Obveščen Ni prišel po Pj Non reclami pošiljko Ne sprejme [“] Refusi Odpotoval Parti / Neznan (_) Incanno Umrl Q Decèdè Naslov i—i Adresse pomanjkljiv I____I insuffisante Občane vabimo na oroslavo ob Dnevu republike i SKOJ. >79 ob 10.uri v osnovni šoli Prebold ? kretar Občinske konference ZKS Franc Je tè n. ploščo padlim komunistom in skojevcem T£RAN MA PONGRAC Prosit 63302 G „Savinjski občan" izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec Ureja urednički odbor: Jan Jože (glavni urednik), Trstsnjak Lojze (odgovorni urednik), Golob Elza, Ješovnik Franc, Debelak Ivo, Hojnik Vlado, Vidmar Marjan. Praprotnik Marta. Čulk Vika, Urbanci Barbka/Kučer Lojze, Špegtič Franc, Kotnik Anton. Naslov uredništva: Žalec — telefon 710—671. Grafična priprava: ČZP Dolenjski list. Novo mesto. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. Naklada: 11.000 izvodov Po sklepu republiškega sekretariata za informacije St 421—1/72 je časnik „Savinjski občan" oproščen prometnega davka. Leto II Številka 12 November 1979 V Levcu nov trgovski center V začetku novembra so stekle Name Ljubljana. Gre za regijsko intenzivne priprave za izgradnjo zastavljen program ponudbe novega tigovskega centra centra, ki bo v prvi fazi obsegal NAME v Levcu. nekaj nad 4.000 prodajnih Na posebnem razgovoru, površin, kateremu so prisostvovali naj- ^ _ odgovornejši predstavniki skup- Cen.ter bo Povezan z ze ob' ščine, izvršnega sveta in diuž- f°Jecim «^trom benopolitičnih organizacij ob- Lesn,na’ kar bo na eni strani čine Ždeč, NAME, Beograjske d?,oma P0“1“10 sam° «g™»' banke, Lesnine in Zavoda za njo na drug. stranr pa razš.nlo načrtovanje, so sprejeli pro- “ obstoJeCO Ponudbo Lesnine gramsko zasnovo in termin&i z “““fi01 P^ajnun pro-plan aktivnosti za izgradnjo gramom, k, ga pnpravlja Nama. novega centra. Ti dokumenti so Osnovni koncept predvideva že v javni razpravi v kolektivih široko ponudbo živil v oddelku samopostrežbe, posebno zanimiv pa je program diskontne prodaje vseh vrst živil, čistil in drugega blaga , ki gaje smotrno prodajati v večjih količinah in temu primemo po nižjih cenah. Preko 500 bo namenjenih ponudbi bele tehnike in akustike, s ciljem, da bi ob ponudbi pohištva, preprog in zaves v Lesnini, ldiko dobil potrošnik vse ostalo blago za opremo stanovanja v Nami. Ponudba bo prikazana po proizvajalcih, ki bi stalno nudii tudi blago po tovarniško znižanih cenah. Zanimiv bo tudi širok izbor konfekcije najbolj priznanih proizvajalcev v Jugoslaviji. Tudi ti naj bi redno nudili svoje proizvode po tovarniško znižanih cenali Seveda bo v centru tudi restavracija z 200 sedeži ter poslovni prostori beograjske Domovina _ je kakor zdravje JOŽE CEROVŠEK RAZGOVOR O SAMOUPRAVNEM ORGANIZIRANJU SOZD HMEZAD Republiški odbor sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije Slovenije in koordinacijski odbor ZSS v SOZD Hmezad sta pripravila 23. novembra zanimiv razgovor o delovanju in samoupravni organiziranosti SOZD Hmezad. Razgovor je bil v prostorih Hmezada v Žalcu. Udeleženci so ocenili delovanje SOZD Hmezad v smislu določil zakona o zdmženem delu in samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD. Med drugim so se dogovorili, da bodo zapažene slabosti pri delu odpravili. ČESTITKE METI RAINERJEVI in predstavniki 5 krvjo bila si pridobljena domovina naša draga, zato za nas najlepša si, kot dobra mati si nam ti. Ko okupator je razdiral družine^naše in naš dom takrat si bila vedno zvesta, sprejela borce pod svoj krov. Če pa bi vzela me tujina, pozabil te nikdar ne bom, saj me bo srce gnalo k tebi, na tebe mislil bom in dom. IGOR KOTNIK, 6. razred ★ Za praznik republike čestitajo občanom ★ Domovina je moja mama, ki me ima rada. Novinarji družbenopolitičnih organizacij ter Občinske 1 skupščine Žalec so na nedavni tiskovni konferenci čestitali Meti Rainerjevi za njeno najnovejšo zbirko pesmi, ki jih je posvetila otrokom. Sledil je zanimiv in prijeten pogovor s pesnico. Andrej, 6 let * * Domovina je kot pesem, ki jo najrajši pojemm * Domovina so ljudje, ki se imajo radi Martina, 12 let i lepega, da je težko * ★ Matjaž, 20 let * k Domovina je nekaj tako popolnega in $ povedati z eno samo besedo. RAZSTAVA O DELU IN ŽIVLJENJU EDVARDA KARDELJA V Savinovem salonu v Žalcu smo imeli v novembru odprto zanimivo razstavo o delu in življenju Edvarda Kardelja. Skrbno pripravljeno razstavo je odpri sekretar občinskega komiteja ZKS Žalec Franc Jelen. Razstavo si je ogledalo več tisoč obiskovalcev. Detalj z razstave v Savinovem salonu. SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC izvršni svet skupščine občine žaleč OBČINSKA KONFERENCA SZDL ŽALEC OBČINSKA KONFERENCA ZKS ŽALEC OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV ŽALEC * Domovina je kot zvest prijatelj, ki ga ne smeš nikdar * zatajiti. OBČINSKI ODBOR ZZB NOV ŽALEC OBČINSKA KONFERENCA ZSMS ŽALEC UREDNIŠTVO SAVINJSKEGA OBČANA ŽALEC Domovina je sonce, ki nas greje, veter, ki nas boža in zvezda, ki nam iz tujine kaže pot. « Alenka, 15 let Dobre usmeritve komunistov V zadnji številki Savinjskega občana so bile navedene nekatere informacije o celotnem sklopu priprav komunistov na volilne konference. Te so sedaj za nami. Čeprav še ne razpolagamo s celovito oceno in z vsemi sprejetimi usmeritvami, je vendarle mogoče povzeti nekatere skupne ugotovitve. Predvsem lahko ugotovimo solidno pripravo nanje. Ta se ne kaže le v formalnem poteku volilnih konferenc, temveč v kvaliteti vsebine pripravljenih ocen in drugih gradiv, v sodelovanju mnogih dejavnikov temeljnih samoupravnih sredin (druge družbeno politične organizacije, organi upravljanja, strokovne službe in nosilci poslovodnih funkcij) pri njihovi pripravi in nenazadnje precejšnja zavzetost komunistov, da skozi izpostavljanje problematike iščejo samoupravne poti njihovega reševanja. Ravno ta prvina — naravnanost, da iščemo rešitve problemov skozi doslednejše uveljavljanje samoupravljanja v vseh sredinah — nakazuje veliko akcijsko odločenost komunistov, da bo njihovo bodoče delovanje bolj uprto v vse priprave prakti-cizma na starih pozicijah. Ni mogoče prezreti zaskrbljenosti komunistov v sočanju z zelo zahtevnimi in kompleksnimi gospodarskimi problemi. Nekateri so takšne narave, da se izmikajo samoupravnim rešitvam (npr. problemi cen v kmetijstvu in strojegradnji, problemi preskrbe s surovinami, repromateriali, predvsem v povezavi uvoza in izvoza). Prav tako niso odsotne kritike načinov nagrajevanja po delu in rezultatih dela. In seveda še mnogo drugih ugotovitev, ki so po svoji vsebini tehten odraz razmer vsake sredine, ki so jo komunisti ocenjevali. Pomembno je tudi, da so se komunisti znali opredeliti do slabosti svojega lastnega dela. Kritika je dosegla neaktivne komuniste, slabosti v organiziranosti, v oblikah in metodah dela, v usposabljanju. Vse to seveda z jasnim namenom, da v bodočem delu komunisti manj pozornosti posvečajo razčiščevanju slabosti v lastnih vrstah in več aktivnemu delu med delavci in občani. Rezultate takšnih usmeritev ni mogoče uresničiti čez noč, niti z diktiranjem. Potrebno bo še mnogo vztrajnega dela. Prvi pomembni koraki so storjeni. V nadaljnem delovanju pa se bomo najlaže prepričali, da so tudi sprejete usmeritve in aktivnosti, ki jim bodo sledile, pomemben prispevek h krepitvi politične in ekonomske oblasti delovnih ljudi in občanov. FRANC JELEN DOM NINE POKORN VGRMOVJU ODPRT V ponedeljek, 26. 11. so v Grmovju odprli dom varstva starejših oseb, ki nosi ime Nine Pokom. Vj novem domu bo varovancem na voljo 160 postelj in vrsta drugih prostorov za udobno'bivanje. Novo domsko zgradbo so zgradili v rekordnem času 13 mesecev. Samokritično do svojega dela Ko so kumunisti žalske občine na nedavni seji občinske konference ZKS ocenjevali svojo učinkovitost pri uresničevanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja, so odkrito spregovirili tudi o tem, kje se zatika pri delu in kaj storiti za večjo uspešnost. Razpravo so strnili s spletom dobrih predlogov in napotkov za nadaljne delo. Ugotavljali so, da zgolj z oceno ne bi veliko pridobili, zato je beseda tekla predvsem o tem, kako zagotoviti večjo učinkovitost komunistov na vseh področjih socialističnega samoupravljanja. V razpravi so sicer ugodno ocenili vlogo in delovanje delegacij, vendar so hkrati ugotavljali, da se delegatski sistem tako, kot marsikje, tudi v naši občini še spoprijema z zar četnimi slabostmi. Očitno je namreč, da zlasti delegacije za interesne skupnosti pri svojem delu niso dovolj učinkovite. Ni malo komunistov, ki s polno mero odgovornosti det lujejo znotraj krajevnih skupnosti in to v raznih samouprav? nih organih od krajevnih skupi ščin do vaških svetov ozirom* atavi Ob 60-letnici KPJ in SKOJ-a v Preboldu Osrednjo občinsko proslavo dneva republike, ki bo v Preboldu na sam praznik ob 10. uri dopoldne, povezujemo s proslavo 60-letnice ustanovitve KPJ in SKOJ-a. Ob tej priložnosti bomo odkrili na šoli spominsko ploščo predvojnim komunistom in skojevcem, ki so živeli in delovali na področju sedanje krajevne skupnosti Prebold in Šešče in padli v času narodnosvobodilne vojne. Med pripravami za praznovanje so se borci NOV in komunisti v Preboldu odločili, da bodo hkrati vključili tudi 47. obletnico ustanovitve prve ilegalne partijske organizacije na območju Prebolda. Menili so namreč, da gre za pomembno obletnico (47 let dela, bojev, padcev in zmag partijske organizacije na območju Prebolda kot majhnega kraja), ki jo kaže proslaviti hkrati s 60-letnico ustanovitve KPJ in SKOJ. Pestile so jih skrbi ilegalnega dela, pa tudi posledice, v kolikor se je zgodilo, da je kdo padel v roke režimski policiji. Zgodilo se je tudi, da so posamezniki klonili in zapustili vrste, ker niso prenesli zapora, šikaniranja oblasti, pa čeprav so ostali zvesti idejam, za katere so bili prepričani, da so napredne in pravične. življenja za to, da bi mi bolje živeli. Med žrtvami je 16 komunistov in 12 skojevcev. Padla je polovica preboldskih predvojnih komunistov in večina skojevcev. Pred pripravo te proslave so organizatorji pomišljali, ali kaže pripraviti še eno spominsko obležje z imeni, ki so zapisana že na centralnem spomeniku. Odločili so se, da bodo imena padlih predvojnih komunistov in skojevcev ob priliki proslave 60-letnice KPJ in SKOJ-a še enkrat navedena na novem spominskem obeležju. Gre za ljudi, ki so bili nosilci in pobudniku predvojnega delavskega gibanja, začetka oboroženega upora in socialistične revolucije. Vrbje - dvajseta krajevna Revolucionarno delovanje večine teh sega daleč nazaj v predvojno obdobje, t^o & bomo še enkrat oddolžili njihovemu spominu. Spominsko obeležje bo pričalo še bodočim rodovom, da je v teh usodnih zgodovinskih dogodkih živela pod Žvajgo številna revolucionarna generacija, ki je krepko posegla v zgodovinska dogajanja in se skupno z ostalimi žrtvovala za napredne ideje in cilje. skupnost v občini Žalec V okviru proslave bo izšla spominska brošura, ki bo zajela delo in življenje padlih komunistov in skojevcev Prebolda. odborov. Hkrati pa so ugot ljali, da delo v glavnem sloni še marsikje na peščici komunistov, drugi pa se izmikajo odgovornostim, kar ni prav. Nekateri komunisti svoji neaktivnost v krajevni skuj -nosti, kjer stanujejo, opravi čujejo z nalogami, ki jih Oprav ljajo v delovni organizaciji vendar je to največkrat jala izgovor. Dogaja se tudi, da si ’ delovnih organizacijah pa tudi ’ ostalih sredinah posamezniki al peščica vodilnih ljudi prilašča pravico odločanja, od samoupravnih organov in delegacij pa ti ljudje pričakujejo, da bodo zgolj pokimali. Takih primerov komunisti kajpak ne bodo dovolili, saj bi to pomenilo korak nazaj v razvoju socialističnega samoupravljanja. Veliko pove podatek, da od 5800 zaposlenih delavcev v naši občini deluje skoraj polovica V raznih samoupravnih organih. V razpravi je bilo rečeno, da ponekod še vedno nimajo urejenih osnovnih meril glede delitva dohodka na podlagi rezultatov dela in gospodarjenja. Tako se dogaja, da skoraj polovica temeljnih organizacij združenega Kakor je 60-letnica ustanovitve KPJ in SKOJ-a bila zgodovinski mejnik v boju