76. številka. Ljubljana, v torek 5. aprila. XX. leto, 1887. Ishajn vt;ik dan iifrer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r i j a k o - o g erske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za meec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaSa. Za oznani,] a plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. DredniStvo in upravnišvo je v Rudolfa KirbiSa hiSi, „Gledališka stolba". UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz Rusije. 17. marca st. st. [Izv. dop] Poslednje mesece dokazal je železni kancelar, da ne samo v svojej Germaniji, no tudi glede Rusije ne želi, da bi ga kdo kritikoval. Vse, kar dela, je dobro, je pošteno, svobodoljubno, vse se dela za ohranjenje miru, vse se dela, da bi vsem prav bilo. Tako mora misliti ves svet, ako pa se kdo osmeli, da ne poje slave velikemu „geniju" 19. veka, to sipljo se nanj iz Berolina „anatheme" v raznih obli kab. Ruski časniki, ki uživajo veliko večjo svobodo tiska, nego časnikarstvo v svobodoljubnih, konstitu-cijskih državah, so kancelarju že davno trn v peti. Da-si njega „leiborgan", „Noidd. Allg. Zeitung" meče žveplo in smolo na Rusijo, da-si njega reptilije po vsem svetu rogajo in psujo „prijateljsko sosednjo državo" Rusijo, vender se on sam, Bismarck namreč, kakor šolski deček, pritožuje in ovaja vsakega, ki se mu predrzne reči žal besedo. Kdaj bi prišlo kakemu ruskemu ministru v glavo, pritoževati se v Berolinu ali na Dunaji zaradi tega, da ga nemški federfuchsi razbirajo po kosteh? Kolikokrat so stre-žaji Bismarcka očitali ruske j vladi znameniti „rol-lende Rubel", a nikoli se nihče ni mislil pritoževati, no tolažil se je z besedami: „sobaka lajet, veter nosit." Bismarcka pa je naša vlada že dvakrat morala vzeti pod svoje krilo. Pisal sem Vam o svojem času, da je glasilo naše vlade posvarilo Časnike, da preveč ostro pišo proti Nemčiji; ob jednem pa je v tem vladnem „soobščenji" ruske j žurnali-stitiki dano bilo spričevalo, da ima ona velik pomen v mejnarodnej politiki. Ne mislim razbirati, kak namen je imelo to „soobščenje", navedem le fakt, da se noben časnik nanj ni oziral, nego vsi so začeli pisati še veliko ostreje, in kritikovali so vsak korak Berolinske vlade kakor se jim je zdelo potrebno. G. Katkov je šel celo tako daleč, da je v polemiki z Bismarckovim glasilom dovolj jasno dol-žil ga, da je licemerec in dvoličen človek Ko je na to Bismarck Katkovu vrgel v oči odurnost, da Katkov angleški ne zna (govor je bil o „sinjoj knjigi", iz katere se je videlo licemerstvo Bismarcka v bolgarskih zadevah), odgovoril je g. Katkov, da je Bismarck lažnjivec in licemer. Mej tem so bile v Germaniji volitve v državni zbor, priletel je razen tega v Berolin Lesseps, katerega je Bismarck vzprejel kot goloba miru, in kancelar ni imel časa čitati ruskih časnikov. Ko pa je dobil, česar je že lel, to je, večino državnega zbora za svoj septennat, poslal je, po svojem reptilu, v Dunajsko „Pol. Corr." gromovit dopis, da Nemčija uniči Rusijo na nje valuti. Čez nekaj dnij pa se je pojavila v ravno tistcj nPol. Corr." grožnja, da Rusija pogine, ako ne ukroti ruske stranke, ki se drugače imenuje tudi „panslavistiČna, revolucijonarna in ki ima autidi-nastične tendencije". G. Katkov, ki Bismarcku brez-prenehoma gleda na prste, izračunil je, da je bil dopis iz Berolina v Dunajski „receptaculum" državne modrosti napisan 28. februvarja (to je dne 11. marca n. st), to je, na predvečer 1. marca, ko so na Nevskem prospektu v Peterburgu našli tti dijake z bombami, nabitimi dinamitom in svin-čenkami, otrovijenimi strihninom, in zelo naravno je, da je izdatelj „Mosk. Ved." obdolžil Berolinske rusofobe, da so — vedeli o teh bombah in znali, da se imajo porabiti 1. marca. Težko je rešiti, ali je identifikacija nihilistov s slavjanofili bolj neumna ali bolj zlobna, a še težje je prenesti srcu ruskega Človeka Bismar-ckovo terjatev, naj se odreče narodnemu ruskemu čuvstvu! Tako podlo terjatev more izreči le človek, ki je simbol vse podlosti despotizma in nemškega, vsemu svetu dobroznanega šovinizma. Komu v Rusiji prišlo bi v glavo terjati, naj se Nemci odreko nemškemu narodnemu čuvstvu! Taka terjatev je iznajdba čisto nemška in ni čuda, da Nemcem pripisuju, da so iznašli opico; Nemcu je vse mogoče, samo dobrega nič. Gladen narod, ki pošilja v Rusijo na pašo svoje prazne trebuhe, narod, ki bi bil Že davno od glada poginil, da ne rede polovico Tev-toncev Slovani, predrzne se v osobi svojega ma-lika terjati od naroda, ki je dvakrat, trikrat večji nego nemški, da bi se mu pokoril, da bi odvrgel svoj „jaz" in skočil, kakor uekdaj Kurcij v Rimu, v zijajoče žrelo nenasitnega Tevtonstva. Takrat bi se žrelo zaprlo in na svetu bil bi večni mir! Ako Tevtonci od Ru s i j e terjajo narodno samouni-čenje, razuraeje se samo po sebi, da so male slovanske narode že zdavnej zapisali v svoj želodečni proračun. Kdor količkaj zna tendencije slavjanofilstva, ve, da ono ima v svojem