din vredno šipo, jc zagnal debel kamen, ki je razbil šipo. Mariborsko so diVJe je prisodilo razljutenemu napadalcu dne 16. t. m. 2 meseca strogega zapora, pogojno na 2 leti. Batina izložbena okna v Mariboru so že bila pred omenjenim slučajem predmet napada. Čudo narave. Dostikrat narava napravlja čudne stvari, ki bi si jih človek ne mogel niti misliti. Tako je narava ustvarila to čudovitost, da se je neki gospodinji pri Sv. Venčeslu izvalilo pišče s štirimi nogami. Dasiravno ne hodi po vseh, vendar drugi rasteta in živita s piščancem, ki se veselo podi za muhami in raznim mrčesom po vrtu z drugimi vred. Stalni zračni vlaki med IsSuckvo ter Erimom. V Moskvi so se vršili zadnje dni poskusi z zračnim motornim vlakom. Motorno letalo je vleklo za seboj 3—4 brezmotorna jadralna letala, ki so se odklopila nad mostom, kamor bi potovali potniki, in so pristanki uspeli. Poskušna vožnja zračnega motornega vlaka se je dobro obnesla in radi tega bodo uvedli ta promot na razclaljo Moskva—Krim. Našega kmeta, steber gospodarstva naše države, je kriza najbol.j prizadela. Cena kmečkim pridelkom je pacila tako nizko, da mu ni plačan trud, ki ga je vložil v obdelavo zeml.je, rejo živine \n gozd. Delo kmeta je trdo. Pomagal si bo le na ta način. da racijonalizira svoje delo s tem, da se poslužuje strojev in novodobnega orodja, ki mu ob manjšem trudu in stroških omogači večjo produkcijo. Našega kmečkega gospodarja je treba opozarjati na nove pridobitve na tem poprišču. Na letošnjem spomladanskem ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 10. junija bodo razstavljeni najrazličnejši poljedelski stroji in oradje najnovejših konstrukcij. Stroji bodo v obratu, gonjeni z električno, parno, bencinsko in ročno silo. V interesu vsakega kmetskega gospodarja bo, da si ogleda to razstavo. Saaatorij v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23-58. zopet otvorjen. Prosta izbira zdravnikov. Cene zmerne. Vodja primarij dr. Černič. 86T Klobuke za birmanec in bolre kupite najcc nejše pri klobučarju Franc Berniku v Mari boru, Trg Svobode, med gradom in frančiš ansko cerkvijo. 407 Velika izbira manofaktarnega blaga v Tr pinovem bazarju, Maribor, Vetrinjska ulica iu Naši kupc: dobe koledar »Slovenskega gospn darja«. Obžalovanja vredni slučaji. Žrtev tepeža. V Vurbergu pred kič mo je došlo med domačini do prcpira vi se je razvil_ v splošen pretep. Jožef Fižolnik, 621etni delavec, zaposlen pii graščinski upravi, je dobil pri tej pri- liki zabodljaj v glavo, da se je moral zateči v bolnico v Ptuju. Prostovoljno v smrt. Iz velikega bajerja na Gvidi pri Trbovljah so potegjiili žensko truplo, v kateri so prepozjiali mladenko Milo Rehar iz Žabje vasi, ki si je izbrala prostovoljno smrt iz neznanega vzroka. Roparski umor. Jurij Pohraški, bogat posestnik in živinski barantač iz Breznega ob Sotli, se je rnudil na sejtnu v Lembergu. Prodal je živine za kakih 20.000 Din in se je vračal na večer z drugimi sejmarji proti domu. Kake pol ure od doma se je ustavil v vinotoču v Prišlinu. Tamkaj je popival z drugimi, dokler ga ni preobilna pijača premagala, da je zaspal. Po pripovedovanju lastnika vinotoča ga je ta fcbudil krog druge ure popolnoči in se je Pohrašfci odpravil proti domu. Nedalec od vinotoča ga je pa napadel neznanec iz zasede s sekiro. Med Pohraškim in napadalcem se je razvil srdit boj na življenje ter smrt. Konečno je le uspelo tolovaju, da je udaril PohraBkega s sekiro po glavi, mu presekal lobanjo ter ranil možgane. Ko se je srm«t"o ranieni r/o zgrudil, mu je prizadjal morilec še zabodljaj z nožem, ffiu.jo .a^paral suknjič in mu odvzel denar. Pohraški kot ikorenjak se je po izropanju najbrž zavedel, se zavlekel do bližnjega drevesa in