232
Politični pregled.
Shod kranjskih Nemcev. — Minoli teden so v ljubljanski kazini imeli Nemci shod in pridno zabavljali zoper narodno stranko, ki ni hotela voliti nobenega Nemca v občinski zastop. Na tem shodu se je očitno videlo, da je iz trte izvita govorica o kaki zvezi mej narodno in nemško stranko. Nadalje so tudi kranjski Nemci sklenili protestovati proti češkim in moravskim jezikovnim nar«dbam. Seveda še hujši protest so sklenili proti resoluciji, katero je sklenil ljubljanski mestni zastop, v kateri zahteva jezikovne naredbe tudi za slovenske dežele Potem v neki resoluciji nekaj obsojajo sumni-čenja nekaterih nemških profesorjev, ki pa niso samo sumni-čenje. Kranjski Nemci so v skrbeh, ker se svet vedno manje zanje zmeni, zato so pa jeli kričati.
Predsednik koroški Schmied-Zabierow slavi letos svojo uradniško petindvajsetletnih in potem pa pojde v pokoj. Na njegovo mesto pride baje grof Goess, predsednik v Buko-vini, ki je kot dvorni svetnik služboval na Koroškem. Slovencem ni bil nikdar prijazen.
Sedanje dežele. -— Neki dunajski nemškonarodni list šteje za strašen greh liberalcem, da niso odpravili sedanjih kronovin. S tem bi bili odtegnili federalizmu vsako podlago. To je resnica, a nemški liberalci so si mislili, da sedanje kro-novine jako dobro služijo v ponemčevalne namene, kar se dobro vidi na Štajerskem, Koroškem, na Moravskem in v Šleziji.
Kaj bode sedaj ? to vsi ugibljejo. Toliko je gotovo, da vlada jezikovnih prememb drugače ne prekliče, ako se Cehi in Nemci sami drugače sporazumijo. Čehi so pripravljeni na vsako spravo z Nemci, ki bi se opirala na popolno jednakopravnost obeh narodnosti, Nemci bi pa povsod samo kake predpravice radi rešili, zato je sporazumljenje nemogoče. Eadovedni smo, kako si bode Badeni pomagal.
Husov dan. — Mladočeška politika je bila vedno nekako nerazumljiva. Njen namen je vedno nekaki agitacijski. Če malo zgube popularnost, takoj gledajo, da jo s kako hrupno demonstracijo zopet popravijo. Doslednji v svoji politiki nikdar niso bili, pač pa vztrajni v dosegi svojih namenov. Sedaj so na Dunaju v zvezi z nemškimi konservativci, in vsakdo bi bil sodil, da bodo sedaj opustili vse, kar bi količkaj utegnilo žaliti katoliški čut. Poslanec Kramar je pri slovesnem banketu desnice tudi lepo govoril v katoliškem smislu, da baron Dipauli lepše ne bil mogel. Vzlic temu so pa Mladočehi sklenili slovesno slaviti Husov dan. Vedo namreč, da je na češkem mnogo ljudij, ki časte Husa in upa stranka s tem popularna postati. Zaupanja drugih desničarskih frakcij si s tem gotovo ne pridobe.
Sladorne premije. — Ogerskemu državnemu zboru je vlada predložila predlogo, da se nadalje dovoli 9 milijonov goldinarjev premij za izvažanje sladorja. Ker avstrijski državni zbor ni izbran, baje naredbenim potom te premije dovolijo. Državni zbor bode pozneje pritrdil. Gledati je, da ubogi „sla-dorni" tovarnarji ne bodo kaj škode imeli. Seveda pri kmetu ni tako natančno.
Zakon o porotnih sodiščih celo mnogim Madj arom ne ugaja, ker daje vladi prevelik vpliv na sodišča. Košutovci prete, da začno obstrukcijo. Na Ogerskem je pa obsfcrukcija še mnogo nevarnejši nego pri nas. Škandalov ni najmanjših treba, kajti se drugače dovolj časa potrati. Opravilni red ogerskega deželnega zbora nima nobene določbe, po kateri bi se mogel skleniti konec debate, če ima kaka frakcija dvajset članov, ki so zmožni govoriti za silo in se vsi oglase pri vsakem paragrafu kakega zakona, stavijo več preminjevalnih predlogov, pri katerih zopet govore, naposled pa zahtevajo glasovanje po imenih, ni več mogoče rešiti nobenega večjega zakona.