programu zaščito in ohrano narodne individuvalnosti vseh slovanskih plemen. Slavjanofili so prepričani, da ima Rusija, kot svobodna, samostalna država, dolžnost, skrbeti, da bi se ne uničil noben slovanski narodec; oni hote, da bi Rusija bila krepka, mogočna, kajti le takrat bodo vanjo gledali drugi rodni narodi kot na državo, ki nikdar ne da utoniti jim v nemškem ali v kakem drugem morji. Slavjanofili vidijo zastopnika ruske ideje, ki je ideja slovanska, v našem slavnem carstvujočem domu. V zadevah verskih oni ne žele, da bi se pravoslavje razprostranilo na vse slovanske narode in so protivniki katolicizma le tam, kjer se on javlja kot pomočnik germanizacije, kot zaveznik luteranstva in židovstva v dosego uničenja slovanstva, z drugo besedo, slavjanofili neso protivniki katolicizma, no protivniku jezuvitizma, ki, kakor je znano, ima jako malo občega s pravo Kristovo vero, ki na prvem mestu propoveduje ljubezen k bližnjemu, bližnji naš pa je, po besedah odrešenikovih, vsak človek, naj bo Rus ali Rusin, ali kdor hoče. To je v občih črtah ideja slavjanofilstva, ideja takozvanega panslavizma, katerej so Nemci od nekdaj očitali, da hoče izpolniti „testament Petra Velikega", dokler se neso tako izlegali, da tvrde, da je to stranka, „ruska ali panslavistiČna", kakor Bismarckov dopisu n govori, antidinastična! „Calumniare audacter, semper aliquid haeret" — misli si nemški bog, no mi dobro vemo in davno vemo, da je to bog laži j, bog teme! Na tako umazano in dostojno samo Nemca denuncijacijo odgovoril je zopet Katkov, kakor se gre. „Er nannte d as Kind beim rechten Namen". Ravno o tem času pa so drugi ruski časniki zaupili o smrtnih kaznih v Bolgariji in obdolžili so nemškega konzula Thielmanna, da on, kot zaščitnik ruskih podanikov, ni storil ničesar, da bi ne po-strelili nesrečnih žrtev orodij nemške politike v Sofiji. To pa je Bismarcka zadelo v živo. Kakor trdijo, pisal je v Petrograd, da bode odpoklical nemške konzule iz Bolgarske in da bodo tamošnji ruski pod- LISTEK. Lišće. Crtice Frana Mažuraniča. U Zagrebu 1887. (Konec.) V dan dvojbe. llatte mich Gott anders gewollt, So hatte lt mich anders gebaut Schiller, Xenien. Bil sem na Dunaji, ko je Hackler svojo mater umoril, — da jo oropa. Našel je samo tri goldinarje. Truplo je skril pod svojo posteljo, za uropane novce se je pogostil in na oni postelji spal, — pod katero mu je ubita mati ležala. „Moj Bog, moj Bog! Zver ne bi bila tega storila — a ti sveti Bog"--— „A je li sploh Bog?" zašepeta mi nekaj. Podvojil sem-- Bog je — pravijo — vseznajoč in vsemogoč. Torej je Bog znal, ko je mati tega obe-šenjaka sp očela in porodila, kako jej bo poplačal- Pa zakaj ga je Vse-znaj oči ustvaril? Zakaj ni Vse -mogoči te duše hijeni udahnil ? Bog je torej znal, ko mu je to dušo udahnil, da bo ta človek obešen, — torej je on moral na vešalih končati? „Moral?" — odziva se nekaj v meni, — nsaj je Bog dal človeku prosto voljo!" Prosto voljo? — A kako se sklada ta „prosta volja" z božjim „vseznanjem" ? Vseznajoči je znal naprej vsako njegovo misel, vsak njegov čin, — — in se je li on mogel temu izogniti, kar je Bog že naprej vedel, da se bo zgodilo? In kako je to „prosta volja"?! — Potem tudi navita ura iz „proste volje" ure bije! In je li kdo na tem ali na onem svetu za to odgovoren, — - da ga Vsemogoči ni z boljšo dušo nadahnil ? Je li možno, da pride kdo v večne muke, — ker je bil prisiljen roditi se, — da postane zločinec in da je obešen? Ne, to ni možno! Zato ne verujem, daje ta svet začetek našega duševnega življenja. Ne verujem tudi, da se tu naše duševno življenje končava. Morda je to življenje samo kaka manja ali večja nagrada ali kazen, — a uzrok nam v tem prehodnem stanji ni poznat. Kdo ve od kod smo — in kam pridemo? — Večna, božanstvena tajna, kje in kedaj nam boš jasna V Mlada gospoda. Noblesse oblige . . . Iz lope se čuje smeh in lajanje psov. Mlada gospoda so dozajuterkovali, pa se Šalijo in smejajo, hujskajoč dve mladi dogi drugo na drugo: Vržejo jima na sredo kost in psa se za njo borita . . . Nespretna sta. Mlada gospoda pokajo od smehu . . . Deček kakih štirih let naslonil se je kraj uhoda v lopo ter jih gleda z nemirnimi očmi . . . Bosonog je, bled in raztrgan in z gladnimi očmi požira ostanke jedij po mizi. . . . Strežaj prinese skledo hrane in jo položi pred psa. Složno jesta, a dete ja pohlepno tfleda. Zavida jima. Carry opazi dečka. — No, malček, ali bi jima pomagal jesti? Malček prikima z glavo, da bi. — Pa jej! nasmeje se mladi gospod. ložni brez zaščita, ako vlada ne udari zopet po prstih ruskih časnikov. In pojavilo se je zopet vladno „soobščenje", katero časnike dolži, da pišo prestrastno o nemškej politiki, ker jej podtikajo intrigo v Bolgarski, dasi taktov nemajo in ker dolže kon/Ula Thielmanna, da ni vzel pod ohrano ruskih podložnih, da hi jim rešil življenje. Kot dokaz, da je Thielmann storil svojo dolžnost, navaja „soobćenje", da je Thielmann otel ruskega