pridobivanja bakra iz antimonskih rud ter očeta Janeza Friderika Stampferja, ki je idrijski rudnik živega srebra dvignil k novemu razcvitu. Obravnavanja postavljenih vprašanj temelje na bogatem gradivu, ki omogoča mirno rast posamezne razprave, tako da diskusije skoraj ne srečamo pri obravnavanju iz virov, ki jim avtorji neposredno sledijo. Diskusija na­ stopa pri preučevanju slovstva (n. pr. pri izvoru Bavarcev) ter v knjižnih poročilih, ki pogosto izražajo štajersko in avstrijsko zavest. Širšo diskusijo je odprl A. Klein o knjigi H.Baltla (XLIV, 192—196; Die ländliche Gerichts­ verfassung), ki v duhu Dopscha in Mella odklanja Baltlovo podmeno, da je bila kmečka zadruga vmesna oblast med gospoščino in deželskim sodiščem. Franjo Baš Arheološki vestnik (Acta archaeologica), Ljubljana, I—IV, 1950—1953. Z intenzivnejšim arheološkim delovanjem se je po vojni pokazala potreba po izdaji glasila, ki bi obravnavalo arheološke probleme v Sloveniji. Tako je leta 1950 izšla prva številka novega glasila »Arheološki vestnik«, ki ga je izdala Univerza v Ljubljani, založila pa Državna založba kot glasilo Arheo­ loškega seminarja. Ker pa so nastali razni tehnični momenti, je nadaljnjo izdajo Arheološkega vestnika prevzela Slovenska akademija znanosti kot gla­ silo Arheološke sekcije SAZU, kjer sedaj redno izhaja letno v dveh zvezkih. Arheološki vestnik si je zastavil nalogo, da priobčuje krajše razprave, članke in poročila s področja arheologije od paleolita do zgodnjega srednjega veka, poleg tega pa tudi razprave in članke dotičnih panog, ki stojijo v po­ sameznih momentih v ožji zvezi z arheologijo, kadar obravnavajo probleme, ki so pomembni za arheologijo, ali kadar celo obravnavajo čisto arheološka vprašanja po svojih vidikih. Predvsem so to paleoantropologija, paleozoologija, paleobotanika itd. Redna vsebina Arheološkega vestnika so tudi knjižna in druga poročila (o kongresih in pod.) ter bibliografija jugoslovanske arheo­ logije. Večina člankov in poročil pa ima daljši ali krajši povzetek v kakem tujem jeziku. Čeprav je bil Arheološki vestnik prvotno .zamišljen le bolj v lokalnem okviru, je vendar že z drugo številko prešel vsebinsko meje ožje domovine in polagoma postaja že bolj glasilo jugoslovanske arheologije, kjer je za sedaj pretežen poudarek še na domačem gradivu. Krog sodelavcev se vedno bolj širi in poleg imen domačih arheologov imamo zelo pogosto tudi imena ostalih jugoslovanskih arheologov, sem in tja tudi že tujcev. Arheološki vestnik je danes edini čisto arheološki časopis v Jugoslaviji. Vsi ostali strokovni časopisi, ki priobčujejo tudi arheološke članke so ali po­ vezani z umetnostno zgodovino (Starinar v Beogradu) ali pa z zgodovino, etnografijo in umetnostno zgodovino hkrati (Glasnik Zemaljskog muzeja v Sarajevu, Zgodovinski časopis, Muzeji, Vjestnik za arheologiju i historiju dalmatinsku, Rad vojvodjanskih muzeja, Historijski zbornik itd.). Tako izpol­ njuje Arheološki vestnik občutno vrzel, ki je vladala ne samo v slovenski, temveč sploh v jugoslovanski arheologiji. Najbolje to vidimo po inozemskih ocenah, ki so tako glede opreme kakor glede na vsebino izredno ugodne, in po zanimanju, ki ga kažejo za Arheološki vestnik inozemski strokovnjaki, inštituti in muzeji. Prva dvojna številka Arheološkega vestnika je bila tehnično še zelo slabo opremljena, toda že druga številka, ki jo je izdala SAZU, je odlično oprem­ ljena po zgledu ostalih akademskih publikacij, tako