množic jugoslovanskih narodov proti krivicam takratne družbe in njenih meščanskih režimov, tako lahko vrednotimo naše spomine na obletnico ustanovitve ilegalne organizacije KP kot skromen, pa vendar pomemben dogodek v razvoju predvojnega revolucionarnega delavskega gibanja. ,, To je pričelo širiti velike ideje KPJ med podeželskimi, delavskimi in kmečkimi množicami ter ustvarjalo tudi organizacijsko, obliko, preko katere je ta razvoj dosegel zgodovinsko zmago, tako v NOV kot v povojni izgradnji. Krajani Vrbja smo v nedeljo, 11. novembra 1979, ko smo občani naše občine zelo uspešno izglasovali nov samoprispevek, hkrati uresničili svojo večletno željo po ustanovitvi lastne krajevne skupnosti. društev, komunalna ureditev in drugo. Da je bila to res želja večine naših krajanov, dokazuje podatek, da je ZA svojo krajevno skupnost glasovalo kar 94,6% krajanov. Vse to so gotovo imeli v mislih naši krajani, ko so na svojem zboru, dne 27. junija 1979, odločno postavili zahtevo po ustanovitvi lastne krajevne skupnosti in ko so 11. novembra 1979 glasovali za uresničitev tega sklepa Vsebina bo posvečena dogodkom, v katerih so sodelovali, pa tudi padli. Ni pa to zgodovina kraja in dogodkov, ki bi bili usklajeni z znanstveno analizo. Omenili bi še glasilo osnovne šole Prebdd, ki bo v likovnem in v tekstualnem delu posvečeno tej obletnici in njenim dogodkom. Začetki tega gibanja v letu 1932 so bili prvotno idejno in organizacijsko šibki. Komunisti in skojevci so sprva bolj verovali kot upali, da bodo s svojim delom spremenili družbeni razvoj in ustvarili pravičnejšo družbo delovnemu človeku. Naselje Vrbje je doslej tvorilo skupaj z Ložnico sestavni del krajevne skupnosti Žalec. Le-ta je po številu prebivalstva največja krajevna skupnost v občini. Zaradi obilice potreb v samem mestu Žalec kot občinskemu središču, je bilo v taki obliki samoupravne organiziranosti nemogoče zadostiti, velikokrat skromnim, potrebam našega kraja. Tako naš kraj, razen porasta števila prebivalstva, že desetletje in več skoraj ni spremenil svoje slike. Vse to pa bo gotovo treba imeti v mislih tudi v bodoče, ko bo potrebno za uresničitev teh ciljev in zadovoljitev naštetih potreb žrtvovati marsikatero uro, danes tako dragocenega časa. V preboldsko spominsko obeležje so zajeti še trije padli komunisti, ki so tesno sodelovali s preboldsko ilegalno organizacijo. To so: Ivan Far-čnik iz Prekope ter Vera in Ivan -Plaskan iz Šentruperta. Glede na sedanjo aktivnost naših krajanov pričakujemo, da bomo kos tudi nalogam, kijih bo postavila pred nas nova oblika organiziranosti. PAVLINA GLUŠIČ Ob teh mislih in spominih proslavljamo trojni praznik Prebolda. Tiskana beseda pa naj reä pred pozabo spomine na veličino in tragiko predvojnega in medvojnega revolucionarnega gibanja. ANTON KOTNIK dela pri delitvi OD ne spoštuje dogovora, da je izplačevanje osebnih dohodkov treba uravnavati hkrati z rastjo proizvodnje. Očitno je tudi, da združevanje dela in sredstev še ne poteka tako, kot smo si ga začrtali in da na tem področju čaka zlasti komuniste še veliko dela. i . . j Visoka volilna udeležba na minulem četrtem referendumu (kar 76,7 odstotkov je glasovalo za samorrispevek) kaže, da so občani ai zavestno v to akdjo. Politične - priprave so bile povsod temeljite in na dlani je, da so se komunisti, tako kot vsi ostali dejavniki, močno angažirali pri tej zahtevni politični akciji. Občani pa so ob visoki udeležbi hkrati opozarjali na ddočene pomanjkljivosti tudi nerešene zadeve^ lei boji treba sedaj po referendumu razreševati. Razprava je s svojimi sklepi in pripravami napotilo za Še plodnejšo delo komunistov v bodoče. -j-jj k Danes je v Vrbju okrog 650 prebivalcev, od tega je 53 % aktivnega prebivalstva. Računamo, da bo v naslednjem srednjeročnem obdobju število prebivalstva nffoslo še za najmanj 100 prebivalcev, saj bodo že proti koncu leta 1980 sproščene nove površine za izgradnjo 30 do 40 enodružinskih hiš, od tega bo možno dobiti cca 10 lokacij za obrtno dejavnost. Ta veliki boj naših komunistov in i skojevcev ni terjal samo naporov, trpljenja in odrekanja, marveč tudi velike žjtve v NOV. v. . V Preboldu smo postavili spomenik 172 žrtvam • NOV. Če se poglobimo v to številko, vstaja pred nami dolga kolona njih, ki so dali svoja Že iz teh nekaj podatkov je moč razbrati, da bo v Vrbju potrebno še ogromno truda, prizadevnosti, volje, sredstev in znanja, da bomo lahko zadostili nekaterim osnovnim potrebam občanov, kbt so: vsaj majhna trgovina ali kiosk, telefon, prostori za 'delovanje krajevne samouprave,? ì družbenopolitič-nih, družbenih organizacij in S tiskovne konference z Meto Rainerjevo 'Številka 12 — November 1979 SAVINJSKI OBČAN 3 KAKO SMO GLASOVALI NA REFERENDUMU • KAKO SMO GLASOVALI NA REFERENDUMU • KAKO SMO GLASOVALI NA REFE j Odločili smo se za lepši jutri V nedeljo 11. novembra smo se občani z ^referendumom izrekli za uvedbo četrtega samoprispevka v občini Žalec. S tem smo tudi zaključili večmesečne priprave na to izredno pomembno družbeno politično akcijo. Ni sedaj namen naštevati koliko je bilo raznih sestankov in opravil, koliko je bilo potrebno političnega in tehničnega dela tako v občini, kot širši družbenopolitični skupnosti, kakor tudi v krajevnih skupnostih, vaseh in zaselkih. Resnično je bilo opravljeno veliko in izredno pomembno delo. Ob tej priliki je potrebno povedati tudi to, da so predstavniki združenega dela že v pétek 9. novembra podpisali samoupravna sporazuma za financiranje komunalne dejavnosti in ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite. S tem je bil tudi opravljen prvi del, ki pa finančno pomeni največ iz obsežnega referendumskega programa. Samoupravna sporazuma sta bila podpisana od vseh podpisnikov. Nihče ni izostal. Še nobedn dokument ni doživel tako velike podpore od strani združenega, dela, kakor ta dva samoupravna sporazuma. Brez dvoma je bila nedelja 11. novembra resnično velik praznik za našo občino. Občani so v velikem številu prišli na glasovalna mesta in sicer preko 95 %, svoj glas ZA je pa oddalo 76,7 % občanov. To je vsekakor močna podpora celotnemu programu ter tudi obveza, da se za realizacijo tega programa tudi prizadevamo in ga uresničimo tako kot je zapisano. Ne smemo mimo podatka, da je deset krajevnih skupnosti zaključilo glasovanje z nad 80 % oddanih lističev DA. To je vsekakor lepa številka. Ali pa, da je bilo glasovanje za uvedbo četrtega referenduma za 17% uspešnejše, kakor glasovanje za tretji referendum leta 1974. Da smo dosegli takšen uspeh je vsekakor zasluga občanov, ki so se znali pravilno in napredno odločiti, nadalje izredno prizadevanje množice aktivistov v krajevnih skupnostih, vaseh itd. Aktivnost štabov in družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela je bila na zavidljivi višini. Večina vsak je sodeloval, vsak po svojih močeh. Le s skupnimi močmi smo lahko izpeljali to izredno veliko in pomembno akcijo. Danes tik po referendumu se še v celoti ne zavedamo ogromnega pomena te odločitve za nadaljnji razvoj naše občine. Vendar visoki pozitiven izid na referendumu pa nima samo vrednosti, ki je izražena v denaiju, ali v posameznih objektih. Njegova vrednost je posebno velika v tem, da so delovni ljudje in občani pripravljeni na samoupravno dogovorjeni način reševati lastna vprašanja. Da le s skupnimi močmi in sodelovanjem lahko ustvarimo lepši jutrišnji dan. Na kraju se želim v imenu odbora za izvedbo referenduma 1979 zahvaliti vsem, ki so kakorkoli pomagali s svojim delom za uspešen izid glasovanja. Posebno bi se zahvalil štabom v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, ki so brez dvoma s svojo prizadevnostjo v krajevnih skupnostih največ prispevali za uspešen izid glasovanja. V imenu odbora bi se tudi zahvalil delavcem v organizacijah združenega dela, ki so se tako enotno odločili za podpis samoupravnih sporazumov. Želja nas vseh je, da sedaj čim uspešneje uresničujemo sprejete naloge. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC Vlado Gorišek Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec se zahvaljuje vsem občanom in delovnim ljudem, številnim aktivistom v krajevnih skupnostih in občini za njihov prispevek v tej veliki in zelo pomembni družbenopolitični akciji. Predsednik občinske konference SZDL Ivan Robič ____________________________J Samoupravne sporazume smo podpisali stva, saj bomo najlažje uresničevali zastavljene naloge le, če bomo vami oziroma v vsakem trenutku pripravljeni na učinkovito ljudsko obrambo, v kolikor bo to potrebno. Podpisani samoupravni sporazumi zagotavljajo uresničevanje celotnega programa vlaganj v objekte družbenih dejavnosti in komunalno izgradnjo v občini Žalec v naslednjem obdobju do 1985 leta. Na rob bi zapisali še to, da so udeleženci hkrati podpisali sporazum o odobritvi posojila iz družbenih stanovanjskih sredstev za novo ustanovljeno temeljno organizacijo združenega dela Gdding — Rubin. Stanovanja so potrebna delavcem, ki bodo zaposleni v novem hotelu. Velika udeležba podpisnikov je nov dokaz pripravljenosti naših delovnih ljudi za skupne naloge, ki si jih zastavljamo v žalski občini. L. Tk. v prijetnem razgovora Ko so predstavniki združenega dela na pragu četrtega referenduma ob polnoštevilni udeležbi podpisali več samoupravnih sporazumov o finansiranju potreb komunalnih dejavnosti za obdobje 1980 — 1985 ter sofinansiranju potreb ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, smo slišali izjave: „To je dober znak za uspešno nedeljsko glasovanje Visoka udeležba in uspešnost na celi črti kaže, da so imeli ljudje prav. Ob podpisovanju samoupravnih sporazumov je predsednik občinske skupščine Vlado Gorišek dejal, da se s tem lotevamo izredno pomembnih nalog v naslednjem petletnem obdobju, nalog, ki sodijo v program četrtega referenduma. Ko je našteval pomembnejše naložbe, ki jih bo možno na podlagi sprejetih samoupravnih sporazumov uresničiti v naši občini v naslednjem obdobju, je posebej podčrtal prepotrebno izgradnjo kanalizacijskega sistema z vsemi čistilnimi napravami. Uresničitev teh nalog pogojuje nadaljnjo stanovanjsko in drugo izgradnjo oziroma celotni razvoj gospodarstva. JMed pomembne naloge še naprej prištevamo skrb za nemoteno preskrbo z vodo povsod tam, kjer z obstoječimi vodnimi viri oziroma zajetji še ne pokrivamo naraščajočih potreb (primer Polzele) občanov. Program zajema tudi nekatere ureditve cest. V občini potrebujemo razvitejšo in močnejšo telefonsko omrežje. Tako imamo še kraje, ki so brez telefonske povezave.. Vse te zahtevne naloge bo možno uresničiti le z enotno zastavljeno akcijo združevanja sredstev in namenskih vlaganj združenega dela in občanov. Pomembne naloge si zastavljamo na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite. Zavedamo se, da gre za smotrno naložena sred- Podpisovanje samoupravni! sporazumov SPOŠTOVANI STARŠI! Pred novim letom želimo obdariti vse otroke v naši občini od 2. do 7. leta starosti. Prosimo starše, da takoj izpolnijo prijavnico in jo pošljejo v vrtec, če pa vrtca v vaši krajevni skupnosti ni, prijavnico oddajte v šoli di vašemu društvu prijateljev mladine. Ce so v vašem okolju na novo priseljene družine in še ne prejemajo Savinjskega občana, jih opozorite, naj tudi trni prijavijo svoje otroke. Otrok od 1. do 4. razreda ni treba prijavljati, ker bodo obdarjeni v šoli. OBČINSKA ZVEZA DRUŠTEV PRIJATELJEV MLADINE ŽALEC Kako smo glasovali za samoprispevek Ko je Lobnikarjev Drago v Marija Reki odpahnil hišne duri je bila ura natanko tri. „Joj, koliko ga je namelo!”je dejal in zagazil v pol metra zapadlega snega. „In ravno sedaj za referendum ta sneg, ko bo treba na volišča” je modroval in malce mu je büo tesno pri srcu, ko je na dvorišču naravnal snežni plug za traktorjem. Že prejšnji večer so se dogovorili, da bo še pred svitom splužil ceste in tako krajanom omogočil na volišče. Hribovsko naselje je ždelo pod snegom, ki ga je bilo pod vrhom skoraj za cel meter na debelo pa je še vedno naletaval. Traktor je zahropel in za plugom se je pokazala široka poteptana sled. Pa ne za dolgo, kajti čez cesto so križem ležala debla, ki