podložnega Bollraanna. Na to „soobščenje" napisal je g. Katkov dolgo filipiko proti tistim, ki so napisali „soobščenje." Ton njega članka, rezkost besed — vse to dokazuje, kako široko svobodo ima časništvo v Rusiji. Jedno pa se človeku zdi čudno, ko čita članek v „Mosk. Vjed." Izvestno je, da je ta list oricijozno glasilo, izvestno je, da je g. Katkov pred dobrimi osmimi meseci dobil najvišji ruski red za svoje čisto rusko, domoljubno delovanje — kako je to, da zdaj on polemizuje tako ostro proti „Pravitelj-stvenemu VjeBtniku?" Članek to objasnuje. G. Katkov govori, da vlada daje zakone, daje naredbe, a „mnenij pra-vitelJBtva mi ne znajem". Osobe, katerim so izročena praviteljstvena dela, imajo lahko svoje mnenje, no to mnenje nema vladnega značenia in ono nikogar ne briga! „Ko hi kak minister trdil, da se Rusija v svojih domačih zadevah mora ravnati po nazorih inostranih (nemških) dokazovalo bi le, da je mišljenje ministra jako originalno, no nihče bi ne mogel priznati, da je njegovo mnenje zakon. Tako Katkov trdi, da „statejka" (člančič) od H. dee. pr. 1., naj bo čegar hoče, nosi uzurpirano ime vladnega „soobšč.enja". Takrat, češ, nesmo opozarjali, ker nesmo hoteli polemizovati z vladnim glasilom; mi smo bili prepričani, da vlada v višjem in istinitem zmislu te besede, hodi drug pot, to je k svobodi dejstvij ruskega Carja, kot najzve-stejšega poroki, vseobčega pomirjenja. Sama diplo • macija je že začela narekovati ofkijozne dopise, ki so navzkriž z nazvanim člančičem od 3. decembra pr. 1. i — .glej, ravno tisto ali ravno tako pero je zopet napisalo novo „soobščenje". Dalje Katkov govori, da germanski zastopniki izpolnujejo svojo dolžnost, to je namene svoje Berolinske vlade tako, da daj Bog, da bi ruski diplomati izpolnjevali vselej svojo dolžnost tako vestno in natanko. Dobro bi bilo, ko bi i Rusija k svojim diplomatom bila tako stroga, kakor Bismarck, ki je grofa Arnima stri v prah zato, ker njega politika ni bila soglasna z mnenjem grofa Arnima. Gotovo je, da germanski agenti morajo izpol-novati voljo svoje vlade, a ne ruske, zato je njih položaj, kot zaščitnikov ruskih podložnih, jako čuden, kajti politika Berolina je dijametralno protivna politiki Rusije. Dvema gospodoma služiti ni mogoče. V „soobščenji" je rečeno, da ima vlada izvestja o dogodkih v Bolgariji, ki so nasprotna izvestjem v časnikih Od koga jdi ima? začuden vprašuje Katkov, ko svojih agentov v Bolgariji uema? Rusija vidi v regentih puntarje in revolueijonarce, a Ger-nianija ima jih za normalno vlado; zaščita ruskih in nemških interesov pa je vender izročena taistim nemškim agentom. To je res velikanska nezmisel. Kakor na posebno zaslugo g. Thielmanna pokazuje Detece se trese in pristopi bliže. Pripogne se in posegue z malo, pozorno ročico v skledo. Psa renčita. — Vgriznila ga bodeta, pravi Freddv. — Petdeset goldinarjev, da ga ne bodeta! reče Šandor na to. — Dobro! prekine ga prvi. Malček z nova seže v skledo . . . Šandor se nadeja, da bo dobil stavo. Tudi Fieddv se nadeja ... In s kako brezzlobno napetostjo motrijo to šalo ta vitežka, mlada gospoda! Ne psuj jih! Freddv bo dečku gotovo podaril, kar bo dobil . . . Ah, kako dobrega srca so ta vitežka, mlada gospoda! V som raku. So iiiaiichcr aut' dor Krdonbahn Jlsit nohle 1'assiunen: Die Liobi! ist ihm Kisonbahn, Die Bfftdehen — Kutioncn. Čim lepši je muž, tem hlabeje o ženah misli, — čim grji, tem slnheje o njih govori — zavist! . . . Moj gost je lep, jako lep; in pri ženah okreten, drzen in srečen, — zato pa se ne čudim, da o zonah dobro ne misli. Včasih pa zna tudi „soobščenje", da je otel Bollmanna. No, razen Boll-maona so bili mej obsojenimi na smrt še drugi ruski podložni, da-si rodom Bolgari, o katerih je pospešil zajaviti ruski n^ent Hitrovo iz Bukurešta o pravem časti g. Thieiinannu. Nazadnje g. Katkov govori, da ako je Kn-marek zares izterjal novo „soobščenje" žugajoč, da sieer odzove germanske konzule iz Bolgarske, bi on, Bismarck, nič boljšega ne mogel storiti, nego odzvati jih; drugače rečeno: germanski konzuli le škodujo Rusiji v Bolgarski, kar so sicer tudi dokazali. Rusko časopisje, kakor sploh vsi ruski podložni pa imajo dolžnost, pravi gospod Katkov, skrbeti samo o ruskih interesih, a ne o germanskih. Misliti in delovati v duhu interesov protivnih naši državi se pravi prestopno pozabiti svojo državljansko dolžnost." Tako gosp. Katkov. katerega članek je vzbudil občno senzacijo v Rusiji. Krutorogov. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 5. aprila. Včeraj je imela goNpoilMka xl»o«ni<-ijo in Francijo še nikakor neso prijateljski. Ker je nek uradnik francoskega vojnega minisrerstva izdal nemškemu vojaškemu ata Še ju nekatere tajnosti o novem francoskem orožji, priporočal je francoski list ,Pariš", da bi se opustila naprava vojaških atašejev, katera je tako le v monarhističnih državah opravičena, v republiki pa popolnem odvisna. „Post"' pa pravi, da bi nemška vlada odgovorila na zahtevo, da se odpokliče vojaški ataše, z odpoklicem veleposlanika. Francija in Nemčija bi potem občevali le po predstražahna meji. Tudi Bisrnarekov organ „Norddeutsche APgemeine Zeitung" tem povodom jako ostro piše proti Franciji in pri tem napada vojnega ministra. Oficijozm list misli, da se še kaj tacega ni prigodilo, da bi povodom odpusta kakega uradnika, tako skušali očrniti člana zastopništva tuje države. Nemčija je dosedaj izpustila vse francoske častnike, ki so vo-hunarili po Nemčiji. Novo italijansko ministerstvo. katero se bode nekda danes uradno objavilo, bode tako le sestavljeno : Depretis predsedstvo in vnanje zadeve, Crispi notranje zadeve, Zanardelli pravosodje, Ber-tole-Viale vojno, Brin pomorstvo, Magliani finance, Saracco javna dela, Grimaldi poljedeljstvo, Berti nauk. Fani la pa trdi, da bode Ghoppino naučni minister. Povedali smo že, da je alzaški namestnik knez Hohenlohe dal svojo ostavko. Knez Hohenlohe hoče popolnem izstopiti iz državne službe, nemškt cesar pa ne mara vsprejeti njegove demisije. Nov sistem, ki se hoče uvesti v Alzaciji in Loreni, zmatra knez za nezaupnico proti svojemu upravljanju. Nemška obla^tva pa mej tem jako kruto postopajo v Alzaciji in Loreni. 24 Alzačanov so že iz-tirali. Pri mnogih veljavnih tovarnarjih v Strassburgu bile so hišne preiskave. Policija je stekala za kom-promitujočimi pismi, toda brez uspeha. Tovarnarja Biecha so obsodili v triletno ječo, ker je član lige francoskih patrijotov. Alzaškim in lorenskim Županom se je zaukazalo uničiti vse francoske zastave. Nasprotniki spanjsk<* vlade so se začeli posluževati razstrelil. Predvčeraj mej zbornično sejo, našli so za vrati, ki peljejo v dvorano, v katerej je zborovanje, patrono, napolneno z razstrelili. Pred sinoćnjim je pa taka patrona se razletela v veži finančnega ministerstva in je več stekel v oknih pobitih. Dopisi. Iz Kamnika 2. aprila [Izv. dop.] Gospod urednik. Vi gotovo veste, kako je malomestno življenje, zatorej Vara bode tudi lehko umeti te vrstice. Sicer nesem Vaš stalni dopisovalec, vender si upam danes nekoliko. Prvič, ker drugi, ki jim je dolžnost, nečejo, in drugič, ker bi bilo nehvaležno, proti našim diletantom, ne pojasniti tega našega malo mestnega življenja. Na izobilji imamo pri nas društev, le tistega ne, ki ga tako potrebujemo k našemu napredku in obstanku, kakor vsakdanjega kruha. Toda pri nas se nič ne giblje, nič ne gane, da bi se ustanovila podružnica sv. Cirila in Metoda. Ne vem, koga bi tukaj dolžil malomarnosti, najbolje je, ako rečem, da je vse meščanstvo palo v neko letargijo, v neko mlačuost, ki jo jaz po pravem imenu niti imenovati nečem, ker je jeden večji postal od druzega, se pa nihče već neče zmeniti, ne tisti, ki je avansoval, niti oni, ki je zaostal. Od prvega nemarno druzega, kakor cel koš obljub, od druzega vsaj vemo, da, ako mu je volja, lahko mnogo stori. Pa kaj bi se več kakor jajce v lonci — kuha in kipi, dokler se ne strdi!" „In potem?" „Ko ti postane srce trdo kakor kamen, potem uživaj : hlini se, prisegaj in lagaj, da ljubiš. Tvoje prisege so devojkam izgovor, tvoje laži ženam zagovor, — in one druzega niti ne žele. Bodi nesramen in vse boš dosegel." „In ti da si pesnik?!" „Bog ne daj! recimo stihotvorec. V stihih se gladkeje laže, pevane prisege ne vežejo, — žena pa se preje zaljubi v najslabšega stihotvorca nego v najboljšega matematika. Zažvenketaj s sabljo, za-blisni z očesom, zavihaj brke, napiši pesem, — pa je tvoja. Ni vrag ti je ne vzame!" — „Misliš?" „Hm! . . . Jedno jedino izvzemam." — „In za kaj?" „Klofutnila me je." — „Kako?" „Bila sva v somraku sama . . . Predrznil sem se, — pa me klofutne. A ljubila me je, to vem dobro! Njo jedino mej ženskami spoštujem." — n Torej to spoštuješ! . . . A ostale?" „Ljubim." motil s tem, saj bi se naših mestnih očetov ne prijelo ničesar, če bi jim še tako pikre pravil. Čakali bo-demo še nekoliko časa, morda pride kak mesija in nam ustanovi podružnico. Bog daj! Naša Čitalnica se tako razcvita, da je veselje, in ker je po zadnjej predstavi preteklo že mnogo dnij, nečem natančne kritike pisati, ampak trditi smem, kar je tudi vse občinstvo priznalo, da so 20. t. m. naši diletantje predstavljali igro „Na Oso-jahu toli vrlo, da bi jo vsi še jedenkrat radi videli. Kdor ve ceniti pomen dranlatike na izomiko našega naroda, pritrdil mi bode, da so diletantje jedini, ki nam podajajo to, kar so si sami pridobili brez druge pomoči v našo pravo zabavo. Mi nemarno režiserja, ki bi bil pohajal višjo Šolo, in ne priprav, ki bi nas povsem zadovoljile, ali nekaj imamo, na kar smemo biti ponosni, namreč domačega umetnika slikarja g. Matijo Koželja, ki preskrbuje dekoracijo, za kojo ni treba prositi drugej, in ki je tudi lepša, kakor vsaka druga, ker je naravna. Baš ta naprava nove dekoracije je naše diletante napotila, da so se lotili težke igre. Nekaj se nam Čudno zdi, zakaj se inteligenca odteguje čitainiškim veselicam, ki se vender