glede papirja kakor tudi glede tiska. Malenkostne pomanjkljivosti, ki se pa pojavijo od časa do časa, gredo bolj na račun splošnih tehničnih pomanjkljivosti v našem tisku (obrab­ ljene črke, slaba barva itd.). Arheološki vestnik (Acta archaeologica), Univerza v Ljubljani, 1/1—2, Ljubljana 1950, 245 str. Med razpravami v prvem letniku imamo nekoliko zanimivih problemov, ki se dotikajo raznih vej arheologije. Srečko Brodar je podal kratek »Prerez paleolitika na slovenskih tleh«; Josip Korošec se v članku »Nekaj primerov 22* 339 zgodnje predzgodovinske plastike« dotika problema redkih plastičnih izdelkov v prazgodovini Slovenije v zgodnejši dobi. Predvsem so to etatuete in antropo­ morfne vaze na Ljubljanskem barju ter statueta iz Maribora in Ptuja. V dru­ gem članku »Grobovi v Vinci« isti avtor načenja še vedno aktualno vprašanje, ali v Vinči obstojajo neolitski grobovi ali ne. Korošec to zanika. — France Stare v razpravi »Ilirsko grobišče na Zgornji Hajdini pri Ptuju«, objavlja že pred prvo svetovno vojno odkopano grobišče, katerega gradivo pa je raz­ deljeno po raznih muzejih. Tudi ta objava je le bolj fragmentarna, ker avtor ni imel podatkov, temveč le gradivo, ki se nahaja v Ptuju in Mariboru. — Izredno zanimiva razprava iz prazgodovine je tudi članek Staneta Gabrovca »Dve novi najdbi čelad s slovenskega ozemlja«, v katerem pobija Reinecke- jevo datacijo takšnih čelad v rimsko dobo in jih časovno pravilno stavlja v hallštattsko obdobje s tem, da so se nekatere mogle ohraniti v uporabi tudi še nekoliko dalje. Poleg tega pa avtor sklepa tudi, da so takšne čelade domače delo, ne pa uvoz. Rimske dobe se v razpravi dotika Josip Klemene s člankom »Nekaj novih antičnih spomenikov«, v katerem objavlja štiri nove nagrobnike, ki so jih našli v. Ljubljani. S področja zgodnjega srednjega veka je Paola Korošec v članku »Bizantinski import v zgodnjih slovanskih kulturah Jugoslavije«, po­ dala svoje gledišče glede uvoza iz Bizanca na jugoslovansko- ozemlje. Pred­ vsem so to razni uhani, prstani, ogrlice in nekatere druge vrste nakita. — Zgodnjega srednjega veka se dotika tudi Emilijan Cevc v članku »Predroman- ski pletenini iz Batuj«, v katerem objavlja novo odkrite fragmente v Batujah, ki po njegovem mnenju pripadajo nekdanji cerkvici sv. Jurija, ki naj bi do­ kazovala srednjeveško kontinuiteto antičnih postojank v bližini stare rimske ceste. Božo Škerlj pa v članku »Kostni ostanki treh staroslovanskih grobov, izkopanih na dvorišču SAZU v Ljubljani« objavlja ohranjeno osteološko gra­ divo, odkrito pri raziskovanjih ilirsko-hallštattske in staroslovanske nekropole na dvorišču SAZU. Med arheološkimi poročili je nekaj posebno zanimivih. Med njimi poro­ čilo Stanka Pahiča-Jaroslava Šašla »Začasno poročilo o raziskovanju rimskega kanala v Grajenski dolini pri Ptuju«, kjer avtorja poročata o novoodkritem vodovodu, ki je šel na desni- obali Drave skozi dolino Grajene nekje izpod Vurberga proti Ptuju. Dalje pa poroča Stanko Pahič »Gradišče Presek pri Čreš- njevcu« o nekaterih momentih, ki jih je ugotovil s sondami. Jaroslav Šašel v poročilu »Nekaj novih momentov na tleh nekdanje Emone« poroča o po­ datkih, ki jih je zbral pri regulaciji Erjavčeve ceste in pri sondi na dvorišču Realke v Ljubljani, Anton Jalen pa podaja poročilo o novih naključnih najdbah v Ptuju. Knjižna poročila obsegajo nekaj poročil raznih avtorjev iz novejše lite­ rature in bibliografijo jugoslovanske arheološke literature, ki jo je napravil Stane Jesse. Arheološki vestnik (Acta archaeologica). Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovinske in družbene vede, Sekcija za arheologijo, II/l in II/2, Ljubljana 1951, 27? str. Paleolitika se dotika članek Srečka Brodarja »K odkritjem novih paleo­ litskih postaj v avstrijskih Alpah«, v katerem avtor podaja v glavnem delo strokovnjakinje za paleolitik Mottlove, ter avstrijsko alpsko gradivo primerja z gradivom jam v Sloveniji. Prazgodovinskih problemov se dotika le Milutin Garašanin »Ka problemu početka bubanjsko-humske grupe«. Avtor skuša na podlagi posameznih ele­ mentov ugotoviti relativno kronologijo te kulturne skupine. S klasično arheo­ logijo se ukvarjata dva članka. Josip Klemene objavlja v članku »Trije novi napisi iz Celja in okolice« nekaj zanimivih napisov, med katerimi je posebno zanimiv fragment napisa cesarja Klavdija s pridevkom B-ritannicus. Članek R. Brataniča pa obravnava rimske napise najdene v Ptuju, od katerih so nekateri sedaj prvič objavljeni. Zgodnji srednji vek je zastopan s tremi članki, med katerimi je naj­ pomembnejši članek Josipa Korošca »Delitev slovenskih kultur zgodnjega srednjega veka v Jugoslaviji«, v katerem skuša razdeliti kulturno in krono- 340 loško slovansko arheološko gradivo v Jugoslaviji. Delitev je napravljena še z vso rezervo, čeprav je materialno podprta. Paola Korošec objavlja »Grob slovanskega bojevnika na Turnišču pri Ptuju«, ki je zanimiv posebno po pri­ devkih. Ista tudi v članku »Slovenske »Staline na dvorišču SAZU v Ljubljani« objavlja tam odkrito slovansko nekropolo, ki je bila najdena ob priliki raz­ iskovanja ilirske nekropole hallštattskega časa. Med razpravami, ki se dotikajo antropologije, je pomemben članek Boža Škerlja »Arheologija, paleoantropologija, paleoetnologija«, v katerem avtor kaže na ozko povezavo med temi vedami in opozarja na nujnost združitve teh ved. V drugem članku »Današnji problemi evolucije človeka« podaja Božo Škerlj pregled današnjega stanja znanosti in razna gledišča glede evolucije človeka. Z. Dolinar pa podaja v članku »Antropološki rezultati o okostju bojevnika s Turnišča pri Ptuju« rezultate antropološke preiskave skeleta, ki ga je iz arheološke strani objavila Paola Korošec. Med arheološkimi poročili poroča France Stare o »Ilirskem grobišču pri Dobovi«, kjer je bilo pri kopanju gramoza odkrito nekoliko grobov. Isti avtor poroča tudi o »Predzgodovinskem grobišču na Rifniku pri Celju«, vendar le na temelju slučajnih najdb. Alojzij Bolta pa nam v poročilu »Gradišče na Miklavškem hribu nad Celjem« poroča o samem gradišču in o slučajno naj­ deni keramiki, ki je bila odplavljena iz gradišča. Med poročili, ki se dotikajo rimske dobe, je poročilo Jaroslava Šašla »Pogled v Emonske plasti«, ki ga je sestavil po profilih in najdbah jame, ki je bila izkopana na dvorišču Tehnične srednje šole. B. Pere pa sumarno objavlja nekaj rimskih napisnih in drugih spomenikov iz Celja, ki so bili najdeni med 1941 in 1951, največ slučajno. O najdbi nove slovanske nekropole nas obvešča Alojzij Bolta v poročilu »Najdba staroslovanskega groba v Gotovljah pri Žalcu«. Ostala poročila (Josip Korošec »Raziskovanje nasipov na Ptujskem gradu« in Mirko Brodar »O son­ diranju v zijalki pod Jamarskim vrhom«) nam poročajo o delih, ki so jih podvzeli člani arheološke sekcije, ki pa niso prinesla zaželenih rezultatov niti v materialnem niti v kronološkem pogledu, ker so objekti iz