jih je pod lsneg ponoči. Drago je skočil do naj-bližnjega soseda in potlej sta debelo uro žagala debla in odstranjevala ovire na cesti. Težaško delo. Ko se je zdanilo, so bile ceste v glavnem splužene in moža sta si doma ožemala prepoteni srajci. Potlej so začeli kapljati volil-ci od vseh strani na volišče. Tisti iz najbolj oddaljenih domačij so gazili tudi po tri ure po snegu, da so se prebili do volišča. Niso godrnjali. Sicer pa so navajeni globač in hribov. Nihče ni hotel ostati doma in tako se je volišče pomalem polnilo. Sneg je zametel ceste in ljudje v Marija Reki so se zavedali, da do poldne ne bo nikogar k njim. „Bomo že sami opravili, kot je treba,” so rekli in se spomnili na čase, ko je bila v vasi vsaka domačija če ne bunker pa toplo zavetišče za številne partizane. Tudi sami so se tolkli za svobodo in kar precej, jih je padlo. Ko so člani komisije prešteli glasovnice, so se jim lica razpotegnila v širok nasmeh. Glasovalo je 89,7odstotkov volilcev in od tega se je opredelilo za Tako so jfasovaii v Vrbju samoprispevek 75 odstotkov. Lepo, kaj! Nič boljše se ni godilo volil-cem na Dobrovljah. Domačije rastresene po globačah in vrheh, snega pa pol metra na debelo. Ce bi ne šlo za referendum, bi ljudje lepo ostali doma v toplih izbah, tako pa so si navlekli škornje in se že navsezgodaj odpravili od doma. Dogovor je bil tak, da bodo volitve opravili v jutranjih urah in sedaj niso hoteli poteptati obljube. Med tem se je skozi sneg prebijalo pet traktorjev z verigami na kolesih in s snežnimi plugi. Šlo je čez dm in strm vse do novega doma borcev, kjer je bilo glasovanje. Mladi so že zvečer okitili prostor in sedaj so v zagreto sobo prihajali volilci. Bili so dobre volje. In ko so nekoč, pred mnogimi leti, na Dobrovljah pokali mitraljezi in puške, so ostali trdni v svojih srcih. Niso klonili. Pa bi se snega ustrašili? ! Ob 13. uri so bile volitve v glavnem končane, glasovnice pa spravljene v skrinjicah. Rezultat glasovanja je bü tak, kot vsa leta nazaj na Dobrovljah: glasovalo je 98 odstotkov volilcev in za samoprispevek je oddalo glasove 96,6 odstotkov. Cas je bü tak, da se jim ni mudüo nazaj domov. V domu je büo razgibano in toplo, v srcih so občutfli praznik. Vaški muzikant je iz harmonike zva-bljal poskočne melodije tako ddgo, da so ljudje zapeli. Tako je büo na partizanskih Dobravljah. OTROCI NASTRASI... Bflo jih je šest. Sedeli so v predsobi volišča v Libojah. Prostor ni bfl ogrevan, zato otrokom ni büo toplo, vendar tega niso,pokazali. S premilimi rokami so volücem p onujali listke in šest ust je reklo: „Glasujte za telovadnico, za nas!” Nič vsüji- vosti ni bflo v teh besedah in njihove oči so bfle tako žive, da je volflcem bflo toplo v srcih. Pa je prišel predsednik volilne komisije in povabil otroke na toplo. „To pa ne!” so rekli otroci. „Nismo se tako zmenili.. Obljubili smo, da vam bomo pomagali in sedaj smo tu.” Ostali so vse do konca. Pa se je-med tem še marsikaj dogajalo na glasovalnem mestu. Ob osmi uri sta se dva volilca pripeljala na kmečkem vozu. „Konj se lažje prebija po snegu, kot midva,” sta rekla in glasovala. Libojska godba na pihala se je sprehajala po cesti in užigala poskočne viže, da so se tresle Spe. Nasploh je bflo veselo ne le v Libojah, marveč tudi v hribih. Na obeh mestih v Libojah so zabeležili visoko volflno udeležbo. CESTA SE JE SPREMENILA V HUDOURNIK Krajani Podvrha nad Braslovčami so bili ponosni na cesto, ki so jo speljali (uredili) do svojih domačij. Pa jim je slabo vreme na sam referendum krepko zagodlo. Del cestišča, ki ga nameravajo asfaltirati, se je spremenil v hudournik. Doma-. čini pa so kljub temu že navsezgodaj glasovali. Po hudourniški cesti je spretno krmaril svoj opel le Karli Turnšek. Ko smo se s stoenko zaustavili ob potoku, se je pripeljal po nas. Kmalu zatem smo sedeli ob volilnih skrinjicah v katerih so bili že spravljeni vsi listki in modrovali z domačini o cesti in drugih nalogah, ki se jih lotevajo. Pridni kmetje živijo tu. Radi bi se povezali z dolino in- nekateri mislijo tudi na . kmečki turizem. Niso skrivali veselja, da možje v krajevni skupnosti Braslovče nimajo gluhih uses za njihove potrebe. Ko se je popoldan prevesil v večer, se je od povsod .oglašala pesem. Nekje za gozdom je piskal klarinet. Ljudje so bili veseli zmage. Bila je feferendumska nedelja, četrta po vrstnem redu. LOJZE TRSTENJAK Rezultati glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka v občini Žalec 11. novembra 1979 po glasovalnih mestih REZULTATI GLASOVANJA NA REFERENDUMU ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA V OBČINI ŽALEC 12. NOVEMBRA 1979 PO OLASOVLNIH MESTIH Glasovalna mesta Število vpisanih % - % 'g lasoti. upravič. udeležbe ZA Zadružni dom Andraž 395 95,3 81,2 Pri Čremožnik Ivanua Dobrič 1Z0 10G 83,3 sejna soba nad Kinodvorano Braslovče 1 445 96,1 64,8 Dom borcev na Dobrovljah 89 96,6 97,6 Pri Rak Vinku, Podvrh 65 100 96,9 Mizarska delavnica Fonda - Kamenče 151 100 49,3 pri Marovt Francu, Zg. Gorče 88 100 83,1 pri Baš Jelki, Sp.Gorče 49 100 95,9 pri Dobnik Francu, Preserje 78 98,7 78,2 pri Kumer Francu, Topovije 82 100 82,7 pri Glušič Mariji, M. Braslovče 94 100 77,5 pri Cizej Ivanu, Polče. 38 100 80,6 Gasilski dom Parižlje 320 96,1 69,9 sejna soba nad kinodvorano Braslovče 2 114 95,6 83 Osnovna Šola Galicija • 470 83,0 79,3 Osnovna šola V. Pirešica ■482 '97,7 79,3 Zadružni dom Gotdvije 776 ■ 96,8 . 87,6 Zadružni dom Gomilsko 181 100 73,9 Pri Kolšek Francu, Rezana 71 92,4 93,4 Zadružni dom Grajda vas 132 97 72,4 Pri Pinter Ivanu, Grajska vas kamnolom Jemejc^va klet, Grajska vas 43 100 40,5 21 100 85 menza Ingrada v Cmatevžu 102 100 60,8 pri Mahor Ivarfu, Zakl 41 100 53.3 Dom Svobode Griže - mala dvorana '440 94,8 58,4 Dom4 Svobode Griže -hala 443 93,7 67,8 TOZDjSigma v Zabukovici' 486 95,7 62,4 Osnovna šola Griže 255 99,6 58,2 Minerva Zabukovioa 225 86,6 66,3 pri Beškovnik v Zagrebenu 57 . 94,7 63 Dom kulture Letuš ' 430 99,5 82,3 Osnovna Šola Liboje 5 47 94,6 «■ 77,8 , v vro s torih KS Liboje 654 97,6 82,2 Osnovna šola Petrovče 945 94,3 81,4 Dom oskrbovancev Novo Celje 170 95,9 94,5 Gasilski dom Arja vas 390 92,2 82,4 pri Kralj Francu, Zaloška. gorica 123 99,1 77,4 Gasilski dom Drešinja. vas 236 93,9 79,4 Gasilski dom Levec 299 99,3 95,6 Zadružna enota Polzela 1 669 95,2 77,4 Zadružna enota Polzela 2 651 96,6 84,1 Dom upokojencev Polzela 110 100 99,1 Bife Pfeifer - Podvin Piri Štefančič Alojzu, Založe Pri Novak Jožetu, Orova vas Pri Leskošek - Breg Gasilski dom Ločica Zadružni dom Ponikva Pri Vasle Milanu, podkraj 98, e 89,9 100 98,1 . 96, 99,1 99 82.4 82.4 94.2 86.2 72,2 85.2 79.2 Zadružni dom - kinodvorana Prebold Gasilski dom Latkovavas Zadružni dom Kaplja vas Gasilci .dom Gornja vas Planinski dom Marija Reka 1342 557 228 286 196 94.2 96,8 94,4 98.2 89.3 72.0 64,5 64.0 58.1 74,9 Hmeljarski dom Šempeter 811 ' \ 95,5 67,7 Pri Piki Ivanu, Zg. Roje 100 98 78,8 Elektro Šempeter, Dobrteša vas 500 95,7 77,4 Pri Povše Ivanu, Podlog 192 97,8 74,9 Pri tiropot Silvestru, Zg. Grušovlje 116 100 84,5 Pr*3i Udrih Rudiju, Sp. Grušovlje 95 97,9 62,6 Pri Vasle Ladislavu - Kale 72 93,4 84,5 Pri GLušič Milanu, Zalog 67 79 75 Zadružni dom ŠeSče 270 98,5 88,9 Gasilski dom Matke 269 97,3 883 6 Zadružni dom Tabor 1 398 99 65,4 Gasilski dom Kaplja 300 95,8 68,3 Osnovna šola Loke 242 91,5 95,3 Zadružni dom Tabor 2 177 87,4 80,1 Hmeljarski dom Trnava 298 •• .'-''V7- 98,7 81,8 Zadružni dom Vinska qora 856 99.2 82.4 Menza kombinata Vransko 717 91,8 70,6 Pri Čvan v Tešovi 170 100 84,6 Pri Drolc Ivanki v Ločici 262 87,8 60,5 Pri Pistotnik Antonu v Prapročah 208 100 69,9 Pri Fermeniku v Limovcah 65 98,5 89,4 Gasilski dom Prekopa 244 99,6 86,1 Cestarska hiša Čep lje 168 98,8 75,6 1 2 3 4 Savinov salon 'Žalec 1.122 89,9 67,7 Blok 7, Soseska V Žalec 721 90,8 76,5 Kombinat Hmezad Žalec 1.028 . 92 80,3 Gasilski dom Ložnica 1 283 97,1 71,6 Gasilski dom Vrbje 435 95,4 78,4 Skupaj : 26.259 95,4 76,7 P od vrh. Po cesti, ki se je spremenila v hudournik, na volišče Mladi so bili polni smeha Večer. V krajevni pisarni je bdela žarnica in medlo osvetljevala prostor. Po cesti, ki se je izgubljala med domačijami, osameli traktor. Deset jih je bilo. Bili so polni smeha. Bili so mladi, zato so se smejali in si nagajali. Maloprej so prinesli kite jesenskega cvetja, ki ga še ni pomorila slana. Jure in Tone sta prinesla v košu narezanega smrečja. „Fantje in dekleta, gremo!” je dejal Jure. Vstali so in vzeli cvetje in vse drugo, kar so pripravili za okrasitev volišča. Dekleta so na podboje vrat pripela smrečje, vmes pa cvetje. Jure je razvil zastavo in kmalu je bilo volišče nared. „Lepo je, ljudje bodo veseli našega dela,” so modrovali. Ko je v bližnjem stolpu ura odbila enajst, so se odpravili domov. Držali so se za roke, Tone je igral na orglice, Jure pa si je segel v kuštrave lase in ukal, da je odmevalo čez hrib in dd. Dekleta so zapela in fantje so pritegnili s svojimi basi. Nihče ni bil zaspan. „Jutri smo prvi na volišču, kot smo se dogovorili,” je pribil Jure. „Ti Tone, ne pozabi harmonike, da bo bdj veselo!” ... Niso se pogovarjali o vrtcu, ki ga bodo gradili z referendumskimi sredstvi in ne o cesti, ki so jo spomladi pripravili za asfaltiranje, a je še vedno pdna lukenj. Pa se po tej cesti vsako jutro vozijo na delo. A ko bo asfalt, bo Éo hitreje. Tudi jim ni prišlo na misel, kako so, ne tako ddgo nazaj, životarili njihovi starši. Takrat je bil njihov zaselek pozabljen in komaj dostopen. Ljudje so živeli iz rok v usta in v dolino so hodili po kotanjastih poteh le po sol, vžigalice in drugo drobnarijo. Pa še za to ni büo vedno denarja. Sicer pa to sodi v preteklost in prav je, da mladi tega ne pogrevajo. Pomembna sta trenutek in jutrišnji dan. Njihov zaselek ni več odmaknjen. Ljudje delajo, domov priteka denar. Mladi si spletajo družinska gnezda doma. Zato vedri obrazi in sproščen smeh, zato si je Jure segel v kuštrave lase in ukal, kot bi hotel reči, da je to njihov čas, čas mladih . . . L.T. Vzpodbudni učni uspehi V Vzgojnoizobraževalni organizaciji Žalec smo ocenili učno-vzgojne uspehe osnovnih šol v šolskem letu 1978/79. Poprečen učni uspeh v občini je že dosegel 98,4 %, kar je za 0,5 odstotka bolje od regijskega poprečja. V 7 podružničnih šolah so uspešno izdelali razred vsi učenci in to v Letušu, Veliki Pirešici, Galiciji, Gomüskem, Orli vasi, Gotovljah in Ponikvi. Med centralnimi šolami pa so zabeležili najboljše uspehe — preko 99 % v Petrovčah, Preboldu in Vranskem. Od 4184 učencev, kolikor se jih je šolalo lansko šolsko leto v naših osnovnih šolah, jih je izdelalo 4115 učencev, 69 pa jih ni napredovalo, kar predstavlja 1,6 %. V regiji je ta odstotek celo 2,1 %. Vendar je tudi,to pri nas še preveč. Največ po-navljalcev je bilo v prvih, petih, šestih in sedmih razredih. Še vedno nismo mogli uveljaviti načela, da bi naj napredovali vsi učenci razredne stopnje. Iz pregleda negativnih ocen po predmetih še vedno močno izstopa matematika, saj je kar 101 učenec prinesel enko v spričevalu, sledi ji slovenski jezik z 49 nesrečneži (a ni čudno — pri materinem jeziku) in končno tuj jezik z 48 „cveki”. Pri drugih predmetih pa so le izjeme. Stanje se je kljub vsem znatno zboljšalo od' lani. Mora pa biti v tem letu še boljše. Mnogo i. Ta go razprave je bilo o osipu. Ta je znašal 8,7 % in je od prejšnjega leta porastel. V regiji pa je znašal 9,4 %, prav tako s porastom. Osip je važen podatek zaradi tega, ker nam pove, koliki del učencev ni uspešno dokončal osnovne šole v osmih letih. Ugodni rezultati učnovzgoj-nega dela so nedvomno plod boljših pogojev v naših šolah. Nekaj jih dela že v celoti v eni izmeni. Lepi prostori z dobro opremo in s primernimi učili ter drugimi pridobitvami se pri delu poznajo. Večina učencev že uživa šolske malice in kosila. V šolah so bili uvedeni oddelki podaljšanega bivanja. V Preboldu pa so bili že vsi razredi deležni celodnevne oblike dela. K uspehu je prispeval tudi dopolnilni pouk za tiste učence, ki jim pri posameznih predmetih ni šlo. Nekaj pa je bilo tudi dodatnega pouka za nadaijenej-še učence. Pa raznih krožkov je bilo na