smejo meriti s prvimi našega mesta. Drugej se morda ložje in bolje pije, ali pri nas se bdije človek z izomikanimi nauduši za svoj rod. ne da bi moral za to Bog zna koliko žrtovati. las fetenož«č 3. aprila [Izv. dop.] Tukajšnja tovarna za pivo je gotovo izmej najstarejih na Kranjskem. Tu je že marsikateri pivovar poskusil svojo srečo ali vedo, gotovo, da nekateri bolj z uspehom kakor drugi, kar je čisto umevno. Senožeško pivo bilo je že pred več desetletij v Trstu dobro poznato in tudi priljubljeno, dokaz, da je bila pijača poštena. Zamolčati pa ne smemo, da je bilo pivo iz te tovarne pa tudi na jako slabem imenu, to je ravno pod sedanjima gospodarjema. Govorilo se je celo, da v tej tovarni ne bodo več piva varili ter da bodo to popolnoma opustili, kar hi bila go tovo velika škoda za Senožeče in za okolico. Po malem prestanku pričelo se je pa, hvala Bogu, zopet variti in to s takim uspehom, kakor še nikoli poprej. Sedanji pivovar gosp. Gašpar Lobnik se ni ustrašil slabega glasu, ki ga je bila že dobila ta piVovarna, svest si svojega strokovnjaškega uma pričel je potrebne priprave po novejših iznajdbah in po lastni!- skušnjah prirejati in tako je sedaj tovarna v najboljšem .stanji. Smelo trdimo, da se sedaj pri nas vari tako fino, okusno in zdravo pivo, kakor še nikoli poprej, dokaz temu je pač najboljši to, da vsak, kdor ga pokusi, ga prehvaliti ne more, zato se pa naročanje tega piva čedalje bolj množi, Kar nas, odkrito rečeno, jako veseli, osobito radi tega, ker je gosp. Lobnik naše gore list: korošk Slovenec, na kar je tudi ponosen ter svoj materni jezik spoštuje. Pozabiti pa ne smemo, da za velike koristi, koje imamo Senožešci in drugi od pivovarne, gre v prvi vrsti hvala pokojnemu, blagemu gosp. I. De-jaku. Ta bil je osnovatelj, on jo žrtoval mnogo denarja ter napravil tovarno, ki nam toliko zaslužka donaša. Zato pa zasluži ustanovitelj pokojni gospod I. Dejak, da bi mu občina iz hvaležnosti postavila kak spomenik. Pri tej priliki pozabiti nam tudi ni — »Spiva!" „Bog!" ■*__ Lastovice. The ainalleat \vurm will turn, being trodden on; And doves will peck, io safeguard of their brood. Shakespeare, Third part of King Henry VI. Ko so sfe spomladi leta 1883. lastavice v Celovec povrnile, našle so na hranilnični zgradbi v svojem gnezdu — vrabca. Nikakor se ni dal odpoditi iz gnezda. Lastavice so odletele. Čez malo Časa vrne se jih cela jata, noseč vsaka v klunu kosec blata. V pričo množice ljudij zazidale so vrabca v uropanem grfezdu. Videl sem to gnezdo v Celovškem muzeji. Vrabcu moli iz gnezda samo kljun — hotel je je v smrtni borbi prekljuvati. --— Tako delajo lastovice na Slovenskem, — pomislil sera gledajoč to gnezdo, — a kaj store bratje Slovenci, kedar jim kdo kočo oropa? — — Ono isto, kar tudi Hrvatje : roparju priaeso še snop slame, da na mebkem leži! Osame* le c. gosp. A. Dejaka. brata pokojnega. Tudi ta gospod je velik dobrotnik nam, pa odkrito govorjeno, le to obžalujemo, da se ta gospod pusti nekako voditi — ali kali, od človeka, kateri ni posebno priljubljen. Pa nadejamo se, da bode gosp. D. uvidel, da grm, kateri se mu, tako nekako usiljuje, je sicer vedno zelen, a ta zelenjava ni naravna, je le navidezna. In tako povrnil se bode v naš trg ljubljeni mir, katerega vsak poštenjak toplo želi. Iz Sodni#,m-«' l. aprila. [Izv. dop.] Ko je bilo v minolem letu v sosednem nam Loškem potok u kolera, zaukazalo nam je si. občinsko predstojništvo strogo, ves gnoj, kar ga je blizu pohištev, odpe ljati na polje ali sploh v kraje, od stanovanj oddaljene. To povelje spolnili smo z veseljem, ker ba!i smo se strašne bolezni. Priprostomu kmetu je v vzgled inteligencija, in ako slednja ne spolnuje svojih dolžnostij, ako je javno zanemarja, gotovo veliko škoduje občnemu blagostanju — in avtoriteti oblastev. V tukajšnjih revirjih gosp. Koslerja leži več ustreljenih psov blizu kolovozov nezakopanih. Ti psi, koje je postrelil lovec „Miha", leže že več tednov, gnijejo in kužijo zrak. Ker ima Koslerjev lovec pravico postreliti pse, ki bi zašli v tein času v Koslerjev revir, in i--slimo preponižno, da ima tudi dolžnost, ubite pse kožedereu izročiti, ako on sam neče te službe opravljati. Mislimo tudi, da bi lovci smeli imeti malo potrpljenja z našim kmetom, kateremu ieto za letom njihova divjačina največjo škodo napravlja na ml a dem sadnem drevji. Domače stvari. — (Umrl) je včeraj dopoludne ob-Vb IO uri g. Fran Legan, duhovnik na Ubeljskem, v 48. letu svoje dobe. Blag mu spomin ! — (Kranjska eskomptna banka v likvidaciji) bode počenši s 16. dnem t. m. svojim upnikom na račun izplačevala zopet 12 Va'Vo' — (Vozna cesta na Ljublj anski Grad) pri sv. Florijana cerkvi je sedaj lepo popravljena, za kar gre posebna zahvala županu G r a s s e 11 i j u in nadzorovatelju dela, mestnemu komisarju K riža ju. Popravljena cesta bode dobro Blužila tamošnjim hišnim posestnikom, kakor tudi tujcem in drugim, ki hodijo po tej cesti. Tudi steza iz Rebra