obležal tamkaj nezavesten. Pri drevesu so ga našli drugo jutro, a je bil še živ kljub temu, da je imel po telesu sedem ran. LobaHja in ena roka sta bili presekani. Pod levo pazduho je imel vbod z nožem. Smrtnoranjenega ter razmesarjenega bo spravili v bližnjo Žurmanovo hišo, kjer je podlegel poškodbam. Pohraški Je bil dober gospodar ter znan kot žiipinski prekupec. Zapušča več otrok in tned njimi dve poročeni hčerki. Preiskava o grdem in vse obsodbe vrednem Eločinu je v polnem teku in bodo praVega krivca gotovo izsledili. Orožnitki so eno osebo že aretirali in jo predali v preiskovalni zapor v Pregrado na Hrvatskem. Razpečevalci ponarejenih tisočakov pred sodiščem. Dne 16. maja se je vršila v Ljubljani obravnava radi razpečavanja ponarejenih tisočakov, za katero je vladalo v javnosti veliko zanimanje. Na zatožni klopi so bili: Tržačan Armido Basilisco. trgovec v Ljubljani; Albert Besednjak iz Trsta, samski trg. potnik v Ljubljani; Roman Golebiovvski, rodom Poljak, oženjen in solastnik tvrdke »Jugoreklama« v Ljubljani; Baraga Ludvik, mehanik v Ljubljani, in Stanko Stupica, trgovec v Šmarju p. Jelšah. Obtožnica pravi, da je naročil Basilisco lani dne 20. avgusta za razširjanje od Gianuzzija v Trstu 100 komadov ponarejenih tisočakov proti zavezL da mu plača za nje 15.000 Din in mn povrne potovalne stroške iz Trsta v Ljubljano. Bescdnjak je od Basilisca prcvzel 78 komadov ponarejencev ter jih izročil Golebiowskemu, ki je zanje zastavil svoj avtomobil, naikar sta oba, Besednjak in Golebiowski, v času od 1. septembra do 11. oiktobra 1933 štirikrat potovala v Zagr&b, da bi jih tam spravila v promet. Golebiowski je dalje obtoženemu Baragi izroCil za pisalni stroj, vreden 3800 Din, 10 ponarejenih tisočakov. Baraga Ludvik je dne 3. oktobra v Ljubljani izročil Kreditnemu zavodu za trgovino in obrt dva taka falzifikata v plačilo neke obveznosti. Stupica pa je oddal od 8 falzifikatov, ki jih je prejel od Golebiowskega za 1000 Din in 700 lir, enega na pošti y Šmarju pri Jelšah, drugega pri Haselbachu v Celju, tretjega pa pri tvrdfci Kiffmann v Mariboru. Po dolgotrajnih govorih in dolgem posvetovanju je bila razglašena naslednja razsodba: Basi- Dve angleški ladji (levo »Luimueach« in desno rušiiec »Whirlwind«) sta trčili pri Darthmonthn in se težko poškodovali. Levo: Zz bojev za osamosvojitev Arabije. — Čete korakajo iz glavnega mesta Jemena. Spredaj jezdl na oslu poveljnlk. Desno: Nemški balon »Bartsch v. Sigsfelda je ponesrečil In sta se ubila v gondoli vodja balona in opazovalec. lisco Armido na 3 Ieta robije; Besednjak Albert na 3 leta robije; Golebiowski na 2^ leta; Baraga Ludvik na 8 mesecev strogega zapora; Stupica St. je bil oproščen. Obsojenim se je štel v kazen preiskovalni zapor. Priprost ponarejevalec. Pred sodnim senatom v Ljubljani je dajal dne 15. t. m. odgovor radi potvorbe denarja Jan. Pirman iz Pirmanov pri Sv. Vidu nad Cerknico. Kot nadarjen in spreten risar se je lotil lani z najbolj enostavnimi pripomočki potvorbe tisočaka in stotaka. Celo Narodna banka je izjavila o potvorbah, da jih je napravila v risanju vešča — vendar ne strokovnjaška roka. Janez je ponaredil dva tisocaka in en stotak ter se je podal lani dne 11. novembra s potvorbami v Ljubljano, da bi jih zamenjal ter predal prometu. Od nekega Bosanca je kupil malenkosti in te je plačal s ponarejenim stotakom. Bosanec mu je dal nazaj 8 pravih lOdinarskih bankovcev. V delikatesni trgovini Javornik je botel Janez plačati nekaj salame s potvorbo, a so jo prepoznali, poklicali stražnika in ta je Pirmana zasledoval, dokler ga ni prijel. Janezov denar sploh ni bil sposoben za promet in radi tega so ga obsodili le na 12 mesecev strogega zapora. Obsodba nehvaležnega