pretek, po interesu m potrebah. Samouprava učencev in svobodne dejavnosti so bile tudi v ireteklem šolskem letu živahne. )oseženih je bila vrsta uspehov na raznih področjih, zlasti ipor-tnem in kulturnem. Primanjkovalo pa je mentorjev, saj sicer zelo požrtvovalni učitelji vsega ne zmorejo. Žele si več zunanjih sodelavcev pri krožkih in vzgojnih dejavnostih. V učiteljskih zborih so se te dni dogovorili kako delo in uspehe še zboljšati. Zato vabimo starše in učence, da jim pri teh prizadevanjih pomagajo. JANEZ MEGLIČ P' D Resolucija o izvajanju srednjeročnega načrta razvoja občine Žalec v letu 1980 Osnutek ,,Resolucije o izvajanju srednjeročnega načrta razvoja občine Žalec v letu 1980", ki ga je pripravil izvršni svet in so ga obravnavali zbori skupščine občine, je v javni razpravi. Gre za zelo pomemben dokument, saj z njim določamo smernice gospodarskega in družbenega razvoja. ito V letu 1980 prehajamo v zaključno obdobje uresničevanja „Srednjeročnega načrta razvoja občine Žalec za obdobje 1976 — 1980". Ob tem je potrebno, da zjasti podrobno proučimo doseženo stopnjo dosedanjega razvoja in da se v letu 1980, ki je zadnje v tem petletnem obdobju, še bolj zavzamemo za izvedbo vseh tistih ukrepov, ki bodo zagotavljali čim doslednejšo izvedbo zastavljenih nalog. Ugotavljamo, da smo tudi v letu 1979, podobno kot v ostalih letih tega srednjeročnega obdobja, posvečali posebno pozornost nadaljnjemu razvoju samoupravnih odnosov, razvoju delegatskega sistema, krepitvi moči našega gospodarstva, predvsem stabilizacijskih nalog in pospeševanju gospodarske rasti na osnovi povečane produktivnosti dela. Dosežen razvoj v tem letu pa se kaže tudi na področju zaposlovanja, v hitrejši rasti življenjskega standarda in v krepitvi naše obrambne sposobnosti. Ob tem pa moramo odkrito poudariti, da imamo, poleg doseženih pozitivnih rezultatov, na območju naše občine tudi resne in pomembne družbeno -ekonomske probleme. Te je potrebno odgovorno obravnavati in se na vseh področjih zavzeti za njihovo reševanje. Poglobljenim ocenam lastnih slabosti morajo slediti tudi konkretne akcije v združenem delu, v krajevnih skupnostih in na drugih področjih. V predzadnje leto uresničevanja dmž-benega plana smo stopili tako v SR Sloveniji kot v žalski občini na gospodarskem področju z gibanji, ki so že na začetku leta kazala, da bi nadaljevanje /e-teh pomenilo resen odstop od predvidenih usmeritev v Resoluciji za leto 1979. Takšen nadaljnji razvoj je bilo potrebno čim hitreje zaustaviti, zato so ob polovici letošnjega leta tudi sledili ustrezni ukrepi, predvsem na področju zunanje trgovinske menjave in politike cen. Razumljivo je, da sprejeti administrativni ukrepi ne morejo trajati dalj časa in da moramo z začetkom leta 1980 na osnovi samoupravno dogovorjene ekonomske politike učinkovito odpravljati vse slabosti v našem gospodarjenju. Kljub temu pa se v začetku prihodnjega leta ne bomo mogli izogniti nekaterim posledicam letošnjih negativnih t Predvsem kaže opozoriti, da se bomo morali v sleherni organizaciji združenega dela bolj zavzeti za odpravljanje različnih, predvsem notranjih slabosti. Marsikje je produktivnost na zelo nizki ravni, opravka imamo s slabo organizacijo dela, premalo je prisotno prizadevanje za vnašanje sodobnih znanstvenih spoznanj v proizvodni proces. Preveč še vedno zaposlujemo novo delovno silo, ki je posebno na nekaterih območjih občine že primanjkuje. Sestav zaposlenih po izobrazbi in kvalifikaciji se še vedno zelo počasi spreminja, marsikje pa nam manjka sposobnih vodilnih delavcev. V organizacijah združenega dela še vedno premalo razmišljajo o problemih oskrbe s surovinami in z reprodukcijskim materialom, predvsem glede na probleme, ki nastajajo na področju uvoza. Mnogo več bo potrebno; posebno tam, kjer izvoza sploh ni ali pa je izredno skromen, vložiti prizadevanj za večjo izvozno usmeritev, saj si bo mogoče le na ta način zagotoviti možnosti za uvoz opreme in vsega ostalega. Močneje se bo potrebno tudi samoupravno povezati s tistimi organizacijami, s katerimi predstavljajo proizvodni procesi pomembno zaključeno celoto z razvito zunanjetrgovinsko menjavo. Vprašanje investicij na področju našega gospodarstva je gotovo področje, kjer smo bili v zadnjih letih neuspešni in ki mu moramo posvetiti vso pozornost. Zavzeti se moramo za čim hitrejšo izvedbo načrtovanih naložb. Zlasti je pomembna izgradnja regijske mlekarske industrije v Rušah, izgradnja Sl P-ove tovarne v Šempetru, investicija Aera in ostale. Bolj kot doslej se bodo morale naše organizacije združenega dela dohodkovno povezovat/( saj so izredno skromni primeri združevanja dela in sredstev. Številne naloge nas tudi v letu 1980 čakajo na področju planiranja. V naslednjem letu bomo morali nadaljevati izvajanje nalog, ki smo jih začeli v letošnjem letu, tako da bomo ob koncu leta 1980 sprejeli srednjeročni plan za naslednje petletno obdobje. Cilji in naloge, ki si jih zastavljamo za leto 1980, bodo zahtevale povečano Delo na cesti Šentilj — Podkraj. Krajani bi radi cesto še pred zimo asfaltirali aktivnost in odgovornost na vseh področjih gospodarskega in družbenega razvoja. Leto 1980 je tudi zadnje leto tega srednjeročnega obdobja, kar pomeni, da bomo morali vložiti maksimalna prizadevanja za realizacijo predvsem tistih opredeljenih nalog, kjer smo posebno v zadnjih letih nekoliko zaostajali. Predvsem pa moramo doseči intenzivnejši razvoj gospodarstva, ki ga je potrebno glede na hiter razvoj družbenih dejavnosti okrepiti. Realizacija nalog iz Resolucije za leto 1980 je obveznost vseh občanov in delovnih ljudi občine, posebno pa posameznih nosilcev našega razvoja: od krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in ostalih. Izvedba številnih nalog je odvisna tudi od dosledne realizacije sprejetih določil in obveznosti samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Problematika izvajanja in financiranja zdravstvenega varstva Težko usklajevanje potreb občanov z materialnimi zmožnostmi Zdravstveno varstvo obsega sistem ukrepov, prizadevanj in dejavnosti za varovanje, krepitev in povrnitev zdravja, izboljšanje zdravstvenih razmer, preprečevanje in zmanjšanje obolenj ter invalidnosti, zgodnje odkrivanje in pravočasno ter učinkovito zdravljenje bolezni, rehabilitacijo obolelih ter poškodovanih. Zdravstveno varstvo je del družbene reprodukcije in važen dejavnik produktivnosti dela, obrambne sposobnosti in sodi med bistvene elemente socialne politike. Program izvajanja zdravstvenega varstva je opredeljen v Samoupravnem sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Žalec za obdobje 1976 — 1980. Ker pa je obseg izvajanja zdravstvenega varstva podrejen trenutnim potrebam občanov, katere je marsikdaj težko ali skoraj nemogoče načrtovati, prihaja v interesni skupnosti za zdravstvo do problema, kako zagotoviti sredstva za pokrilje že nastalih stroškov. Ugotovljena problematika ob analizi devetmesečnega poslovanja Občinska zdravstvena skupnost je zaključila finančno poslovanje v 9 mesecih 1979 z negativnim finančnim rezultatom — primanjkljajem v »višini 7.439.000,00 din. Približno 2/3 omenjenega primanjkljaja gre na račun nedoseženih prihodkov skupnosti in 1/3 na račun prekoračenega programa. Pri bolj podrobnem pregledu sredstev prekoračenega programa ugotavljamo, da se je največ sredstev porabilo za prevoze z reševalnimi avtomobili, za bolnišnično zdravstveno varstvo, za zdraviliško zdravstveno varstvo ter za nadomestila in druga povračila, kjer smo že v 9 mesecih porabili 95,52 % razpoložljivih sredstev. Začasna nezmožnost za delo. Ob vsakokratni analizi poslovanja Občinske zdravstvene skupnosti Žalec ugotavljamo, da se izredno prekoračujejo sredstva za zagotovitev socialne varnosti in druga nadomestila (v primem bolezni, nege, nesreče pri delu, poklicne bolezni, porodniški dopust, pogrebnine .. .). Ob takšnih podatkih se nam zastavlja vprašanje, ali smo res tako bolan narod ali so vzroki za taksno odsotnost z dela drugje. Krivdo za takšno stanje moramo iskati pri vseh prizadetih in tudi rešitev tega problema je odvisna od njih. To so delovne organizacije^ zdravstveni delavci in posamezniki — občani. Večina kadrovskih služb v delovnih organizacijah ne posveča odsotnosti z dela zaradi bolezni potrebne pozornosti. Premalo so poveza- ni z zdravstvenimi delavci, da bi skupno ugotavljali in reševali tekočo problematiko. Le malo je tistih iz organizacij, ki najdejo pot do obratnega zdravnika in se pozanimajo za zdravstveno stanje svojih delavcev. Na drugi strani pa ugotavljamo preobremenjenost zdravstvenih delavcev, ker jih je premalo. Tako imajo manj časa za posameznega bolnika in prav gotovo marsikdaj podpišejo potrdilo o nezmožnosti za delo, ko ta ni upravičena. Drag problem je pogosta menjava zdravnikov po ambulantah, kar povzroča, da občani izkoriščajo svoje pravice. Tako ponovno ugotavljamo, da se marsikdaj zavedamo samo svojih pravic, obveznosti pa puščamo bolj ob strani. Problem je v tem, da končne finančne posledice nosimo vsi v združenem delu, ker smo se obvezali, da bomo sredstva za nadomestila pokrili v takšni višini, kot bodo izplačana. Poseben problem je tudi izostanek z dela zaradi nege družinskega člana. Vemo, da je veliko otrok v vzgojno varstvenih ustanovah in da le-tega ne morejo obiskovati, če zbolijo. Zato tudi izostanek zaradi nege izredno narašča. V času sezonskih poljskih del tudi opažamo porast staleža, kar prav gotovo ni odraz poslabšanja zdravstvenega stanja v tistem obdobju, temveč tega, da delavci preveč izkoriščajo svoje pravice. Tudi nesreče, ki se evidentirajo kot nesreče na poti na delo, so marsikdaj nastale na drag način. Se bi lahko naštevali problematiko s tega področja. Naša naloga je, da na vse to opozorimo in skušamo prispevati k rešitvi problema. Zdravstveno varstvo izven regije. Zelo je poraslo uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva v zdravstvenih ustanovah izven naše regge. Problem je v tem, ker s temi zdravstvenimi organizacijami nimamo sklenjenih samoupravnih sporazumov o menjavi dela in niso v ničemer vezani ne na delovni ne na finančni program. Njihove storitve moramo plačati v celoti in v neomejenem obsegu. Večina od njih ima celo v ceni svojih storitev 10 % za investicije na svojem področju. Tako nam odhajajo sredstva izven regije, ki bi jih lahko bolj koristno uporabili doma. Vzrokov za to je več: zdravstveni delavci premalo poznajo ekonomsko poslovanje, ne vedoč, da s tem, ko v neupravičenih primerih izdajajo napotnice za izven regije „tanjšajo kruh sebi“, predolge čakalne dobe v Zdravstvenem centra v Celju in prezahtevnost pacientov, ki pri zdravniku dobesedno izsilijo napotnico za zdravstveno ustanovo izven regije, sklicujoč se na pravico o prosti izbiri zdravnika. Realizacija fizičnega obsega dela izvajalcev zdravstvenega varstva Ob pregledu fizičnega obsega dela ugotavljamo, da se obseg dela v nekaterih dejavnostih prekoračuje, v dragih pa ni dosežen. V ŽD Žalcu in njegovih postajah se obseg dela giblje v zastavljenih okvirih, razen pri otroškem zdravstvenem varstvu predvsem v zobozdravstvu, kjer se obseg dela občutno prekoračuje. Za to so tudi znani vzroki (novi prostori, novi kadri, poudarek na izvajanju prednostnih nalog). Prekoračen je tudi obseg dela pri zdravstvenem varstvu borcev NOB. Drugačna slika pa se nam kaže pri analizi programa dela specialističnih ambulant. Pri teh ambulantah ugotovimo, da je število obiskov v vseh preseglo planirano višino. V nevropsihiatrični ambulanti, v infekcijski ambulanti, v dispanzeru za žene in v pediatrični ambulanti pa je že preseženo celotno planirano število obiskov. Število oskrbnih dni na bolnišničnih oddelkih pa se, razen na infekcijskem oddelku, giblje v zastavljenih okvirih. Svoj program dela pa je indeksno najbolj prekoračil Center socialne medicine in higiene Celje. Temu je vzrok epidemija na področju naše občine, obvezno cepljenje nekaterih kategorij prebivalstva proti tetanusu in tifusu in pa varnostni ukrepi v zvezi s steklino. Da bi v celoti razumeli problematiko zdravstvenega varstva, ne smemo gledati samo