slovensko ljudsko gledališče celje ”KAJ JE ČLOVEK, ČE NE ZNA LETETI?” Gledališče je prostor, kjer vsaka stvar postane metafora. Beseda, dejanje, svetloba, barva, premik, kretnja, glas, zvok — iz teh drobnih metafor, atomov, je sestavljena predstava. Lahko jo vsi razumemo enako, lahko pa tudi - ker si vse manj hodimo v goste, ker luči ob hišnih vratih ugašajo in ne kažejo več poti - vsak po svoje. A osnovna pravica gledališča do metafore mora ostati. Tako smo tudi konkretne zgodovinske niti LETA NA MESTU razumeli kot metaforo. Nihče seveda ne more in tudi noče ne videti že kar groteskno tragične zgodovine Makedoncev — slabo jo poznam, a več ko zvem, bolj mi sili v misel nesmiselna primerjava: nekakšen eksodus v krogu ali nekakšnem zaprtem prostoru, kjer ljudje stojijo, zemlja in nebo z vsemi drugimi pa beži, se približa, pa spet izmakne. Dežela velikih in krutih osvajalcev in hkrati kolikokrat osvojena! In tisto najbolj strašno: hudič in bog vadljata samo za dušo, gospodarji Makedoncev pa so vadljali tudi za telo, za vero. za zemljo - ali kakor govori drama: za Mater Božjo in za angele, za rojstne in mrliške knjige, v katerih so vsa njihova imena. Tako smo zgodovinsko usodo Makedoncev razumeli tudi kot metaforo o človekovi identiteti, kot gledališko raziskavo tega pojma: različne stvari sestavljajo našo identiteto; in koliko teh posameznih stvari nam lahko vzamejo, da še vedno čutimo in vemo, da smo? Kje je prag, preko katerega mi nismo več mi in smo samo še lupine, atomi za apnenec zgodovine? Kaj vse človek lahko da, da še ostane človek in česa nikakor ne sme dati, če hoče ostati on sam, če hoče še ohraniti svojo istovetnost? Lahko daš streho nad glavo — gostišča so požgali, ljudje se stiskajo v eni sami sobici; lahko daš hrano — uporniki jedo šiške v hribih; lahko daš poklic - brata zidarja ne zidata, ampak tovorita; lahko ti crkne živina, čeprav si od nje odvisen; lahko daš brata — bodisi da se sam proda, bodisi da ga sam ubiješ; lahko ti vzamejo knjige, v katerih so zapisana vsa imena rojenih in umrlih; in — protislovno — lahko se pustiš celo ubiti: ne smeš pa dati podobe oznanjenja, ne smeš dati starih podob, ki so bile slikane nekoč na sveže stene samostana, tako da so stene vpile barve in je ’ podoba notri in zunaj. Vse je eno.” Prag identitete je duhovno-kulturna dediščina. Nadangel Gabriel, mila podoba s krili, je prelepa avtorjeva misel. Bog je gluh, človek se mora naučiti leteti. Moramo si upati. Goran Schmidt Goran Stefanovski Goran Stefanovski se je rodil 1952. leta v Bitoli, v družini gledališke igralke in očeta režiserja. Na beograjski gledališki akademiji je študiral dramaturgijo, na skopski univerzi pa diplomiral iz književnosti in angleškega jezika. Nekaj let je bil dramaturg v dramski redakciji Televizije Skopje. Od leta 1978 je asistent za angleško književnost na skopski Filozofski fakulteti. Magisterij na temo ’’Scenski napotki kot osnova gledališča Samuela Becketta”. Piše televizijske drame (Naša leta itd.). Gledališka dela: Divje meso, Let na mestu, Hi-Fi itd. Goran Stefanovski LET NA MESTU AET BO MECTO Gledališka freska Ta tekst posvečam svojim znanim in neznanim prednikom Prevod BRUNO HARTMAN - Režija MILE KORUN - Dramaturgija GORAN SCHMIDT - Scena in kostumi META HOČEVAR - Lektorstvo METKA ČUK Mihajlo ........................... Evto, njegov brat ................. Sultana, njuna mati ............... Rajna, Evtova žena ................ Kir Panajotis, grški trgovec ...... Elena, njegova žena ............... Kiro, nekdanji učitelj ............ Gavril, njegov brat, upornik ...... Angele ............................ Valija, turški pokrajinski namestnik Gospod Ostojič, Srb ............... Gospod Velkov, bolgarski pop ...... Haramija .......................... Upornik in podobar I .............. Upornik in podobar II ............. .... ZVONEAGREŽ PETER BOŠTJANČIČ .. NADA BOŽIČEVA MILADA KALEZIČEVA ... JANEZBERMEŽ . LJERKA BELAKOVA .... MIRO PODJED . MATJAŽARSENJUK .. BORUT ALUJEVIČ ... JOŽE ZUPAN k.g BRUNO BARANOVIČ .... JOŽE PRISTOV ..... IGOR SANCIN .. BOGOMIR VERAS .... DRAGO KASTELIC Dejanje se dogaja v makedonskem mestu 1878. leta Premiera v petek, 11. marca 1983 Vodja predstave Sava Subotič - Šepetalka Ernestina Popovič - Ton Stanko Jošt — Tehnično vodstvo in luč Bogo Les - Frizerska dela Vera Pristov — Krojaška dela pod vodstvom Jožice Hrenove in Adija Založnika — Slikarska dela Adolf Aškerc — Rekviziter Milan Orehov — Odrski mojster Vili Korošec Slovensko ljudsko gledališče Celje. Gledališki list, sezona 1982—83, štev. 5. Predstavnik upravnik Slavko Pezdir - Urednik Janez Žmavc — Naklada 1000 izvodov -Cena 10 dinarjev — Tisk Tone Tomšič — RT. R. Jenko. Samoumevno je, da igralci v gledališču govorijo. Kaj govorijo, kako govorijo? Tekst jim napiše pismen ali nepismen avtor. Goran Stefanovski je pismen. Ima svoj jezik. Goran Stefanovski uporablja malo besed. Vsaka je važna. Let na mestu je tekst, ki ga je težko govoriti. V njem je nešteto premorov, kratkih stavkov; monologov malo, odvečnih besed nič. Leto 1878 zahteva arhaičen govor, če bi bili radi dosledni. Let na mestu ne zahteva te vrste doslednost. Ko gre za človeka in njegovo eksistenco, za njegovo in narodovo identiteto, čas ni važen. Tudi 'eta 1983 je važen človek. Človek, včeraj, danes. Kaj je jezik? Po definiciji sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje. Je mogoče živeti brez svojega jezika? Najbrž ne. Ali pa — drugače. Jezik je del človekove, narodove identitete. Mogoče ga je razstaviti, odstraniti. Govoriti grško. Ostane vprašanje — Kdo sem jaz? Metka Čuk PRJZ]N XNie msK. ' Ji «*V> f \ 1» > mv?:a;r. ? I PKAVNl 00*0» PREŠERNOVEGA SKLADA NAGRADO PREŠERNOVEGA SKLADA Za teto tni lOtALEC JANEZ BERMEŽ ZA IZJEMNE »TVARITVE V ZADNJIH DVEH SEZONAH » SLOVENSKEM UUOSKEM GLEDALIŠČU V CEUU V UUIIJANt NA OlUTNira »RtSEKNOVE SMETI L FEBBUAKJA IMS s* J fill <3-s o S ■E „ s c ^ •S ° S »3 = ‘HI! Ii ■s * ^ = i! S H! lil j:! o °-g,§- fl^|| Ull! 0 < LU m 2 E “7 < 1 I I Ol c ^ .Si. m S S-l 5 i lil!!! jc o c c o to Q. N 0) c/) i g g s mn ii up jiifif mi«! g č g ” .£ 5 >¥!:!!! t|ž||1 ! o s.! ličili ilPJj - ? •= 2 E o = ' oi ° Ulili 6 3 o ~ oi-= t oi ° £ o, - HIM ši|l!i mm j.° i j ž > unk 5?" > p c . w silosi H|!|i štisll Mik, l si!!!! i tj lili IIPH? ESo|;«i £ | e s. = s. j illll! « filift ?:lgstg Pril Ulili lllpa sššiff if-tii? a S f ® i ffjpi Hilli, > s .|o < ^ s i. o s e ž t ^ iiflit * Hilli It!!??! IH ~ -o O C £ ” Eo | .S’! £ g š s- š š-i pilifi mmi ifijtu !• => -f | g»1 I til tli •efffUi ff IjP! .s! 1 -p! “ i !IP|I! ||li:II pilit! lit iilfi 3 laf! la IKIl š g? m 0> 'U_5^2 ° »■ g < itiMfi i S»|S.||g d Sfp-Eli S apslllg m S UJ O LU I