in surovega sina. Janez Meznarič, 291etni posestniški sin iz Bukovcev pri Ptuju, je prevzel od staršev posestvo. Stara dva sta si zgovorila skromen prevžitek, a niti tega jima ni dajal sin v redu. Starša sta se zatekla na sodišče in to je hotelo sina z rubežno prisiliti, da bi odrajtoval staršema zgovorjeno pravico. Letos dne 7. aprila je sodna cenitev mladega Meznariča toliko razljutila, da je pograbil vojaško ikarabinko pomeril na mater, a jo je zgrešil. Hotel je nato ustreliti očeta, pa mu je orožje dvakrat odreklo. Nad očeta se je spravil s puškiniju. kopitom ter ga je pobil na tla. Dne 18. maja je obsodilo mariborsko sodišč- nehvaležnega ter surovega sina na 3 leta in 3 mesece robije. ftazno fz Prcgfmuria. Široni Slovenske Krajine. Še nobcuo leto, čeprav se že suša par let ponavlja, nismo v tako 7gcdnj; pomladi občutili takega velikega pomanjkanja dežja kakor letos. Ljudje že kar z nezaupljivimi očmi gledajo bodočnosti v obraz. Če bo še ta suša nekaj časa trajala, bodo vse naše nade uničene; kajti trava je že suha, rž in pšenica sta ostali čisto pri zemlji in poleg tega oveli. Krompir in koruza, ki sta nekoliko kasneje vsajena, ne moreta vzkliti, temveč sta ostala taka, kakršne so vsadili. Molitve vernikov glasno done prota nebu ter prosijo usmiljenja, kajti če ostanejo še nekaj časa brez dežja, bodo ostali tudi brez hrane. Da bi se jih Bog usmilil in jim dal dežja, so se na večih krajih vršile prav dolge križevske procesije. Tako je na primer šla v Turnišču procesija en dan v Renkovce, drugi dan v Gomilice in tretji dan v Lipo. Ob pogledu na ovelo žito so še njih molitve bile veliko pobožnejše. Dolnja Lendava. Na predlog prosvetnega ministra je bilo nastavljenih več mladih uči- teljev tudi v Prekaiurje; kajti ntraščaj* J< mnogo in vhled tega je y nekalorih krajibi primanjkovalo učaih moči. Nastai^ljeni m sledoči gospodje: Bolta Alojz v Dolnji Lendjn vi, Tetrec Franc v Petešovcih, Bezan Viljem v Radmožancih, Škrabelj Alojz v Črensovcili Lipovec Franc v Srednji Bistrici, Volik Rudi v Trnju, Babič Matija v Turnišču, KrižanHi Eranc v Veliki Polani, Visner Ludvik v Can-i kovi, Dereani Jožef v Št. Juriju, Fatur Viljenj v Bodonoih, Pajtler Franc v Tišini itd. Nedelica. Zadnje čase prihajajo tudi k nam nepovabljeni nočni gostje ter si zažele tujeg* blaga, zlasti perutnine. Več kokoši so odn«slt tudi g. Čehu. Ko je ta zapazil tatvino, je za-> devo prijavil orožnikom in tudi sam šel iskai svoje kokaši. Po daljšem iskanju se mu jitai je posrečilo najti v Črensovoih na avtomobilu, ki eksportira perutnino. G. Čeh je svoje kur« spoznal, zato jih je zahteval nazaj. Toda tam mu tega niso verjeli. On pa je rekel: »Dajtaj mi eno mojo kokoš in videli boste, da je moja, ker mi bo šla na roko.« Po tem poskusu so mu kokoši vrnili, kajti spoznali so, da ao njegove. Tat je bil kure prodal za izvoz. Amerikanska vojna mornarica, ki je Imela manevre v Atlautskem Oceann, je preplula Panamski prekop v 48 urah. Lipa. Smrt, ki nikomur ne prizanaša, je pobrala mlado ženo g. Škaliča, posestnika in .trgovca s krompirjem. Umrla je kmalu po porodu. Porodila je namreč dvojčka, ki sta tudi umrla. Nad vse žaloeten je bil prizor gledati mlado mateir z otročičkoma na mrtvaškem odru. Pogreba se je udeležilo lepo število ljudi, ki so mladi ženski, kri je bila eplošno priljubljena, izkazali zadnjo east. Izražamo mlademu vdovcu g. &kaliču in vsem eorodnikom naše iskreno sožalje! Prekmnrje. Založba »Raba« bo izdala več publdkacij za temeljitejše spoznanje naše zemlje. Delo bo imelo naslov »Prekmurski prijatelji« in bo vsebovalo razvoj in značaj prektnurske književnosti v 18. i.n 19. stoletju. Za naročnike bo stalo 25 Din. To delo toplo priparočamo!