finančne pokazatelje, temveč preko opravljenega obsega dela iskati vzroke takšnega stanja. Vzroke za to lahko najdemo v zdravstvenem stanju prebivalstva naše občine, kije obdelano v analizi Socialno medicinsko, epidemiološko in higiensko stanje v občini Žalec, ki jo je izdelal Center za socialno medicino in higieno iz Celja. Omenjeno študijo so prejele vse delovne organizacije, obravnavala jo je tudi občinska skupščina in skupščina zdravstvene skupnosti. Iz te analize je razvidno, da so prekoračitve obsega dela posledica zdravstvenega stanja v naši občini (starostna struktura, kronična obolenja, slabo mentalno zdravje, higiensko-epidemiološka situacija na robu dopustnosti...) in da je izboljšanje stanja na področju zdravstva odvisno, ne le od zdravstvenih delavcev, temveč tudi od mnogih dragih dejavnikov. Ne nazadnje od tega, koliko bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju investirali v izboljšanje tehnologije, izboljšanje pogojev dela, koliko bomo prispevali za dvig higiensko epidemiološkega stanja (čistilne naprave v OZD, preventivna vzgoja) in koliko bomo investirali v prosvetljevanje nas vseh, da bomo spoznali vzroke za takšno stanje in ne le ugotavljali posledice. GRILANC PIROŠKA Uresničevanju kadrovske politike več pozornosti Ob spremljanju uresničevanja kadrovske politike v organizacijah združenega dela ugotavljamo, da kadròvska politika kljub sprejetim resolucijam, družbenim dogovorom in drugim dokumentom še ni postala v celoti integralni del poslovne politike organizacij združenega dela. Uresničevanje ustave, predvsem pa zakona o združenem delu zahteva, da se delavci v združenem delu in občani v krajevnih skupnostih ter družbenopolitični skupnosti zavestno in načrtno vključujejo v oblikovanje in uresničevanje kadrovske politike na vseh področjih. Ugotavljamo, da v vseh tistih družbenih okoljih, kjer razvoj samoupravnih odnosov zaostaja, zaostaja tudi podružbljanje kadrovske politike. V večini takih primerov gre za odtujenost kadrovske politike od delovnih ljudi in občanov, fo se manifestira v nekaterih znanih pojavih: vztrajanje na opravljanju nalog, katerim posamezniki niso več strokovno dorasli, prevzemanje kadrov s pomočjo preplačevanja, protekci-je pri napredovanju ipd ... Take pojave lahko odpravljamo s tem, da v večji meri uveljavljamo samoupravno odločanje, hkrati pa moramo usposabljati delavce za prevzem zahtevnejših nalog, da bi omogočali tudi uspešnejše izvajanje reelekcij ter smotrno izbiro kadrov za posamezna dela in naloge, kar je bistvena sestavina kadrovske politike. Pri oceni stanja na področju uresničevanja kadrovske politike je ugotovljeno, da se izobrazbena struktura spreminja počasi, v resoluciji o izvajanju srednjeročnega načrta razvoja občine v letu 1980 opredeljujemo možnost dviga izobrazbene strukture predvsem z vključitvijo štipendistov v zaposlitev, predvsem tistih, ki so že na osnovi kadrovske štipendije vezani na združeno delo. Ena izmed zelo pomembnih nalog pri uresničevanju kadrovske politike v naslednjem obdobju je načrtovati potrebe po kadrih v skladu z dogovorom in smernicami tako, da upoštevamo pri planiranju potreb po kadrih razvojne programe organizacij združenega dela, organizacijo in delitev dela. tehnologijo in tehnično opremljenost, sestavo kadrov in njihov razvoj, predvidene odhode kadrov ter zunanje in notranje kadrovske vire. Z večjo odgovornostjo kot doslej je potrebno pri snovanju investicijskih projektov teamsko ugotavljati, kakšne so razpoložljive in bodoče kadrovske možnosti za realizacijo posameznih investicijskih programov. Dejstvo namreč je, da ne le v naši občini, temveč v vsej celjski regiji, z rednim prilivom kadrov v delovni kontigent nismo v stanju pokriti vseh potreb po kadrih. Poleg pomanjkanja kadrov je prisotno tudi neskladje v smislu kvalifikacijske strukture, kar je pogojevala neusklajenost med izobraževalno sfero in potrebami združenega dela po kadrih. Na področju štipendijske politike bo potrebno vnašati med kriterije štipendiranja takšne, ki bodo zagotavljali, da bo štipendijska politika faktor usmeijanja mladih v tiste poklice, ki jih združeno delo potrebuje že sedaj in v bodoče. Čeprav je znano, da je podeljenih kadrovskih štipendij vsako leto več. pridatki namreč kažejo 20 % več podeljenih kadrovskih štipendij, je vseeno prisotno dejstvo, da je odstotek lastnega kadrovskega vira v nekaterih organizacijah združenega dela preskromen. V letu 1980 si moramo prizadevati predvsem za: — vzgojo, razvoj in uveljavitev človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki v združenem delu skladno z družbenimi in s svojimi sposobnostmi ter pridobljenim znaijem tvorno •sodeluje pri ustvarjanju, delitvi in porabi ustvarjenih dobrin socialistične samoupravne družbe — zagotavljanje delovanja delegatskega sistema, tako da bomo aktivno delovali pri zagotavljanju kadrovskih in vseh drugih pogojev za učinkovito delovanje delegacij v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter krajevnih skupnostih — hitrejše premike pri odpravljanju razlik med zahtevano in dejansko kadrovsko strukturo — strokovno dograjevanje in izvajanje metodologije vrednotenja del in nalog na osnovi dobro pripravljenih razvidov del in nalog — sprejemanje in izvajanje programov strokovnega, idejnopolitičnega in družbenoekonomskega izobraževanja kadrov — ažurno vodenje kadrovske evidence — sporazumevanje o ustanavljanju in razvijanju kadrovskih služb organizacij združenega dela ali skupnih kadrovskih služb za strokovno izvajanje kadrovske funkcije za več manjših organizacij združenega dela — preverjanje izvajanja demokratično sprejete kadrovske politike ter učinkovitosti posameznih kadrovskih odločitev in to neposredno preko Realizacija take politike pa zahteva tudi samoupravnih organov, delavske kontrole in ustrezno organizirane in strokovno usposobljene družbenopolitičnih organizacij ter skupščine službe tako v organizacijah združenega dela kot udeležencev družbenega dogovora in njenih * družbenopolitični skupnosti, organov. VERA OREŠNIK Usmeritev na Ulil rocju občine Žalec v letu 1980 I. Ocena doseženih rezultatov v letu 1979 Izhajajoč iz ciljev, opredeljenih v resoluciji o izvajanju srednjeročnega načrta razvoja občine Žalec v letu 1979 ter rezultatov, ki jih bo po ocenah združenega dela mogoče doseči do konca leta 1979, lahko trdimo, da ciljev resolucije na področju gospodarjenja za letošnje leto ne bomo v celoti dosegli. Na področju investicij, kjer smo za letošnje leto načrtovali za 771.259 tisoč din naložb oz., če upoštevamo še prenešene naložbe iz prejšnjih let, bi le te morale znašati kar preko 1.200.000 din, bomo analizirali le 412.463 tisoč din vlaganj, ali kar 820 milijonov din manj, kot smo planirali. Pri tem moramo opozoriti na to, da v letošnjem letu ponovno ni prišlo do načrtovane izgradnje mlekarne, farme bekonov in Sip ove tovarne Temeljni kamen za novo trgovino na Polzeli kmetijskih strojev — torej objektov, ki so bili prioritetni in so regijskega in republiškega pomena. Naslednje področje, kjer smo prav tako močno pod planom, je področje ekonomskih odnosov s tujino. Kot cilj v letošnjem letu, smo si zastavili 100 % pokrivanje uvoza z izvozom. Dejansko pa ocenjena stopnja pokrivanja znaša okrog 57 % in to zaradi dejstva, da se je uvoz gospodarstva, namesto planiranih 9% povečal za 49 %. Vzrok takšnemu stanju je prav gotovo tudi negotova situacija glede preskrbe s surovinami in repro-materiali iz uvoza v letu 1980, tako da si OZD skušajo vse to zagotoviti, kolikor je pač možno, do konca tega leta. Će smo za zgoraj omenjena področja trdili, da močno zaostajamo za planom, pa je situacija glede doseganja ostalih ciljev oz. planiranih stopenj rasti posameznih kategorij bolj razveseljiva. Tako bomo dosegli planirano 10% realno stopnjo rasti udeleženega proizvoda, saj se bo po ocenah le ta povečal nominalno za 33 %, kar v celoti zadošča za realizacijo postavljenega cilja. Osnovni cilj, t. j. umiritev rasti zapodenih, je bil dosežen tudi na področju zaposlovanja, saj predvidevamo, da se bo število zaposlenih do konca leta povečalo za 3 %. Prav tako pa je družbena produktivnost, t. j. družbeni proizvod na zaposlenega, naraščala po planirani stopnji. Ob vsem tem pa obstojajo še številni problemi, ki so že dalj čdsa prisotni v gospodarstvu naše občine in ki se kljub vsakoletnim prizadevanjem še vedno pojavljajo kot slabosti in sicer: — neugodni strukturni premiki oz. padanje deleža industrije v strukturi gospodarstva — poslovanje panoge kmetijstva na meji rentabilnosti — nizka akumulativna in reproduktivna sposobnost OZD gospodarstva —. prepočasno uveljavljanje procesov združevanja sredstev in dela II. Usmeritev v letu 1980 Težišče aktivnosti družbenoekonomskega razvoja naše, občine bo v letu 1980, glede na razvojne usmeritve srednjeročnega načrta razvoja naše občine v letih 1976 - 1980 ter glede na temeljne razvojne usmeritve SR Slovenije v letu 1980, usmerjeno, na naslednja ključna področja j — nadaljnje uveljavljanje samoupravnih druž-bcno-ekonomskih odnosov na vseh področjih združenega dela — pospešeno izvajanje tistih nalog, kjer doslej najbolj zaostajamo, predvsem na področju realizacije investicij in ekonomskih odnosov s tujino — racionalno in bolj učinkovito izrabo materialnih, kadrovskih in drugih proizvodnih pogojev, s končnim ciljem zagotovitve večjega celotnega prihodka in dohodka — prizadevati si, da se v vseh sredinah sprejmejo konkretni ukrepi za varčevanje z materiali in energijo ter da se okrepijo prizadevanja za substitucijo surovin in materialov iz uvoza povsod tam, kjer je to možno — za realizacijo cilja ustvariti večji dohodek ter stabilnejše pogoje gospodarjenja morajo delavci v TOZD krepiti medsebojno povezovanje na načelih skupnega prihodka in dohodka, pospešeno uvajati sodobne tehnološke postopke, posodabljati organizacijo dèla ter intenzivneje vključevati dosežke sodobne znanosti v neposredno proizvodnjo — ob vsem tem morajo delavci v TOZD materialne proizvodnje ter v drugih OZD skrbeti, da bodo sredstva za OD naraščala počasneje od sredstev za razširitev materialne osnove dela ter da bodo sredstva za OD naraščala počasneje od sredstev za razširitev materialne osnove dela ter da bodo sredstva za osebno in skupno porabo naraščala počasneje od rasti dohodka — uveljavitvi sistema družbenega planiranja je v letu 1980 potrebno namenitfustrezno pozornost in skladno s tem omogočiti realizacijo vseh nalog in aktivnosti potrebnih za izdelavo srednjeročnega plana 1981 — 1985. Z uresničevanjem naštetih globalnih usmeritev bo mogoče uresničiti nekatere osnovne cilje, ki smo sijih zastavili za leto 1980 in sicer: — hitrejša rast družbenega proizvoda in produktivnosti — intenzivirati proizvodne procese predvsem v OZD industrije — povečati akumulativno in reproduktivno - sposobnost gospodarstva \ — preprečiti neugodne strukturne premike v našem gospodarstvu — doseči višjo stopnjo realizacije investicij ter ugodnejše odnose med uvozom in izvozom (višja stopnja pokrivanja) Materialni okviri razvoja v letu 1980 bi bili na ta način sledeči: — rast družbenega proizvoda po realni stopnji 10% tako, da bi ta znašal v letu 1980 3.422.367 tisoč din oz. nominalno za 32 % več, kot bomo dosegli ob koncu leta 1979 — naraščanje družbene produktivnosti po realni stopnji 6 — 7 % — rast števila zaposlenih za 3 % . — realno rast OD za 1 - 2 % tako, da bi poprečni OD v gospodarstvu znašal 7.422 din — realizacija investicij v višini 836.176 tisoč din, kar predstavlja 24,4 %družbenegaproizvoda planiranega za leto 1980 — rast izvoza po 14% stopnji ter 430% rast uvoza, tako da bi dosegli le 50 % pokrivanja .uvoza z izvozom. Takšna usmeritev izhaja iz planov OZD za leto 1980, vendar je v celoti ne moremo sprejeti, saj moramo težiti, da se izvozno — uvozna bilanca občine uravnovesi. ŠEPEC ANDREJ Naloge na j V • Ulil irocju gospodarjenja s prostorom v letu 1980 Tudi na področju gospodarjenja s prostorom prehajamo v letu 1980 v zaključno obdobje uresničevanja „srednjeročnega načrta razvoja občine Žalec za obdobje 1976 — 1980”. Ob