Niko Kuret: IO Jtjfl f ■ mf.. . i$khiv#ioAt nG.ŠC& pustni% bank Predpustni čas... Ni ga ined nami, ki bi si ne bil vsaj v otroških letih nadel za pusta krinke. Krinka... Čemu in od kod krinka? Odgovor na to vprašanje je na splošno neznan. Ljudje se pač za pusta našemijo, da malo ponorijo — tako je bilo vselej in tako bo nemara tudi ostalo... Ta preprosta razlaga je pa vse prej kakor točna. Krinka je tako stara kakor človek sam. Prvobitnemu človeku mi služila in mu tudi danes ne služi za norčavo šemljenje, ampak je svetinju v njegovem poganskem bogoslužju. Izviru iz totemizma, iz vere prvobitnih narodov, da imata kak plemenski rod in kaka živalska vrsta isto poreklo, istega »prednika«. Znamenje te vere je totem, steber, ki ga od vrha do tul pokrivajo podobe »prednikov« v obliki krink. Vanjo stopi duh, de­ mon prednika. Kdor si krinko nadene, se demon v njem utelesi, v njem oživi božanstvo, ki ga krinka ponazarja. Krinka je strahoten, skrivnosten vir demonske sile, ki prvobitnega človeka tako prevzame, da pozabi na svojo lastno osebnost. Obliku krink je pri raznih narodih in v različnih de­ želah različna, kaže pa marsikdaj v krajevno in časovno silno oddaljenih primerih tudi neverjetno sorodnost. Danes ne bomo razpravljali o krinkah, o njihovi zgo­ dovini in njihovi globlji pomembnosti in rabi pri različnih .narodih svetu in v različnih dobah. O tem bo govor v fH 1 n TTnVprihodnjem članku. Marsikdo se ne zaveda, da nam po LLLJ-----------' primere za skrivnosti krink ni treba hoditi v daljno Ja- Totem ponsko, na otočje Bali ali v Mehiko. Kdo pa prav ve, da imamo tudi Slovenci prav ime­ nitne ostanke starega šemljenja in vsaj tako zanimive krinke kakor drugi narodi? Alpsko ozemlje je ohranilo polno ostankov staro­ davnih krink, ki so spomin na dobo, ko je bilo prvobitno prebivalstvo še na ntizki stopnji poganske omike. Takšne ostanke dobimo tudi v drugih predelih Evrope. Pohodi na- Rabolj, »zimski mož«, z gonjačem (Sv. Jurij ob Ščavnici) Belokrajinske kresnice ali »ladanjke« (Slika iz 1. 1912.) šemljenih postav so se razvili zlasti v »svetih nočeh«, ’ od svetega večera do praznika svetih Treh. kraljev, ali pa so se pomaknili v čas med zimo in pomladjo, v predpust. Opis teh različnih krink in obhodov bi dal snovi za po­ seben spis. Naj bo njihova oblika in pomen še tako raz­ ličen, s koreninami segajo v pogansko dobo. Ni čuda, če se je krščanska cerkev v prvih stoletjih misijonskega dela po evropskih deželah tako ostro obračala proti krinkam in šemljenju: sv. Avguštin je nastopil proti njim, sv.Elegij (umrl 659) je obsojal krinke »v telečji in jelenji podobi«, trullanska sinoda (692) je prepovedala sleherno šemljenje. S slovenskega ozemlja imamo celo iz 1631 tak glas proti pustnim norčijam. Nastopili so proti njim v Ljubljani jezuiti, ki so v cerkvi uprizorili predstavo proti šem­ ljenju: učinek je bil močan, pobožne so s tem odvrnili od takih norčij, šeme same pa pretresli (»Calcar fuit ad pro- scribenda ab urbe Bacchanalia excituta in Templo ma- c h in a , quae et pios detinuit orationi intentos, et Bacchan- tes reddidit attonitos.« Historia annua Collegii Socictatis Jesu Lubaci, str. 128.) Kljub temu so krinke ostale, šem­ ljenje ni izginilo. Ob krščanstvu so stari poganski običaji žilavo vztrajali. Popustili so tu in tam, omilili svoj vra- žasti poganski značaj, se v redkih primerih celo prilago­ dili krščanstvu (prim. pojav sv. Miklavža in zlasti par- keljna!), v glavnem pa so ostali. Moderna civilizacija jih neusmiljeno iztreblja; ne nastopa sicer naravnost proti njim, le tla jim izpodmika... Kljub temu se ravno v alp­ skih predelih še trdno upirajo. Tod žive še danes obhodi v »svetih nočeh« in v predpustnem času, prepletajo se med seboj predstave o Pehtri ali Pehtribabi, o krščanskem Miklavžu in poganskem božičnjaku, o poganskem divjem možu in srednjeveškem hudiču (parkeljnu). Preden preidem na same krinke na slovenskem ozemlju, naj omenim