novejšega časa. Med knjižnimi poročili je nekaj prikazov in ocen novejše literature raznih avtorjev ter nekaj drugih poročil predvsem o delu jugoslovanskih arheologov. Poleg bibliografije arheološke literature v Jugoslaviji za leto 1950 se nahaja tudi lista zamenjav, ki jih vodi arheološka sekcija SAZU. Arheološki vestnik (Acta archaeologica), Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovinske in družbene vede, Sekcija za arheologi io, III/l in III/2, Ljubljana 1952, 358 str. Med prazgodovinskimi razpravami se odlikuje po svoji pomembnosti raz­ prava France Stare »Dakoracija pravokotnih pašnih spon na Kranjskem«. Ta razprava obravnava najpomembnejše pravokotne spone, najdene na Kranj­ skem, tako po razvojni kakor po kronološki strani in njihove ornamentalne elemente. Pomembno je tudi avtorjevo gledišče, da so te spone domače delo, ne pa import iz severnoitalskih delavnic. Pomemben je tudi članek Drage Garašanin »Jedan primerak monumentalne preistoriske plastike«, v katerem obravnava glavo neolitske figure iz Prištine, ki po svojih dimenzijah spada med tako redke primere monumentalne plastike. Josip Korošec se v članku »Statuete s posebej izdelano glavo v vinčanski kulturni skupini« bavi s pro­ blemom nekaterih neolitskih statuet, ki so imele posebej izdelano glavo, toda ne v kakem drugem materialu, temveč le v glini, kakor so bile izdelane tudi statuete, medtem ko nekateri drugi domnevajo ravno nasprotno. Obširno raz­ pravo je podal M. Seper »Neolitičko naselje na Kormadinu«, v kateri objavlja doslej neobjavljeno gradivo, ki je bilo slučajno odkrito in ki je v Arheološkem muzeju v Zagrebu. Kulturno spada, kakor ga avtor opredeljuje, v različne kulturne skupine, vendar je njihova skupna osnova trakasta keramika. Josip Klemene v članku »Figuralni fragment kasnorimskega reliefa iz Celja« razpravlja o fragmentirani glavi, najdeni na Sadmkovem vrtu v Celju, ki jo povezuje z nagrobnimi reliefi kasnorimskega časa, sklicujoč se na večje število analogij. Emilijan Cevc pa v članku »Dvoje zgodnjesrednjeveških upo­ dobitev na slovenskih tleh« objavlja relief, ki je na Svetih gorah, in relief v 341 Hodišah na Koroškem. Avtor domneva, da lahko oba reliefa pripišemo Slova­ nom nekje med 6. in 10. stoletjem, vsekakor pa pred sprejetjem krščanstva. Bolj z antropološkega gledišča je podal dve razpravi Božo gkerlj: »Orien­ tacija grobov v nekaterih srednjeveških nekropolah Slovenije« in »Prispevek k srednjeveški demografiji Slovenije«. V prvi razpravi skuša avtor na temelju lege oziroma odstopanja od pravilne usmeritve vzhod-zahod ugotoviti, ah se je smer pokopa določala na dan pokopa, kakor domnevajo nekateri znanstve­ niki. Rezultat njegovih raziskovanj je za razne nekropole različen. Medtem ko bi blejska nekropola iz leta 1949 imela največ možnosti za takšno domnevo, ne velja to za ostale nekropole, кјет je verjetneje, da je bila smer ze vnaprej ugotovljena, kar je za ptujsko nekropolo povsem gotovo. V drugi razpravi se pa avtor bavi z demografijo, kjer prihaja do zanimivih sklepov, tako, da so bile naselbine na Bledu in v Ptuju majhne, da je bila otroška umrljivost velika, da je povprečna dolžina življenja bila 22—25 let in da je bila življenj­ ska raven nizka. _. Paleozoologije se v razpravah dotika Ivan Rakovec v članku »Bizon iz mostiščarske dobe na Ljubljanskem barju«, v katerem se obširno bavi s kost­ nimi ostanki te vrste favne, najdene v Ljubljani in na Ljubljanskem barm. Med arheološkimi poročili je članek Josipa Korošca »Fragment vaze bukk- kulturne skupine najden v Vlaški jami (?)