na Grad se je popravila. — v' „ Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino") ima v 4. letošnji številki nastopno vsebino: Zima in vzpomlad. Fr. Krek. — Pot v nebesa. Gojimir. — Vzpomladančice. Fr. Krek. — Trije trgovci. — Žalosten večer. — Kaj si kdo želi. J. Volkov. — Vodena kaplja. (Basen). — Fran Erjavec (s podobo). — Pisma mlademu prijatelju. — Kralj Matjaž. — Razpis častne nagrade. — Listje in cvetje. — „Vrtec" stoji za vse leto 2 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr. — (Razpis častne nagrade za povest, namenjeno slovenski mladini ) Razumniki vseh omikanih narodov paznim očesom motrijo razvoj tistega dela književnosti svoje, kateri je v prvi vrsti namenjen mlademu narastaju, ter vestno skrbe za to, da se mladini podajajo v roke po obliki in vsebini dovršene, čistim peresom in plemenitim srcem pisane zabavne in poučne knjige. Tudi v Slovencih se je že večkrat poudarjalo, kako potrebujemo mladini svoji primernega berila in razna učiteljska in pedagogijska društva naša so večkrat ukrepala o tem in obravnavala vprašanje, kako bi se zadelala ta praznina v književnosti slovenski. To uvidevši je znani rodoljub češki in prijatelj mladine slovenske, blagorodni gospod Jan Lego v Pragi po županu Ljubljanskern podpisanemu odboru izročil sedem cesarskih cekinov v plemeniti namen, da ž njimi nagradi najboljšo povest, namenjeno slovenski mladini od dvanajstih let dalje. Navedeni znesek sedmih cesarskih cekinov pa je samo častna nagrada, katera se izplača pisatelju povesti; vrhu tega gospod Jan Lego poskrbi še za to, da pisatelj nagrajene povesti prejme?-za spis svoj še navadni pisateljski honorar. Pisatelj nam v svoji povesti naslikaj vzornega slovenskega mladeniča, odičenega z vsemi krščanskimi in državljanskimi vrlinami; od tiste dobe, ko začne hoditi v šolo, spremi ga do moških let, ko stopi v praktično življenje; opiši ga živo in plastično brez moralizovanja, da bode mlada duša, videča pred seboj ju mika povesti, hrepenela po njegovem vzvišenem vzgledu izpolnovati vse dolžnosti, katere narod, cerkev in država zahtevajo od po štenega moža. Ako pisatelj .takšno životophmo povest postavi v zgodovinsko zanimiv čas ter njeno dejanje odpre na take domače kraje, ki se odliku-' jejo po prirodni lepoti svoji, bode tem večjp, zasluga njegova. Povest obsezaj šest tiskovnih pol male osni.-rke. natisnene z navadnimi garmondskimi črkami. Rokopisi naj se pošiljajo do konca tekočega leta načelniku podpisanega odbora, kateri tudi povesti prisodi darilo ter pisatelju njenemu izroči častni honorar. V Ljublj an i 1. aprila 1887. Peter Grasselli, Prof. Fr. Levec , župan Ljubljanski, ureduik „Ljubi. Zvona", načelnik načelnikov namestnik Prof. Janez Gnjezda, Ivan Tomšič, pEadaadnik družba katoličkih c. kr. vadniški učitelj rpkodejflkin pomočnikov, in'urednik .Vrtcev". — (Vabilo.) „Pedagogiško j^rustvo za učitelje in šolske prijatelje bode zborovalo 14. aprila t 1. ob 10. uri dopoludne v Mokronogu na Dolenjskem v omlotni ljudski šoli. Spored: 1. Dru štvene zadeve. — 2. Govor g. J. Ravnikarja o napakah pri vzgoji. — 3. Govor g. V. Gebauerja o šolskem ^rtu (drevesnici). — 4. O domačih šolskih nalogah na kmetih. — 6t Posamezni nasveti. — K mnogobrojni udeležbi vabi učitelje in šolske prija-telje odbor. — (Znani Orlice,) ki je za prorokovanje sreče v mali loteriji marsikoga opeharil, bil je pretekli mesec iztiran iz Nemčije in se nastanil v Vino-hradih pri Traui. Policija mu je ustavila njegovo sleparsko početje in ga včeraj zaradi goljufije izročila kazenski sodniji. Pravo njegovo ime je Henrik Ptuček. — (V kranjsko hranilnico) uložilo je v preteklem meseci 1811 strank 417.989 gld., 2095 strankam pa se je 472.738 gld. 92 kr. izplačalo. — (Razpisano) je mesto ordinarija v bolnici ob jednem mestnega zdravnika v Brežicah s skupno plačo 900 gld. na leto. Prošnje do 30. t. in. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 5. aprila. Grof Taaffe ogledal je danes bolnico v vseh oddelkih. Berolin 5. aprila. Spanj ski zastopnik v Hongkongu napil je na uspešno sijajno zmago francosko. Zastopnik Avstrije in drugi gostje izrazili so svoje začudenje nad temi besedami, ki se ne strinjajo s stališčem diplomata. Nemški zastopnik dal je primeren in krepak komentar. „Norddeutsche Allgemeine" pravi k tej vesti: Španjska vlada bi ne smela dopuščati, da njeni zastopniki lahkomiselno svoje dolžne rti pozabljajo. Varšava 4. aprila. (Politische Corres-pondenz:) Generalni gubernator naznanil je tukajšnjemu avstrijsko-ogerskemu konzulatu, da je gališkim kmetom, ki hodijo na rusko Poljsko delat, uliod tudi letos dovoljen, a da se jim je ravnati po dosedanjih predpisih. Sofija 4. aprila. (Izvestje Reuterjevo): Vest, da bode sebranje princa Battenberga volilo kraljem, se odločno zanikava. Za tako volitev ni bilo v Bolgarski nikake agitacije. "Rim 4. aprila. Uradni list javlja: Kralj vsprejel bivših ministrov (llobilant, Ricotti, Ta-jani, Genala) ostavko