zanimivi pojav Tatrmanov. »Tatr- mnn« je po svojem današnjem slovenskem pomenu »stra­ šilo na polju«. Beseda izvira iz nemščine, svn. tatteren = zittern, tresti se. Po mnenju raziskovalcev (Webinger, Der Tattermann, Wiener Zeitschrift fiir Volkskunde, 1926, 4-5) je »tatrman« prvotno podoba demona, ki prinaša mrzlico (treslico), in demona idiotije; tatrman pa je tudi podoba vodnega demona pri hišnem studencu (der prunne tat- 38 Medved z gonjačem tert — studenec čofota). Na Zgornjem Koroškem dobimo pri hišnih studencih lesen steber, ki ga krasi na vrhu iz lesa izrezljana spaka. Ta spaka je dobila v dobah tur­ ških vpadov podobo Turka. Nemški raziskovalci vidijo v pojavu »Tattermanna« germansko dediščino. Ker pa jo najdemo večidel na narodnostno mešanem ozeml ju, bi ga bilo treba raziskati tudi z naše strani. Dejstvo je vse­ kakor, da je izraz »tatrman« na Slovenskem splošno znan. Prvotni pomen se ji' izgubil, ostal je samo pomen strašila, tepčka. Mimogrede pa naj še omenim, da je »tatter- niann« (tudi »Dattermann«) v nemščini tudi oznaka za lutko (Hugo von Trimberg v poučnem eposu »Der Ren- ner« iz 1300). Morda se da tudi naš »tatrman« tolmačiti v tej zvezi. * Na slovenskih tleh so se pomaknili našemljeni ob­ hodi brez izjeme v pustni čas, ki pomenja prav za prav čas med zimo in pomlad jo. Boj med zimo in pomladjo in zmaga pomladi je dramatično jedro vseh teh pri nas ohranjenih običajev, ki se jim pridružujejo nekateri svatovski običaji; le-ti pa po navadi tako ali tako so­ vpadajo v isto dobo. Zal. so se ohranili okrinkani običaji le v vzhodnih predelih našega ozemlja, v štajersko-pa- nonskem in v belokranjskem območju. Bogata je galerija okriukanih figur, ki smo jih tako spoznali. Štajerski »zimski mož« je ra bol j ali v drugi obliki medved. Obe obliki predstavljata masko zimskega demona. Po zunanjščini jima je dokaj podoben kožii- h a r. Rabolj je ves v slamo zavit in je še v prejšnjem stoletju izvajal pantomimični boj z Zelenim Jurijem, v katerem ji; naposled podlegel. Danes sta rabolj in med­ ved le še zgol j maškari. Demonski pomen je izginil, ostala je samo »preobleka«, ki hoče predstavljati, smešno žival in nič drugega. Zato imata ob sebi tudi gonjača, ki ju čisto realistično vodi na verižici. Kožuh ar j a dobimo kot »orača« v zanimivem pri ­ zoru oračev. »Oranje« je prastar indoevropski običaj, ki meri ali na plodnost ali na varstvo pred zlimi demoni ali na kak pravni običaj (oboranje zemljišča!). Danes so prleški orači del pustnih običajev in kažejo prvotni plod­ nostmi namen. Oralo vlečejo štirje z dolgimi trakovi do­ cela maskirani »konji«. Coni jih »giinjač« ali »pokač«, ki vpije: Diijo! Diijo! Diijo! Diip! Mi van (= vam) orjemo za debelo repo! Ka ( da) bi imeli tak debelo repo kak tikvi ( - buče)! Na oralu je odrček, na njem smrečica s pisanim trakovjem in brezica z rdečim trakovjem; pri inačici pa stoji na odrčku živ par, fant in dekle, ki med vožnjo na odrčku plešeta. Za ročici pri oralu držita dva kož li­ ha rja. Ob skupini hodi v žensko preoblečen moški, »jajčnica«, ki pobira dari: »Dajte nan ( - nam) debele jajca, debele klobase, meso pa krofle (= krofe), gibance, kvasenice, krapce!« Zraven stopa včasih tudi »maškara s kdrbecom (= košarico)«, v kateri ima pleve, ki jih trosi, kakor bi sejala: »Repo sejan (= sejem), debelo repo van sejani« Posebnost štajersko-panonskih pustnih pohodov so ku­ renti, »kor a n ti«. Korant je brez dvoma na jpošastnejša maska na našem ozemlju. Ogromna krinka je celoglavna, deloma kožuhovinasta, vsekdar pa opremljena s kroko­ dilu podobnim gobcem. Korant nosi okrog pasu navezane kravje zvonce, v roki pa težko gorjačo. Bistveno važno je za pohod korantov, da uganjajo silen trušč. Pradavni smisel te maske je morda odganjanje zimskih demonov ali pa prebujanje speče narave k pomladi. Režiser France Žižek mi je pravil, da izvaja korantova maska še danes svoj demonski čar. Fant, ki si natakne korantovo pre­ obleko, pozabi na svojo osebnost, prevzame ga neka tuja sila, dla začne noreti, skakati in razsajati. Zato je var­ nostna oblast korante večidel preganjala in s tem tudi skoraj — zatrla. Na drugi strani je kajpak zanimivo, da se je prosvetna oblast iz folklornih ozirov trudila, da jih — ohrani... Ob korantih srečujemo na pusta tudi parkeljna (zlodeja, »tajflna«). Od kod se je ta srednjeveška fi ­ gura pridružila starim demonskim maskam, bo treba šele ugotoviti. tz uvodnih izvajanj je razumljivo, da tvorijo velik del starih poganskih krink ravno živalske krinke. Naj omenim najprej »košuto«. O tej »maškari« mi je pravila moja mati, da jo je videla v svoji otroški dobi (v 70. letih prejšnjega stoletja) v svoji rojstni fari v jurkloštru. Danes je tam nihče več ne pozna. G. France Pohod korantov 39 ff2K IjŠ : '.41 jtET' Sp jjr JMBk v v . ?! *• T8§ 1 j JV W . Korantski sprevod. Marolt mi je vedel povedati, da so poznali »košuto« tudi na Dolenjskem. »Košuta« je imela strašno živalsko glavo in je odpirala in zapirala gobec. Živalska preobleka velike oblike je »velika ruša« v štajersko-panonskem predelu (»kamela« na Dolenj ­ skem, »gambela« v Suhi krajini, »brna« na Gorenj­ skem). »velika riisa« predstavlja konja. »Spoder (= spo­ daj) pod ponjavo sta dva Čeha (= fanta) skrita, eden drži metlo, to je rep, ti driigi pa drog pa pisker gor, to je glava konja; en Čeh pa toto strašilo na štriki okoli glini ( = goni) ... Lan se (= sem) v Ovsenjakovcih vida (= vi­ del) tako veko (= veliko) rušo, ka je tak nevarno gobec odpirala pa vodo špricala v lidi (= ljudi)...« Oni, ki vo­ dijo »veliko riiso«, pojo: Belo riiso vodimo, konjon (= konjem) srečo prosimo. Ovsa ji ne davlemo ( = dajemo), z meglo jo napajamo... Nazadnje vržejo »riiso« v potok, nato se vrnejo v vas in pobirajo dari: Smo riiso v vodo stirali, konjon srečo sprosili. Zaj (= zdaj) bomo pobirali, ka mo žmetno (= težko) nosili. Orači. Inačica »velike ruše« je »mala r ii s a« ali »s k o m r da«. Po glavi je podobna kozi. »Jezdec« jo ima pritrjeno na sebi. Ob »mali ruši« pojo: Malo riiso vodimo, kravan (= kravam) srečo nosimo. Po celi vesi hodimo po si kroflov prosimo. Namen teh »živali« je, da žro hude sanje ... Živalske maske so po svojem izvoru tudi štajersko- panonski »p i c e k i« ali »koko tiči«. Naj navedem v vrsti štajerskih in panonskih mask naposled še pomladanske kolednike »pl e suče« s svoje­ vrstnimi pokrivali. — Bolj pustna domislica kakor pa starodavna maska je »mož z babo«; ena oseba je tako maskirana, ko da nosi ženska moškega štuporamo. Če imamo v zgornjih primerih opraviti z motivi in obli­ kami, ki se takšne ali drugačne pojavljajo tudi v sosed­ njih predelih ali splošno v indoevropskem območju, če ne celo v mnogih prvobitnih kulturah naše zemlje, pa sta belokranjski maski Zelenega jurija in kres­ nic tipično in pristno slovenski. Francetu Maroltu gre zasluga, da je prvi z znanstveno kritično metodo raz ­ bral bistvo Zelenega Jurija (Tri obredja iz Bele Krajine. Slovenske nurodoslovne študije II. Ljubljana 1936) in ga v pristnih oblikah tudi oživil. Zeleni Jurij, povsem v zelenje oviti deček, je ma­ ska, ki predstavlja svojsko obliko sicer tudi drugod raz­ širjenega drevesnega kulta, ki pa maske v tej obliki nikjer drugod ni ustvaril. Kresnice (ali »ladanjke«) hodijo pet k vsaki hiši v vasi, ko se vračajo od kresa. Spremlja jih fant, ki piska in pobira darove. Tudi kresnice so »maskirane«: pečo imajo po keltsko tako zavezano, da obraza ni nič videti. Raziskavanja o slovenskih maskah so šele na začetku (poleg Fr. Marolta je pisal o njih le še B. Orel v »Etno­ logu« XIII, 1940). Že ob samem gradivu, ki čaka še mnogo marljivih raziskovalcev (Institut za glasbeno folkloro, ki ga vodi France Marolt, ima lepo zbirko fotografskih po­ snetkov, izmed katerih so vzete tudi naše slike), pa lahko rečemo, da imamo tudi Slovenci lepo vrsto izredno zani­ mivih mask, ki nas spominjajo na našo pogansko dobo.