«, v katerem avtor zametuje možnost najdbe, ki je baje bila v naši kraški jami. France Stare poroča o kamnitnem kladivu ki je bilo najdeno v Velikem kamnu v bližini Rajhenburga, ter o bronasti sekiri, najdeni v Kranju. Josip Klemene objavlja »Bronast medaljon M- Avrela iz Ptuja«, ki je bil slučajno najden, R. Bratanič pa poroča o novih slučajnih rimskih najdbah v Ptuju, Franc Leben o najdbi antičnih grobov v Ljubljani, odkritih pri novih gradnjah v Puharjevi ulici, Vida Stare o pozno- antičnem grobišču, ki je bilo že pred vojno odkrito na Ravnem brdu. Med knjižnimi poročili so prikazi, ocene in kritike novejše literature. Sledi bibliografija jugoslovanske arheološke literature in zamenjava knjig za akademske publikacije arheološke vsebine, ki jih je sestavil Stane Jesse. Arheološki vestnik (Acta archaeologica), Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovino in družbene vede, Sekcija za arheologijo, IV/1 in IV/2, Ljubljana 1953, 365 str. Tudi v tej številki Vestnika nimamo' nobenega poročila s področja paleo­ litika. Najbolje so zastopane razprave iz prazgodovine. Josip Korošec v obšir­ nem članku »Delitev vinčanske kulturne plasti« razpravlja o možnosti delitve plasti na temelju stanovanjskih horizontov, medtem ko se je doslej vršila na temelju raznih keramičnih skupin. Takšna delitev v zvezi z evolucijo kera­ mičnih in drugih ostalin bi bila veliko bolj realna. France Stare v članku »Bronaste najdbe iz Pečine Hrustovače« objavlja nekaj novih objektov, od- kopanih v tej jami, ki se dajo kronološko dobro opredeliti. V drugem članku »Bronasti figuralni ročaj iz Brežic« isti avtor objavlja zanimiv plastičen ročaj, ki je najden slučajno in ki ga stavlja v ilirsko dobo. V članku »Mec z okra­ šeno nožnico iz Cveteža« objavlja Stare sicer že znan meč, tipa mahaira, na čigar nožnici pa je sedaj odkril več živalskih figur v tremohrnem vrezu. Časovno sodi meč v starejšo skupino balkanskih mahair. O problemu pojava čolničastih fibul razpravlja H- Müller-Karpe v članku »Pojav čolničaste fibule s profilirano nogo«, v katerem prihaja do zaključka, da je takšna fibula po vsej verjetnosti nastala v jugovzhodnem alpskem področju. Rendic-Miocevic pa v članku »Srebrne naušnice nepoznatih japodskih radionica u splitskom Arheološkom muzeju« objavlja nekaj primerov izredno zanimivih nakitnih predmetov, ki predstavljajo zlatarsko delo ilirskih ali pa keltoihrskih delavnic. Iz rimske problematike sta le dve razpravi. Josip Klemene v članku »Kro­ nologija dveh rimskih napisov iz Sv. Vida nad Vitanjem« objavlja dva sicer že znana napisa, ki ju skuša kronološko opredeliti in povezati z novimi ìzkopi- nami v Šempetru ob Savinji. A. Smodič pa v članku »Rimska ključavnica z masko iz Poetovia« objavlja slučajno najdeno ključavnico na Panorami v Ptuju, ki je služila za zaklepanje mošnjička za novce. Sorodna je ključavnici iz Mainza in ključavnici iz Londona, časovno pa spada v 1. ali pa na začetek 2. stoletja. 