in imenoval Depretisa ministrom vnanjih zadev, Crispija ministrom notranjih zadev, Bertole-Viale-ja vojnim ministrom, Zanardellija pravosodnjim ministrom. Drugi ministri obdrže svoje portfelje. Novi ministri so zvečer ob uri kralju prisegli. Ministerski sovet, ki je bil popoludne, sklenil, da se zbornica dne 16. aprila zopet otvori, potem pa je razpravljal o sporedu parlamentskega delovanja. — „Fanfulla" piše, da je grof Robi-lant zahteval, da se izloči izmej diplomatskega osobja ter kot generalni lajtnant stavi na razpolaganje. Narodno-gospodarske stvari. Vojno zavarovanje. Kar se je uvela z zakonom o črnej vojski splošna branibena dolžnost, nastale so tudi zavarovalnicam posebne dolžnosti do onih njihovih členov, katere imajo zavarovane za slučaj smrti. Kakor znano mnoge zavarovalnice niso izplačevale zavaro vanih kapitalov tedaj, ako je zavarovanec umrl v dejanskej vojnej službi. Banka „Slavija" uvela je že takoj o svojem u8tanovljenji vojno zavarovanje. Prvotna uredba bila je pat nepopolna. Obtežujoče bilo je posebno to, da se ni dostajalo potrebnih statističnih podatkov in se po takem ni mogla proračuniti natančneje nevarščina, katero prevzema zavarovalnica z vojnim zavarovanjem. — Bilo je pa tudi teško dobiti potrebnih statističnih podatkov. Še le v posled-njej dobi, ko se je uvela splošna brambena dolžnost in ko so se začeli za stvar zanimati najvišji vojaški krogi, dobile so zavarovalnice — posebno po zaslugi ravnatelja R. Klanga — iz vojaških arhivov znamenitih in zanesljivih podatkov. Na podlagi teh izdelali so se novi pogoji o vojnem zavarovanji. Banka „Slavija", uvaživša obseg nevarnosti, katero prevzema z vojnim zavarovanjem, skrbela je že celo vrsto let zato, da bi zamogla pošteno izpolniti svoje dolžnosti nasproti členom tudi že za prvotnih pogojev. Kakor vidno iz poslovnega porodila za leto 1885., prihranila si je v ta namen izredno rezervno zaklado za vojno zavarovanje m znaša ta zaklad, a sedaj že 44,659 gld. 19 kr. Sedaj na novo uvedeni pogoji za vojno zavarovanje so v primeri s prejšnjimi mnogo ugodnejši in pristopnejši, ker omogočujejo vsacemu členu, ki je zavarovan za slučaj smrti, da se še o mirnem času oglasi k vojnemu zavarovanju. Za to plačevati je seveda posebno vojno doklado in sicer po 3% do 6% Sest zaporednih let v letnih, poluletnih, četrtletnih ali celo v mesečnih obrokih. Ko preteče teh šest let, prosto je členom, da obnove vojno zavarovanje za daljših šest let, ako ostanejo še v v vojnej službi. Vojna priklada razdeljena je na tri razrede in iznaša za I. razred (največja nevarnost) samo 6 gld., za II. razred 41/3 gld. in za HI. razred 3 gld. na leto od vsacih tisoč goldinarjev zavarovanega kapitala. Ta vojna priklada pa se zmanjšuje od četrtega leta zavarovanja na dalje za l°/0 zavarovalnine (premije). Vojno zavarovanje skleniti more vsak člen banke „Slavije" ki je že zavarovan v odd. I. ali II. za kapital za slučaj smrti ali doživetja in imajo členi pravico oglašati se za vojno zavarovanje do konca aprila t. 1. Poleg omenjene vojne priklade plačati je vsakemu členu še upisnine l/r,°/ooi t. j. 20 krajcarjev od vsacih tisoč goldinarjev zavarovanega kapitala. To pisnino treba je plačati tudi tedaj, ko se zavarovanje obnavlja po preteku prve šestletne dobe. Pogoji vojnega zavarovanja ugodni so za vsa-cega, ki je obvezan še za vojno službo in zato se more po vsej pravici pričakovati, da se jih bodo okoristili oni očetje, ki imajo izpolnovati še vojno dolžnost ter da bodo tako zagotovili svoje rodbine za vsak slučaj svoje smrti. Natančneja pojasnila podaja in pogoje za vojno zavarovanje razpošilja glavni zastop banke „Sla-vijeu v Ljubljani. 33 £3= „LJUBLJANSKI ZVON" Mtoji (192—7) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. liotertjne srečke 2. aprila. Na Dunaji: 85, 47, 39, 5, 32. V Gradci: 32, 48, 3, 62, 38. ____ TmJc|i 4. aprila. Pri slonu: Scluiec.k, Beer z Dunaja. — Adler iz Budimpešte. — Fried, Karnitz z Dunaja. — Vonari, Rosi iz Prsta — Kttnig z Dunaja. Pri HmIIoIi Scbleger i Dunaja. — Kulpacher iz (Gradca — PetroŠnig is Celovca. — Godina z Dunaja. — Baron Rechbach iz Rudolfovega. Pri mvatrljMkeui eesarjl: Lowenthal z Dunaja. — Gruber iz Gradca. Umrli »o v I Jtil>l J;«cif: 1. aprila: Meta Vizjak, lončarjeva žena, 23 let, Ko-rijuake ulice št. 2, za jetiko. 2. aprila: Neza Kozamernik, hisnikova žena, 64 let, Turjaški trg št. 5, za vnetjem prsij. - Nothburga Tuswobl, devica, 38 let, Kravja dolina St. 11, za jetiko. — Fran Je-rala, strojevodja, 28 let, na Bregu št. 20, za jetiko. V deželnej bolnici: Luka Šilrer, posestnik, 70 let, za oslah- Marija Verhovšek, dninarjeva žena, 49 30. marca ljenjem. 31. marca let, za jetiko. 1. aprila: Jera Lavrič, gostija, 73 let, za inrtvoudom. 2. aprila: Janez Kapus, dninar, 44 let, za razširjenjem pluć. Meteorologieno poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-k rinit v mm. 4. aprila. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 736'86 mm. 734-24 mm 73375 mm. 3 6 C 15 8» C 7 4 C si. svz. si. zah. si. zah. 1 d. jas. jas. jas. 0-00 mm 1 Srednja temperatura 8'8", za 05° nad normalom. IDvLi^sijslsa, "borza. dne 5. aprila t. L (.Izvirno relegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 80*50 — gld. Srebrna renta.....„ 81-55 — „ Zlata renta....... 11275 — „ 5% marčna renta .... „ 96-95 — „ Akcije narodne banke . . - 877-— — „ Kreditne akcije.....» 279-40 — „ London......... 127-60 — „ Srebro........„ —— — , Napol.........„ 1010 — „ C. kr. cekini......„ 6-— — „ Nemške marke....., 62-60 470 državne srećke iz 1. 1854 250 gld. Državno srečke iz 1. 1864 100 „ Ogerska zlats renta 4%......101 Ogerska papirna renta 5° .,..... 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srećke 5°/0 • * 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4'/In/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke ..... 100 gld. Rudolfove srečke ..... 10 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trainmway-druSt. vel j. 170 gld. a. v. 127 gld 165 L 88 105 116 126 100 178 17 107 219 danes 80- 50 81- 76 112-90 96-45 876 — 28070 127-50 1009 5-99 62-65 — kr. 50 „ 20 „ 15 n 50 „ 75 „ i 25 50 Gotovi postranski zaslužek za. vsacega. M prodajanjem zakonito dovoljenih srečk ln državnih papirjev na obročna plačila more pri nas vaak olikan in priden človek 100 - 200 gold. na mesto zaslužiti. Posebno pripravno za trgovoe, uradnike in agente, kakor tudi za zavarovalnlčne zastopnike. Ponudbe naj se pošiljajo na Buuapester Bank-vereln Aktiengesellsohaft in Budapest. (197—1. ^a«aValaMaWa«a«aVaVMBBBB]Br KMETOVALEC. 8 " O-ospodarslri list s pod.o"bsLiaai- Št. VI. tega najboljšega, največjega in najcenejšega slovenskega gospodarskega lista prinaša sledečo vsebino: Goved švickega plemena. — Pridelujmo oves! — Kako vinograde varovati proti slani. — Kako svinje pitati. — Karbolinej. — Cepljenje v sklad. — Mrčes, ki naj ga sadjarji pokonča jej o. — Gospodarske novice. — Vprašanja in odgovori. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — In sera t i. „KIHETOVAJLEC" izhaja v Ljubljani po dvakrat na mesec na celi poli ter stane za celo leto 2 gld.; gg. učitelji in šolske knjižnice dobijo ga za polovico naročnine. I\N F It ATI. priobčeni v „ KMETOVALCU", imajo najboljši uspeh, kajti listje razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmetskih krogih. Zelo priporočljiv je „KMETOVALEC" za objavljenja pri nakupu ali prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin. Dober postranski zaslužek! CJld. lOO do gld. SOO na meneč more pri nas prislužiti vsakdo s prodajo zakonito dovoljenih srečk na obročna plačila in to jako lahko, brea kapital« in brea rlaihe. Ponudbe naj se pošiljajo v nemščini na Hauptatadiische Wecb> ■elstuben-desellachaft Adler A Co., Budapest. (188- Naznanilo. \r sredo 13. aprila ob m. url Zjutraj bode Marija Petrič po domače Vrbiška na aLogru njeni dve hiši in druga poslopja, njive, senožeti in gozde prostovoljno na drobno proti večletni plači s primerno dobrim pogojem prodajala. Kupci se na imenovani dan na Log k po-sestnici uljudno vabijo. (221—2) 9 vzajemno zavarovalna banka Ker se je uvela splošna brambena dolžnost z zakonom o črnej vojski, uredila je banka ,,NIiAVUA*a dosedanje pogoje o vojnem zavarovanji tako, da so pristopnejši in ugodnejši njenim p. t. članom in sploh vsacemu, ki se zavaruje pri njej za slučaj svoje smrti. Vojna priklada, katera se zmanjšuje od leta do leta, razdeljena je na tri razrede in iznaša letno v I. razredu . . . . gld. 6.— v II« 99 . • ■ • „ 4.«3sO v MU. 9, • . „ 3*— od vsacih tisoč goldinarjev zavarovanega kapitala. P. t. člani, ki žele, da so zavarovani tudi za slučaj, ako jih zadene smrt v vojni, oglase* naj se najkasneje d.© 30- stprlla. 1887 pri podpisanem glavnem ravnateljstvu ali pa pri glavnem zatttopu v rj ubijani, na Kougreaunem trgu »lev. 7. Pogoji vojnega zavarovanja pripošljejo se brezplačno vsacemu, kedor to zahteva. Glavno ravnateljstvo (228) .ga. BRATA EBERL prodajata najboljše in najcenejše barv©r lake iix lastnega, Isdelka, na debelo ln drobno, nadalje prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87-43) LJUBLJANA. Zu franriHknnHko cerkvijo, v liini KOHpotla J. \ i I l.ur-j u liiiš. Ntev. V. LJUBLJANA. FRAN CHRISTOPH-ov svetli lak za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Zaradi teh praktičnih lastnostij in jednostavnega rabljcnja se posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe so v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnato barve) in brezbarven (ki dajo samo svit). — Utorci lakiranja in navod rabi dobe se v vseh zalogah. Dobiva se v LJubljani pri Ivanu PRAN CHRISTOPH, Luckmann-u; v Beljaku pri Math. izumitelj in jedini izdelovatelj pristnega .[173—3) rtirst Sohn. svetlega laka za tla, PRAGA & BE110LIN. izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni kar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".