tem je nujno potrebni) izpostaviti nekatere neodložljive, izredno pomembne in zahtevne naloge, ki nedvomno pogojujejo nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj občine. Menimo, da so v naslednjem letu ključne naloge na področju gospodarjenja s prostoran v naslednjih usmeritvah: — na področju urbanizma bomo morali opraviti nekatere izredno pomembne in tudi zahtevne naloge. Posebna skrb bo namenjena dograjevanju in spremljanju že sprejetega prostorskega plana in urbanističnega programa občine. Priznati moramo, da smo po sprejetju tega pomembnega dokumenta v decembru 1977 pa do sedaj nekoliko zanemarili vprašanje spremljanja in dograjevanja urbanističnega programa. Ne smemo dopustiti,1 da bi se vloženo delo in denar za izdelavo teh dokumentov razvrednotilo, zato moramo za to področje zagotoviti kadrovske in finančne kapacitete. Za realizacijo navedenih nalog smo že imeli ustrezne razgovore pri nosilcu teh nalog — zavodu za načrtovanje v Žalcu, kjer je izkazana polna pripravljenost za te naloge. Prav gotovo bomo v letu 1980 nadaljevali z izdelavo zazidalnih načrtov, ki jih financira stavbna zemljiška skupnost, izdelavo urbanističnih načrtov, skupinskih lokacij, lokacij za individualno stanovanjsko gradnjo in še nekatere druge naloge. — Na področju komunalne dejavnosti bodo v tem letu naloge usmerjene predvsem v modernizacijo cestnih odsekov, skladno s programom samoupravne komunalne interesne skupnosti, krajevnih skupnosti in republiške skupnosti za ceste. Po programu republiške skupnosti za ceste bo dokončana obvoznica Žalec, urejene bodo prometne razmere v Šempetru, dokončana bo modernizacija ceste Polzela — Velenje in Vinska Gora — Velenje. Nadaljevala se bo modernizacija ceste Prebold - Trbovlje in rekonstrukcija ceste mala Pirešica — Vinska gora. Problematika ekonomskih odnosov Izhajajoč iz temeljnih ciljev, opredeljenih v Resoluciji in razvojnih usmeritvah srednjeročnega načrta družbeno ekonomskega razvoja občine v letih 1976 — 1980, in izvršenih analizah lahko ugotavljamo, da postavljenih ciljev ne bomo* dosegli v celoti. Največje je zaostajanje na področju investicij in ekonomskih odnosov s tujino. Področje ekonomskih odnosov s tujino zajema predvsem dejavnost v zunanji trgovini (uvoz, izvoz) ter medsebojno sodelovanje na področju tehnologije in znanosti. Načrtovana pozitivna bilanca med izvozom in uvozom ni bila dosežena, čeprav dejanski rezultati kažejo, da se je izvoz gibal v skladu z načrtovano stopnjo rasti in da se je namesto planiranih 15 % povečal le za 1 %, se je pa močno povečal uvoz in to za 49%, namesto planiranfli 9 %. Posledica tega je le 57, % pokrivanja uvoza, kar je seveda močno pod planom. Naslednji pregled nam pokaže najpomembnejše izvoznike in uvoznike, njihovo doseženo in planirano realizacijo za leto 1979: I. Izvoz Hmezad — Export—import SIP — Šempeter TT - Prebold Hmezad — Notranja trgovina KI Liboje Juteks Aero - Kemija Šempeter Minerva v US dolarjih planirano realizirano 8.400.000 4.742.000 4.500.000 4.726.065 2.250.000 2300.000 1.600.000 608.122 1.200.000 848300 915.000 2.268.000 Uvoz DEM - Podlog Juteks — Žalec TT — Prebold Aero — Šempeter TN — Polzela SIP — Šempeter Minerva — Zabukovica KO-TO INDE - Vransko Garant — Polzela KI Liboje Ferralit — Žalec 9.297.000 8.090.000 8.000.000 7.273.370 4.913.670 4.579.200 3.213.600 971.800 921.000 750.000 694.440 Za naslednja leta se kaže ena glavnih nalog ekonomske politike v intenziviranju rasti izvoza in v zagotovitvi, da bo izvoz blaga in storitev rasel po stopnji približno 6 %, kar je bistven pogoj za uresničevanje povečanja proizvodnje. Celoten uvoz pa mora ostati na ravni prejšnjrii let, pri čemer še lahko poveča uvoz reprodukcijskega materiala in surovin za 3,5 %, uvoz opreme in blaga pa zniža. Razmerja v gibanju izvoza in uvoza ob najemanju zunanjüi sredstev bi morala zagotoviti, da bo deficit plačilne bilance nižji kot v letu 1979. Izvozna usmeritev gospodarstva mora biti okrepljena s skladnejšimi blagovno denarnimi razmerji na notranjem trgu, s krepitvijo konkurenčne sposobnosti gospodarstva in z ustvarjanjem večje ekonomske zainteresiranosti združenega dela za izvoz. ERNEST RAMŠAK - Stavbna zemljiška skupnost bo v letu 1980 izvrševala naloge s področja priprave in opremljanja nezazidanüi stavbnöi zemljišč občine Žalec po sprejetem programu za leto 1980. Prioriteto za pravočasno pripravo in opremljanje stavbnöi zemljišč bodo imele nerealizirane naloge programa urejanja za leto 1979 za vse vrste gradenj, družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo - blokovno in individualno ter objektov posebnega družbenega pomena ter industrijskdi objektov. Področje družbeno usmerjene blokovne gradnje narekuje izvajanje priprav in opremljanja stavbnega zemljišča za objekte v Zabukovici, Žalcu, Šempetru, Polzeli in Preboldu. Sklenjen samoupravni sporazum o izločanju sredstev za financiranje izgradnje komunalnih objektov in naprav zagotavlja določen vir sredstev, ki pa ne zadošča trenutnim potrebam kritja investicijskfii programov izgradnje objektov in naprav v določenih soseskah, zato je potrebno predvideti dodatne vire financiranja izgradnje komunalne infrastrukture. Individualna gradnja — priprava in opremljanje stavbnöi zemljišč obsega dela v Soseskah V Žalec, Grič — Griže, Prebold nad tovarno, Vransko I ter Breg pri Polzeli. Intenzivno je potrebno nadaljevati akcijo, da postane individualna stanovanjska gradnja prav tako družbeno usmerjena gradnja. V prihodnje je potrebno posvetiti večjo pozornost programirani izgradnji spremljajočih objektov vzporedno z izgradnjo določene stanovanjske soseske. Program stanovanjske izgradnje mora vsebovati tudi izgradnjo teh objektov, ker je osnova za izdelavo investicijskih elaboratov izgradnje skupnöi komunalnöi objektov in naprav. — Komunalno podjetje Žalec se mora bolj kot doslej vključiti v razreševanje nekaterih ključnih problemov na področju.komunalnega gospodarstva. Za realizacijo te naloge se mora primemo usposobiti, organizirati in opremiti. 880.000 550.000 1.068.963 476.100 Izgradnja in modernizacija lokalnöi in nekategoriziranih cest bo potekala skladno s programom samoupravne komunalne interesne skupnosti. V ta namen se bodo združevala sredstva občanov, krajevnöi skupnosti in organizacij združenega dela in druga. — V zvezi z odvažanjem odpadkov bo potrebno zagotoviti dosledno izvajanje sprejetega odloka o ravnanju z odpadki. Pooblaščena organizacija Komunalno podjetje Celje - TOZD Javne naprave bo organizirala odvoz odpadkov na celotnem območju občine. Uporabniki dosedanjih nedovoljenih odlagališč bodo izvedli sanacijo navedenih odlagališč in preprečili vsako nadaljnje nepravüno odlaganje odpadkov. — Na področju vodnega gospodarstva se bo nadaljevala regulacija Bolske na Gomilskem, izgradnja inundacijskega objekta v Kasazah in dela na ojezeritvi v Vrbju. Vzdrževanje vodotokov vseh kategorij bo osredotočeno na vodnogospodarskih objektih z dogovorjenim deležem, kamor sodi tudi večina vodotokov (Konjiščica, Bolska, Ložnica, Pirešica, Artišnica in Bistrica). Vodno gospodarstvo bo sodelovalo s sredstvi tudi pri sofinanciranju izgradnje I. faze primame kanalizacije in čistilnih naprav v občini. Hidromelioracije kmetijskih zemljišč se bodo izvajale po sprejetem programu. — Pri izgradnji vodovodov se bodo izvajala dela na dokončanju vodovoda Polzela, ojačitvi obstoječih vodovodov z novimi izviri (Tabor in Žalec) in nadaljevanju širitve vodovodnega omrežja na območju, kjer še ni redne oskrbe s pitno vodo. Posebna pozornost pa bo namenjena oskrbi z vodo na hribovitem obrobju doline (Dobrovlje Kale, Studence). V naslednji številki Občana pa še nekaj o nalogah na področju stanovanjskega gospodarstva, izgradnje telefonskega omrežja in izgradnji elektrogospodarstva v naši občini. IVAN GLUŠIČ Glavni vzrok tako povečanega izvoza 'napram izvozu se kaže predvsem v preveliki bojazni OZD, ki so maksimalno izkoriščale svoje možnosti uvoza reprodukcijskega materiala in surovin, zaradi negotove situacije v svetu, kot posledice pomanjkanja glavnih surovin (nafte), določerrih restikcijskih ukrepov, ki so v veljavi ali pa se predvidevajo. Povečanje uvoza se kaže tudi kot nuja, sajo so nekatere OZD direktno vezane na uvoz, zaradi svoje proizvodne orientiranosti. Tako povečan uvoz na ,nalogo“ pa seveda ruši celotno uvozno - izvozno ravnotežje, ki se kaže v celotnem gospodarstvu kot deficitarnost plačilne bilance. V naslednjem letu delovne organizacije planirajo: Izvoz SIP - Šempeter Hmezad — export — import Juteks Žalec TT - Prebold Garant — Polzela Aero — Šempeter KO-TO INDE - Vransko Minerva - Zabukovica TN — Polzela Ferralit — Žalec v USA dolarjöi 5.382.500 5.337.000 2.400.000 2300.000 1315.000 1.100.000 977.000 655.700 532.631 500.000 II. Uvoz TN — Polzela TT - Prebold Minerva Juteks Aero KI Liboje SIP - Šempeter 4.852.000 3.484309 4.100.000 5.600.000 3.100.000 2.270300 2.820.000 3347.000 2.299.000 4.281.000 1.504.000 69Ò.000 1.300.000 3.487.705 Krajevne skupnosti in njihova vloga v okviru širše družbeno politične skupnosti Datajl iz proizvodnje v SIP Šempeter Naloge, dolžnosti in obveznosti krajevnih skupnosti izredno hitro naraščajo in se iz dneva v dan množijo. Krajevne skupnosti skušajo zahtevane naloge uresničevati, vendar ne vse z enako prizadevnostjo. Vsem krajevnim skupnostim tudi niso dani enaki pogoji, ki so lahko odločilnega pomena kako, na kakšen način in kdaj bodo liiko le-te uresničile zastavljene cilje ali pa izvedle časovno opredeljene naloge. Na območju naše družbeno politične skupnosti (občine) je oblikovanih 20 krajevnih skupnosti, ki pa še vedno nimajo vseh zagotovljenih ustreznih prostorov, v katerih bi lahko organizirale vrsto dejavnosti, za katere niso samo zadolžene ampak tudi odgovorne. Kadrovski problemi, s katerimi se krajevne skupnosti srečujejo, so pogosto ena izmed najtrših ovir na poti k zastavljenim ciljem. Manjše krajevne skupnosti navajajo problem, da so številčno prešibke, zaradi česar iz svoje sredine ne morejo kadrovati vseh potreb, ki pa, resnici na ljubo povedano, niso majhne. Pogosto se v najrazličnejših aktivnostih srečujejo isti ljudje, ki jim razvoj in napredek lastnega kraja in občine odtehta izgubljen prosti čas. Velja pa tudi opozoriti na drugo skrajnost, ki ni redko prisotna v naši družbeno politični stvarnosti. Gre zato, da prihaja v nekaterih krajevnih skupnostih do odtujevanja odločanja delovnih ljudi in občanov, do koncentracije odločanja v ozkih vodstvenih skupinah in do nezanimanja delovnih ljudi in občanov za samoupravljanje v krajevni skupnosti. Finančno materialne osnove za izvajanje dejavnosti v krajevnih skupnostih so izredno neizenačene. Krajevne skupnosti, ki na svojem območju nimajo temeljnih organizacij združenega dela, običajno tudi nimajo čvrstih virov za financiranje svojih potreb. V občini Žalec vsako leto pripravimo družbeni dogovor, na osnovi katerega se iz organizacij združenega dela združujejo sredstva, ki le do neke mere zagotavljajo uresničevanje sprejetih letnih programov krajevnih skupnosti. Izhodišče, na osnovi katerega smo ta sredstva oblikovali, je bilo število krajanov iz določene krajevne skupnosti zaposlenih v posamezni temeljni organizaciji združenega dela ter vsako leto dogovorjena količina sredstev na posameznega zaposlenega krajana. Žal tega družbenega dogovora za leto 1979 v naši občini od 108 podpisnic ni podpisalo kar 32 podpisnic. Med njimi so tudi take, ki zaposlujejo veliko število delavcev, kar pomeni, da so krajevne skupnosti v veliki meri prikrajšane za delež --finančnih sredstev, ki jim bi bü še kako potreben. Morda se vse premalo zavedamo, daje delavec v organizaciji združenega dela prisoten kot proizvajalec le 42 ur tedensko, in daje krajan katerekoli krajevne skupnosti preostalih 126 ur tedensko. Tam pa običajno uresničuje celo vrsto svojih interesov in potreb, od katerih je dovolj, če omenimo le redke, kot na primer komunalno ureditev kraja, otroško varstvo, preskrbo z živili in drugimi življenjskimi potrebščinami. Res je, da nekatere organizacije združenega dela