Nemčija. Ugiblje se, kako bo vlada svoj novi društveni zakon, katerega je deželni zbor pruski premenil, vendar le skušala spraviti pod streho. Pred vsem pravijo, da bo vlada pritisnila na gosposko zbornico. Ta naj bi zakon predelala pa vladinih nadzorih. Deželnemu zboru naj bi se pa pustilo zborovati čez celo poletje. Avgusta meseca, ko bi bila zbornica prav slabo obiskana, naj bi se ji pa društvene zakon zopet predložil. Večina proti vladini predlogi tudi sedaj ni bila velika in nadejati se je, da se bo tedaj, ko več poslancev ne bo v zbornici, premenila v manjšino. Sicer je pa tudi več omahljivcev, katere bi se dalo še pridobiti. Vidi se, koliko je vladi na tem, da uveljavi svoje namene glede društvenega življenja. Posebno vojnemu ministru je posebno mnogo na tem, da mladostni fantje ne bodo hodili po političnih shodih So-cijalizem je tako že razširjen mej vojastvam, in je že jel delati vladi preglavico Vlada pač misli, da bo s strogimi zakoni zatrla socijalizem Nekoliko pač, a nevarni socijalizem odstranili bi le modre času primerne državne in družabne preosnove.
Grška. —¦ culo se je, kako so se ob pričetku grško-turške vojske oglašali od vseh strani prostovoljci, ki so šli za Grško v boj. Le žal, da se je zdaj uvidelo, da večina teb prostovoljcev ni imela nobenega dobrega namena. Lastni dobiček jim je bil pred vsem pred očmi. Že mej vojsko so nagnjeni k ropanju, delali za se. Ko se je jelo Grški slabo goditi, je večina teh dvomljivih prostovoljcev z orožjem vred pobegnila v hribe iz namena, da se zberejo v roparske Čete. Že v normalnih časih ni bilo po Grškem brez roparjev, sedaj je pa javna varnost posebno na slabem. Število roparjev se je jako pomnožilo. Kmetje so v velikem strahu pred temi roparskimi tolpami. Vlada sama preslabotna nima moči roparjev preganjati in kmetje sami, se morajo braniti.
Turčija in Grška. — Mirovna pogajanja se vrše kaj mirno in tiho Diplomatje velevlastij se udeležujejo posvetovanj brez svojih tajnikov. Vse razprave so nekam tajne. Turčija se kaže prav miroljubno in je imenovala že svoja zastopnika, ki bota podpisala mirovno pogodbo. Sploh se pa čuje, da Turčija ne bo žela zaželjenega sadu Vse velevlasti so proti temu, da bi se Grška znatno okrajšala. Poroča se celo, da hoče Rusija v slučaju, če bi se Turčija ustavljala, nastopiti proti tej strogo.
Kreta. — Na Kreti so najžalostneje razmere Javna varnost je najmanjša Grke, ki so mir vzdržavali na otoku so velevlasti prisilile, da so odšli domov. Velevlasti same pa tudi ne skrbe za mir in red. Le v pomorskih mestih, kjer so se izkrcale posamezne evropske čete, skrbijo te za javno varnost. V sredini otoka je pa največji nemir in nered. Kristi-janje in mohamedanci se koljejo mej seboj. Veliko so se že velevlasti posvetovale, kako red uvesti na otoku, a doslej vsa posvetovanja niso imela uspeha. Novica, da bo Fran Josip Battenberški prevzel krečansko generalno guvernerstvo se ne potrjuje. Sedaj je predlagal francoski veleposlanik, da naj se osnuje evropska žandarmerija. Ob vseh teh nakrepanjih velevlastij pa zahteva Turčija, naj se ji dovoli poslati na Kreto večjo vojno silo, da naredi red. Temu seveda se velevlasti ustavljajo. G*koni niso pustili, da bi skrbeli za mir in red na Kreti, istotako na puste tudi Turkom. Žalostno pa je, da tudi same nečejo poskrbeti za vzdržavanje redu na otoku. Dasi je dalo pereče krečansko vprašanje povod že tolikim razpravam, vendar še ni do danes najmanj rešeno. Velevlasti te ne zaslužijo najboljšega spričevala. Vsekako bi jim bilo že davno mogoče urediti neznosne razmere na Kreti.
Španija. — Liberalni Sagasti je s svojo opozicijo nasprotoval tako silo konservativni vladi zaradi njene kolonijalne politike, da se je ministerski predsednik Canovas čutil prisiljenega podati ostavko. Kraljica je naročila Sagasti vodji opo-zicijonalcev, da sestavi novo ministerstvo! Opoziciji ni bilo pred vsem povšeči ravnanje vlade na Kubi.   čuje se da nova
vlada odpošlje tja Martinez Camposa. Prihodnjost bo pokazala bo li novo ministerstvo boljšo vladalo nego prejšnje.
Kuba. — Dasi se je zadnji čas že poročalo o skorajšnjem zatrenji ustaje na Kubi in v preosnovah, ki se imajo ondi izvršiti, vendar nova poročila še vedno povedo, da ustaŠi še ne mirujejo. Oni ne odlože orožja, če tudi so se jim obljubile reforme. General Weyler se močno trudi, da bi pomiril otok. Ukrenil je razne priprave, da ustaše prisili k mirovanju. Doslej niso bili generalovi koraki uspešni. Upati je pa pač, da se Kuba konečno pomiri. Ustaši so vpešali in misliti ni več, da bi  te mogli še dolgo upirati španjski vojski.
233