342 Josip Korošec v razpravi »Datacija slovanskih ostalin v okolici Skadra v Albaniji« skuša etnično in kronološko opredeliti tamkajšnje nesistematično odkopano gradivo zgodnjega srednjega' veka. Josip Hadži se je pa dotaknil v razpravi »Lupine kavrijev v grobovih starin Slovanov na Ptujskem gradu« vprašanja, ali so lupine kavrijev na Ptujskem gradu v resnici iz Sredozemskega ali celo iz Jadranskega morja, kakor je domneval Korošec. Avtor pobija to mnenje in v dokumentirani raz­ pravi prihaja do zaključka, da so ti kavriji importirani, ker se v Sredozemlju ne nahajajo. Med arheološkimi poročili je zanimiva razprava Milutina Garašanina >Preistoriski nalazi iz Crnobuki kod Bitolja«, v katerem objavlja nekaj gra­ diva iz Makedonije, ki je tako slabo znano. Časovno spada to gradivo v neolit in bronasto dobo. Josip Korošec objavlja v poročilu »Nova kolišča na Ljub­ ljanskem barju« v zadnjih letih več ali manj slučajno odkrite nove naselbine na Barju, ki se nahajajo ob Blatni Brezovici in v bližini Preserja. France Stare poroča o treh prazgodovinskih grobovih iz Zasavja in v bližini Vintar- jevca in Velike Kostrevnice. Vsi pripadajo ilirski dobi in imajo izredno za­ nimivo in dragoceno gradivo. V drugem članku, »Pomemben zaklad iz Vrhnike (Nauportus)«, objavlja depojsko najdbo dveh mečev, antičnega gladiusa, železne kose, trizoba in dvozoba. Najdba je izredno dragocena, posebno še zaradi bogato ornamentiranih mečev in gladiusa. Časovno spada ta najdba v drugo polovico 1. stoletja pred n. št. Poročila, ki zadevajo rimsko dobo, so pa podali R. Bratanič, ki poroča v dveh člankih o novih najdbah iz Ptuja, Jaroslav Šašel v enem poročilu o novem po naključju najdenem nagrobniku iz Emone, v drugem poročilu o prerezu severnih utrdb Emone, ki ga je ugotovil s pomočjo večje sonde, v Tretjem pa o najdbah v Spodnji Hajdini na parceli 1076/2. Alojzij Bolta po­ roča prav tako v več člankih o novih najdbah v Celju. Tako v prvem poroča o rimskih in srednjeveških najdbah v Prešernovi ulici v Celju, kjer je poleg stavbnih objektov odkrito tudi bogato keramično gradivo predvsem iz sred­ njega veka, v drugem poroča o novem nagrobniku iz Celja, v tretjem pa o novi rimski keramični najdbi na Mariborski cesti v Celju. Poročilom rimske dobe pripada tudi članek F. Grafenauerja o rimskem grobu, ki je po naključju najden pri Skaručni. Paola Korošec poroča v članku »Staroslovanski grob pri cerkvi sv. Petra v Ljubljani« o poskusnih raziskovanjih Arheološke sekcije leta 1953, ko je bil najden grob kottlaške kulturne skupine. Večje število prikazov, kritik in ocen kakor tudi drugih poročil je na­ pravilo večje število avtorjev. Stane Jesse je pa podal bibliografijo za leto 1952 in zamenjavo knjig. Bregant Tatjana Rad vojvodjanskih muzeja i, Novi Sad 1952, 256 str., ter veliko število ilustracij. Novo periodično glasilo, ki je izšlo leta 1953 za leto 1952, ima nalogo, da kot glasilo podaja rezultat znanstvenega, terenskega in muzejskega dela mu­ zejev v Vojvodini. Gradivo je razdeljeno na razprave, poročila in gradivo, zajema pa vse muzejske veje. Razdelimo ga pa lahko na posamezna področja, ki predstav­ ljajo zaključene celote, kakor so arheologija, etnografija, zgodovina, umet­ nostna zgodovina ter članke in poročila s področja zaščite kulturnih spome­ nikov in konservacije- Poleg tega pa se nahajajo tudi članki, ki obravnavajo muzeološke probleme in knjižnice, statistike o obisku muzejev, bibliografijo, ocene in pregled literature. Zanimivo pa je, da jé zelo malo člankov, ki bi obravnavali prirodoslovne vede, čeprav je glasilo namenjeno prav tako tudi tem vedam. Najbogatejše je zastopana arheologija, ki zajema vse veje od prazgodo­ vine do zgodnjega srednjega veka. V glavnem imamo največ poročil o raz­ iskovanjih in novih odkritjih, medtem ko je razprav manjše število. 343