odklanjajo pavšalno financiranje krajevnih skupnosti po delavcu. Vprašanje pa je, ali bodo v bodočem srednjeročnem razvojnem obdobju 1981—85, ko bodo krajevne skupnosti razpolagale s svojimi, na najdemokratičnejši osnovi sprejetimi razvojnimi programi, pripravljene le-te financirati in se seveda dogovarjati z vsemi krajevnimi skupnostmi, od koder prihajajo na delo njihovi delavci. Vse krajevne skupnosti v naši občini so k pripravi izhodiščnih dokumentov, kot so: analiza stanja krajevne skupnosti, analiza razvojnih možnosti krajevne skupnosti, smernic in elementov za pripravo planov resno pristopile in torej ni več bojazni, da bi svojih razvojnih planov ne oblikovale, kajti ravno krajevne skupnosti se, poleg organizacij združenega dela, pojavljajo kot temeljni nosilci planiranja za sestavo srednjeročnih razvojnih planov za obdobje 1981-1985. Velik delež srednjeročnih planov krajevnih skupnosti predstavlja že pravkar izglasovan referendumski program v občini Žalec, katerega bodo seveda v svoje razvojne programe krajevne skupnosti vnesle v obliki smernic in elementov v tistem obsegu, ki je posamezni krajevni skupnosti namenjen za dosego, skozi planske dokumente, zastavljenih ciljev. Potrebno pa bo še mnogo truda in naporov, kakor tudi razumevanja delovnih organizacij za financiranje tistih potreb krajevnih skupnosti, kijih program referenduma ne vsebuje. Z željo, da bi krajevnim skupnostim pomagali premostiti težave, ki nastajajo v zvezi s finančnim poslovanjem v krajevnih skupnostih, smo konec tega leta že pristopili k oblikovanju skupnih finančnih služb krajevnih skupnosti. Menimo, da bodo te službe v prvi vrsti krajevne skupnosti razbremenile del in nalog v zvezi s finančnim poslovanjem. Upoštevati moramo dejstvo, da so krajevne skupnosti dolžne spoštovati veljavne zakonske predpise, ki opredeljujejo to področje, in da so ravno naše krajevne skupnosti pogosto kršitelji teh predpisov. In končno velja omeniti tudi to, da delavci, ki jih že zaposlujejo krajevne skupnosti, nikjer he združujejo svojega dela. Niso samoupravno organizirani in nimajo zagotovljenih pravic kot jih določa zakon o združenem delu. Zato bo vredno zastaviti vse sile, čeprav nekatere krajevne skupnosti temu nasprotujejo, da se tudi za te delavce uredijo pravice iz naslova delovnih razmerij, kot jih imajo vsi delavci v naši samoupravni socialistični družbi. In ne nazadnje bo verjetno v okviru Glede na dejstvo, da so investicije tista kategorija, pri kateri v tekočem srednjeročnem obdobju najbolj zaostajamo, si moramo v letu 1980 prizadevati, da ta razkorak oz. odstopanja od plana v čim večji meri nadoknadimo. Že sam podatek, da smo v letu 1979 planirali za več kot 77 milijard starih din investicij, od katerih je bilo realiziranih le dobrih 41 milijard, nam pove, kako močno je odstopanje od plana na tem področju. Pri tem nismo upoštevali vrednost naložb, ki smo jih prenesli iz leta 1978 in bi na ta način znašala vrednost planiranih naložb okrog 120 milijard starih din oz. kar 52,3 % družbenega proizvoda. Tako znaša skupna vrednost nerealiziranih naložb cca 82 starih milijard, kar istočasno pomeni, da smo plan dosegli le 34,3 odstotno. Zaradi naštetih odstopanj bo. v letu 1980 največja skrb namenjena realizaciji prioritetnih naložb in to tistih, kijih nismo uspeli realizirati v letu 1979. Tako ostaja prioriteta sledeča: teh služb potrebno zaposliti tudi tajnike za tiste krajevne skupnosti, ki le-teh še nimajo. Menimo, da je potrebno razmisliti o možnosti, da bo en tajnik delal za dve manjši krajevni skupnosti hkrati. Take rešitve v praksi drugje že obstojajo in jih bi verjetno kazalo uvajati tudi pri nas. O tem pa bodo seveda odločale krajevne skupnosti same. MARIJA ŠTORMAN 1. 1. izgradnja mlekarne 2. pričetek gradnje farme bekonov II. Izgradnja blagovnice na Polzeli III. Izgradnja tovarne kmetijskih strojev v Šempetru Vrednost prioritetnih naložb znaša okrog 81 st. milijard, k tem pa moramo prišteti še planirane naložbe ostalih OZD v naši občini, ki skupaj znašajo za leto 1980 dobrih 83 milijard ah 35,7 % načrtovanega družbenega proizvoda. Pregled planiranih naložb po posameznih panogah je za leto 1980 sledeč: I. Industrija DEM Podlog 10.843 Montana - Žalec 17.950 KI Liboje 7.600 Ferralit - Žalec 26.700 SIP - Šempeter 83.000 Hmezad - Strojna 21.000 Minerva - Žalec 10.000 Gradnja - Žalec 10.000 Sigma - Žalec 7.300 Zarja-Žalec 13.320 Aero- Šempeter 105.730 LIK — Šempeter 100 CPC Asfalt Kamn. — V. Pir. 14.200 MIK—Prebold 14.430 TT - Prebold 97.700 Juteks - Žalec 201.416 TN — Polzela 49.100 INDE — Vransko 9.200 Slovnin - Žalec 2.700 Tovarna krmil — Žalec 1.000 II. Kmetijstvo Hmezad — DSSS 3.500 Hmezad — DO Kmetijstvo 25.400 Hmezad - DO Kooperacija 15.000 Sadjarstvo Mirosan 1.450 Čeb. zadruga - Žalec 250 IH. Gozdarstvo GG TOZD — Gozdnik 1.200 GG TOK — Vransko 540 IV. Gradbeništvo Ingrad - GO Žalec 450 Zarja - TOZD Pleskarstvo 189 MIK - TOZD Kovinar in miz. 400 Kom. podj. - TOZD Montaža 1.500 V. PROMET Avtoprevoz - Šempeter 3.900 VI. TRGOVINA DM GOSTINSTVO Savinjski mag. - Žalec 34.000 Hmezad - notranja trgovina 33.000 Hmezad - exp. import 2.500 Slovan — Vransko 600 VIL Stanovanjsko komunalna dejavnost Zavod za načrtovanje • <478 Kom. podjetje - DSSS Žalec • 60 Kom. podjetje - TOZD Komunala 3.100 ANDREJ ŠEPEC Pregled načrtovanih naložb OZD v občini Žalec Kako daleč smo z novo mlekarno Napovedana nova mlekarna v Rušah pri Arji vasi obeta boljšo preskrbo tržišča s siri in z diligimi mlečnimi proizvodi — Mlekarna si bo pri dnevni predelavi 150 do 160 tisoč litrov mlaka zagotovila rentabilnost - Pri izgradnji tega pomembnega objekta sodelujejo združeni investitorji. O prepotrebni izgradnji nove celjske, regijske mlekarne je v zadnjih letih steklo nič koliko razprav. Danes nihče ne dvomi, da nam je nova, večja in modema mlekarna nujno potrebna in to ne zgolj zaradi še vedno občasno pomankljive izbire, marveč tudi zaradi vse izdatnejših viškov mleka. Razumljivo je, da proizvajalci (živinorejci), ki so visto let vlagali velika sredstva v preusmeritev proizvodnje, sedaj želijo viške mleka tudi prodati, kajti to je sedaj marsikje kmetoval če v glavni vir dohodka. Lahko zapišemo, da so priprave za izgradnjo mlekarne sedaj že tako daleč, da bo v dolglednem času možno začeti z deli na novi lokaciji Ruše pri Alji vasi. Izračunali so, da si bo nova mlekarna zagotovila rentabilno poslovanje ob drievni predelavi 150 do 160 tisoč litrov mleka. Če upoštevamo, da imamo na celjskem živinorejskem ob- močju 40 tisoč krav (od tesa jili jc v družbenem sektorju 14 tisoč) najbrž ne bo težav pn zagotavljanju potrebnih surovin — viškov mleka. Pogoj je seveda stimulativna odkupna cena mleka. KAJ BO POMENILA NOVA MLEKARNA V RUŠAH Nova mlekarna, ki bo zgrajena in opremljena sodobno, bo omogočila odvzem še tako velikih viškov mleka. Dnevno bo v njej možno predelati 180 tisoč litrov mleka. Pri tem je zelo pomembno, da novo mlekarno v Rušah gradimo usklajeno z načrtovanim razvojem slovenske mlekarske industrije in bo tako omogočala boljšo delitev dela. Nova mlekarna naj bi pri dnevnem odkupu 180 tisoč litrov mleka odpremila dnevno na trg 70 tisoč litrov konzumnega mleka, 30 tisoč litrov bodo predelali v jogurte, iz 15 tisoč litrov mleka bodo pripravili skuto in nekatere namazne sire. Poleg tega bi dnevno pridobili še 4500 kg trdih sirov, 2700 kg smetane, iz 5500 litrov mleka pa bi pridobivali maslo. V sirarni Šmaije pri Jelšah pa bodo izdelovali visokokakovostne sire, ki bodo namenjeni širšemu slovenskemu trgu. Program obeta nedvomno večjo izbiro, zlasti tistih mlečnih proizvodov, ki jih še nimamo dovolj oziroma bi lahko govorili o slabi izbiri. projektivni atelje Ljubljana. Glavni tehnološki projekt je že izdelan, prav tako pa tudi projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. Skupščina občine Žalec je tudi že izdala gradbeno dovoljenje in tako s te strani ni za,držkov. Na podlagi dveh javnih raz-■ pisov so se odločili, da bo tehnološko opremo za novo mlekarno dobavila znana švedska finna Alfa Laval v sodelovanju z našim kooperantom IMP Ljubljana, ki bo dobavil del doma izdelane opreme ter hkrati tudi opravil celotno montažo. Nova mlekarna bo zaposlila 140 ljudi. KOLIKO BO ZNAŠALA NOVA NALOŽBA Izgradnja nove mlekarne sicer ne bo poceni, omenjajo 350 milijonov dinaijev. Glavno breme investicije odpade na sovlagatelje, ki bodo pripravili 260 milijonov dinaijev. Ostanek bodo pokrili s sredstvi inozemskega finančnega kredita, z razvojnimi premijami, s sredstvi ukinjenega medobčinskega kmetijskega sklada in s komercialnimi krediti. Ob koncu je pomembno zapisati tudi to, da je s samoupravnim sporazumom zagotovljeno sodelovanje med vlagatelji na ekonomskih osnovah, bodisi kar zadeva vračanje sredstev, drugih pravic ter obveznosti. Za sirarno v Šmaiju pri Jelšah tudi izdelujejo idejni projekt — končan bo še pred novim letom, med tem ko naj bi glavni projekt imeli v rokah do aprila prihodnjega leta. - Tk. L. RESTAVRACIJI ŽALSKE NAME - ZLATA KOLAJNA - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bia v začetku novembra prireditev Gostinrico turistični zbor, ki ga prireja vsako leto Republiški odbor sindikata. Letos je na tej prireditvi sodelovala tudi žalska Nama s pogrinjkom „Hmeljarski likof’. Hmeljsko motiviko je likovno oblikoval v Keramični industriji Liboje umetnik Adi Arzenšek. Gostinski delavci Name so s tovarišem Frelihom pripravili pogrinjek, ki je vsebinsko in oblikovno izbiren, uporaben in prilagojen razpisnim pogojem. Zanj so prejeli zlato kolajno, kar je veliko priznanje in spodbuda za nadaljnje delo. Prizadevnim gostincem Name velja z dosežen ^uspeli tudi naša čestitka.______j Nejevernim Tomažem v brk: vrtec bo! Sneg, ki je minulo soboto naletaval v velikih kosmih, krajanov Griž in Zabukovice ni pregnal za zapeček, čeprav so stali malone v vodi. Pa kdo bi se oziral na mokre noge spričo tako pomembnega dogodka, kot je bilo polaganje temeljnega kamna za že dolgo pričakovani vrtec. Predsednik sveta KS Griže, Henrik Krušnik, je dejal, da zaradi vse predolgih razprav glede prostora, nekateri krajani tudi sedaj ne verujejo, da bo iz te moke kruh. No, kamen je vzidan in sedaj ni več zadržkov za pričetek gradnje. No, vrtec je krajanom Zabukovice zelo potreben. Vrtec v Grižah jim je zaradi oddaljenosti vse preveč od rok, prob- lem pa je tudi v tem, ker nima prostora. Objekt, ki ga bodo gradili v Zabukovici, bo večnamenski. Poleg vrtca bo tudi 12 delavskih stanovanj. Vse tudi kaže, da se bodo krajani lotili še drugih del. Tako naj bi naslednje leto zgradili avtobusno postajo, imajo pa tudi zazidalni načrt območja, na katerem bodo pozidali in uredili sosesko. Radi bi uredili tudi potok Artišnico in pa cesto od Migojnic do Zabukovice. Posnetki: Henrik Krušnik je krajanom spregovoril kar pod dežnikom, tale mož z zidaisko žlico v roki pa je predsednik krajevne konference SZDL Milan Zupanc pri polaganju temeljnega kamna za vrtec. Tk. L. STARA MLEKARNA NE ZMORE VSEGA DELA Stara celjska mlekarna, ki so jo pred dobrimi 16 leti zgradili za takratne potrebe z dnevno kapaciteto 15 tisoč litrov mleka, je ob naglo naraščajoči proizvodnji in hkrati vse večji ponudbi mleka na celjskem območju kmalu postala premajhna. Pozneje so z raznimi razširitvami sicer povečali kapa-. citeto dnevne predelave do 60 tisoč litrov, vendar tudi te kapacitete niso zadoščale. Mlekarna pa kljub temu ni pustila proizvajalcev na cedilu. Zavedala se je,'da bi neprodani viški mleka pripeljali do nazadovanja živinoreje oziroma do zmanjšane proizvodnje mleka. Pomagajo si tako, da zlasti v konicah, koje odkup največji, del mleka odpremljajo drugam oziroma drugim potrošnim centrom. Če bi to mleko lahko predelali doma in ga plasirali v obliki više ovrednotenih mlečnih izdelkov, bi si s tem zagotovili večji dohodek. KDO SO PROJEKTANTI Novo mlekarno projektirata mlekarski šolski center Krani in Težišče bančnega aranžmana bo na kreditiranju sovlagateljev. Pri usposabljanju kreditne sposobnosti sovlagateljev bo sodelovala Zavarovalna skupnost Triglav, poleg nosilca kreditiranja — Ljubljanske banke pa računajo tudi na sodelovanje Beograjske banke. Kdaj otvoritev obvoznice in priključne ceste Žalec Ne dvomimo o tem, daje to vprašanje za vse udeležence v prometnih tokovih Žalca dnevno prisotno, najbolj pa je ta problem prisoten zaradi neugodnih prometnih razmer v Aiji vasi in Žalcu. Problemi z izgradnjo obvoznice Žalec in priključne ceste Ruše so prisotni že od samega začetka, o čemer smo že nemalokrat informirali naše občane, kakor tudi širšo slovensko javnost. Razen premoženjsko prav n ih problemov, katere smo zelo uspešno reševali sproti, lahko bi rekel iz dneva v dan, smo v zadnjem času morali vložiti maksimalne napore in pomagati izvajalcu del Slovenija cestam, kakor tudi investi-toiju—Republiški skupnosti za ceste pri razreševanju prob- lemov, ki so povezani z dokončanjem del na obeh cestnih objektih. Osrednja problema sta büa prestavitev elektro kablov in montaža odbojne ograje. Za izdelavo odbojnih ograj v skupni dolžini cca 1400 m, kljub številnim urgencam delovni organizaciji Montani iz Žalca, kot izvajalcu del, ni bilo mogoče pravočasno pridobiti ustreznega materiala. Ugotovimo lahko, da sta sedaj oba navedena problema že rešena in da so omenjena dela že stekla po 15/11-1979. Prav gotovo bi bila dela na cestnih objektih že končana do 29. novembra 1979, če bi se navedenim tehničnim problemom ne bilo pridružilo dolgotrajno deževno vreme, ki je podaljšalo otvoritev ceste. Na osnovi razgovora z nadzornim organom, ki spremlja in nadzoruje izgradnjo ceste, ter izvajalcem del Slovenija ceste' bo tehnični prevzem priključne ceste in obvoznice v času od. 10/12 do 12/12-1979. Menimo, da bi svečana otvoritev in predaja ceste v promet lahko bila po dosedanjem dogovore 13. decembra 1979. IVAN GLUSIČ Milan Zupanc, predsednik KK SZDL polaga temeljni kamen za nov vrtec Narasle vode prestopile nasipe Žal dea obvozna cesta bo kmalu nared, urejanju bankin Posnetek kaže delavce pri Dolgotrajno deževje in otoplitev sta tudi v naši občini povzročila topljenje snega in s tem naraščanje vode. Minuli četrtek je stalna dežurna služba PM opozorila občinski štab civilne zaščite, da vode naraščajo in bo potrebno ukrepati. Takoj se je sestal občinski štab v ožji sestavi in proučil nastale razmere. Po oceni in ugotovitvah situacije so aktivirali štabe za civilno zaščito v najbolj ogroženih krajevnih skupnostih: Gopfl-sko, Vransko, Tabor, Polzela, Preberi d, Šempeter, Petrovče in Vinska gora. Štabi civilne zaščite so uvedli dežurstvo in tako je občinski štab CZ lahko sproti spremljal situacijo. Iz poročil je bilo razbrati, daje stanje že ob 16. uri postalo kritično na območjih krajevnih skupnosti Gomilsko, Vransko, Tabor in Polzela. Aktivirane so bile gasilske enote in enote za tehnično reševanje. V krajevnih skupnostih Gomfl-sko in Vransko je steklo reševanje najbolj ogroženih občanov, živine in drugega imetja. V krajevni skupnosti Vransko so evakuirali eno stanovanjsko hišo, voda pa je ogrozila tudi obrat Inde v Brodeh. Na Gorniškem se je znašlo pod vodo več hiš, pa tudi oba mostova sta bila v nevarnosti, da jih narasle vode podrejo. Le delavcem Nivoja in enotam civilne zaščite v krajevnih skupnostih se jc treba zahvaliti, da sta oba mostova vzdižala, ker so reševalci sproti odstranjevali naplavljeni les. Ker je Bolska na Gomilskem še naraščala, je posredoval občinski združeni odred z delom mehanizacije. Prekop di so cesto Gomilsko - Braslovče in s tem razbremenili pritisk na mostove. Podobna situacija je bila tudi v Taboru, kjer je narasla voda podrla del mostu Čeplje—Pondor, tako, da bo potrebno zgraditi nov most. V Preboldu je Bolska v spodnjem delu poplavila več kleti pa tudi polja. Razmočena zemlja in hudourniki so poškodovali cesto Marija Reka-planinski dom tako močno, da je onemogočen promet. V krajevni skupnosti Polzela je prišlo do običajnega izliva Ložnice v Založah. Poplavljeno je bilo več stavb iz katerih je bilo potrebno umakniti ljudi, živino in imetja. Zaradi naraščanja vodotokov je močno narasla tudi Savinja. Bilvv je nevarnost, da po poplavila del Petrovč in ogrozila vodovodno napeljavo. Voda je hitro naraščala v nočnih urah 15. novembra, potlej pa je začela upadati. Povejmo še to, da je bila magistralna cesta M 10 poplavljena na več mestih, v Zajasovniku pa sta zgrmela na cesto dva plazova in ogrozila promet. Priznanje gre tako delavcem postaje milice Žalec, ki so kljub težavam uspeli urejati promet, prav tako vsem štabom civilne zaščite v krajevnih skupnostih, za katere je bila ta noč ponovitev akcije „Nič nas ne sme presenetiti.” Od organizacij, ki so zadolžene za urejenje cestnega in komunalnega omrežja, je takoj pričel z akcijo edino NIVO. Cestno podjetje Celje in Komu- nalno podjetje Žalec pa očitno za izredne razmere nista büa dovolj pripravljena in bo treba v tej smeri še marsikaj storiti. Smo namreč v času, ko pričakujemo sneg, poledico in podobne nevšečnosti, ki jih prinaša zima. GRIŽE: ZBOR PLANINCEV V priprave za referendum so büa vključena tudi posamezna društva. Tako je Planinsko diu-štvo Zabukovica na predvečer referenduma organiziralo zbor planincev. Zbralo se je preko 159 planincev, od katerih je marsikateri prejel častni znak za prehojene planinske poti. Največje zvezno priznanje je prejel Miha Miklavc in to srebrno značko Planinar transverzalec za prehojenih 20 in več transverzal. Po podelitvi značk so spregovorili o referendumu in se obvezali, da bodo glasovali ZA. Sledflo je predavanje Ivana Kotnika o vzponu na Mount Everest. F. J. Številka 12- November 1979 10 SA VINJSKI OBČAN Bojan Š oline Martina Požin Tonček Vaši Magda Satler Čas je sedaj tak, da se kmečki sinovi in hčere le s težavo za več let odtrgamo od domačega ognjišča. Tako pa sem ostal doma v pomoč pri delu, a se kljub temu šolam. Povedal bi še to, da nam dajeta osrednji dohodek na kmetiji živina in hmelj. Po končani šoli bom ostal doma na kmetiji ’ ’ Magda Satler, Založe 32: „Vse zemlje imamo 32 ha, od tega je 10 ha obdelovalne Pridelujemo hmelj, kar precejšen dohodek pa imamo tudi od prodaje mleka. Če bi ne imeli kmetijskih strojev, ne bi zmogli sami opraviti vsega dela. Kmetijski poklic me je že od nekdaj veselil, zato sem Bernarda Kolar Robert Ribič pa sem dopoldne v šoli, v popoldanskem času pa pomagam staršem na kmetiji Pridelujemo hmelj in prodajamo mleko. Kmetijski poklic me veseli, zato bom po končani šoli ostala doma. ” Bojan Soline, Glinje pri Braslovčah: „Doma imamo v tržno proizvodnjo usmerjeno kmetijo. V enem turnusu pripravimo za trg 10 tisoč piščancev, dohodek pa nam daje tudi govedo. V srednjo kmetijsko šolo sem se vpisal z namenom, da bi se kar največ koristnega naučil Danes ni dovolj, da je kmet priden pri delu, biti mora hkrati oborožen z znanjem. ”, se tudi odločila za srednjo kmetijsko šolo v Žalcu. Učni program nas polno zaposljuje, vendar pa za tistega, ki se uči, ni prezahteven. ” dobiti, zato smo sinovi in hčere še kako potrebni doma pri delu. Res pa je, da na račun dela na kmetiji ne gre zanemariti učenja. Čas si je pač treba smotrno porazdeliti Jaz se lotim nalog zvečer, ko je delo že opravljeno. ” Tonček sc bo po končani šoli vpisal na višoko šolo. Rad bi postal veterinar. Mariina Požin, Šmartno ob Paki: „To je dobra šola. Če bi mladi morali v kakšno drugo šolo, bi to pomenilo večletno odsotnost, česar bi naši starši gotovo ne zmogli Razmere v kmetijstvu so danes drugačne kot nekoč. Ni delavcev, pa tudi drago jih je treba plačevati Tako mi je pri roki Takšen študij je za kmečko mladino najbolj sprejemljiv tudi zato, ker je najcenejši Pridobitev je v tem, ker smo v dopoldanskih urah v šoli, ostali čas dneva pa prebijemo doma, kjer pomagamo staršem pri delu. ” Bernarda pravi, da zvečer še najde čas za učenje in naloge Robert Ribič, Roje pri Šempetru v Savinjski dolini: „ Vedel sem, da smo v Žalcu dobili srednjo tehniško kmetijsko šolo. Danes ni več kmečkih delavcev, da bi jih človek najemal, kot nekoč, zato cmo mladi še kako potrebni pri delu na kmetiji Prvi letnik srednje tehniške kmetijske šole v Žalcu obiskujejo v glavnem kmečki fantje in dekleta iz Savinjske doline. Lahko bi zapisali, da je šola uspešno prebredla začetne težave. Kako ocenjujejo učni program in kam se bodo usmerili po končani šoli, pripovedujejo mladi v naši anketi: Bernarda Kolar, Polzela: „Za srednjo kmetijsko šolo sem se odločila zato, ker me ta poklic veseli Rada bi postala napredna kmeto-valka. Na Polzeli imamo kar lepo posestvo, ki je tržno usmerjeno v proizvodnjo hmelja in živine - mleka. V žalsko srednjo kmetijsko šolo sem se vpisala zato, ker Tonček Vaši, Polzela: , JCmetje v Savinski dolini smo pozdravili ustanovitev srednje tehniške kmetijske šole v Žalcu. Naša dolina je v kmetijskem pogledu razvita. Naše kmetije dajejo izdatne tržne viške mleka, mesa in hmelja. Šola pomeni za mlade največjo prednost v tem, ker je blizu in smo vsi, ki jo obiskujemo, lahko doma. Delavcev kmet ne more Nič jim ni težko, ker imajo radi svoj kraj Iz Zahoma smo prejeli pismo, v katerem krajani tega obrobnega zaselka ugotavljajo, da so z zanimanjem prebrali reportažo, ki smo jo objavili o njihovem kraju v našem glasilu. K temu dodajajo: „Letošnje leto je res stekla nova asfaltirana cesta skozi zaselek Zahom do odcepa, ki vodi proti planinskemu domu nä Homu. Ob cesti stojijo domačije, ki so bile med minulo vojno požgane in uničene do tal. Po osvoboditvi smo se lotili obnove domov tako, da smo nosili oziroma si podajali opeko iz rok v roke. Potrebno je bilo veliko dela in samopre-magovanja, da smo domačije obnovili Pri tem so nam pomagali tudi učenci osnovne šole Griže. Ostaja pa še vedno kot pereč problem cesta od odcepa do planinskega doma na Homu. V letu 1971 10 člani PD Zabukovica uredili cesto od parkirnega prostora do planinskega doma. Planinci in domačini so takrat s skupnimi močmi ter s pomočjo občinske skupščine Žalec Jai preostali del ceste tako, da je 1 za silo prevozna Skazi Zahom se vije do odcepa na (MU lepa asfaltirana cesta, omenjeni odcep pa propada. Cesta ob vsakem večjem deževju in snegu postane nevozna. Sed» bo treba, v kolikor nam občinska skupščina Žalec ne bo odvzela tega bremena, tako kot že nekoč-, prijeti za delo ter si z lastnimi močmi pomagati Pa je pri tem potrebni upoštevati, da ima Zahom vsega le -nekaj domačij in da so kraj^i^^iroj kraj v povojnih letih ».i&^no veliko postorili Planmskr dddt-pa Homu je portal priljubljena -aostana postojanka, zato bi ^6: pi% da Zaho-mljani pri ureditvi' tegtfbdseka ceste ne bomo osamljeni -ii. Šet po cesti, ki smtì ra asfaltirali, vsako jutro odhajamo na delo, pa aidi v šolo, borbottimi potrebno poskrbeti tudi ‘ža‘’ »dno čiščenje oziroma pluženje“. ZAHOM LJAN1 Dom oskrbovancev na Polzeli v ozadju Seneški boršt Seneški boršt bo zopet park Ali bodo gozdarji Hmezad Žalec podirali drevje kljub dogovorom in obljubam še tretjič in ostalo drevje prepustili vetrovom? Daleč so že časi, ko smo se vaška otročad skrivoma preganjala pod mogočnimi hrasti in bori, med gosto praprotjo in an rečicami Šeneškega boršta. Stikali smo za vevericami, lisicami, mladimi kosi in vranami. S Slapnikovim Tončkom sva varno skrita v grmovju prežala na grajske gospodične iq gospodiče, ki so se sprehajali po s peskom posutih1 in skrbno vzdrževanih strpicah in jim metala smrekove storže. Med okupacijo smo štiri-najše ji zaupali marsikatero skrivnost borštu, dokler nas ni razgnala vojna vihra. Po osvoboditvi se marsikdo nivrniL V borštu smo praznovali čudovite . in nepozabne prve maje in se brezskrbno. sprehajali pò stezicah. Radi smo zahajati v gozd, kljub temUj.da je Polzela bila en sam sadni vrt s številnimi hmeljniki. Kmalu je padel majhen, a visok in gost smrekov gozdiček pod Komendo, za tem so posekali velik del Šeneškega boršta in danes, ko Polzela postaja asfaltna ploščad, ne-premišljenoin neodgovorno uničujejo še preostali del gozda. Marsikateri kraji se borijo za vsako drevo, zasajajo nove nasade in parke za prihodnje rodove. Polzelani pa ne znamo ohranjati in vzdrževati ta čudoviti boršt, ki ga imamo. V njem smo zgradili TRIM stezo, ki jo, že dokaj načeto, obiskuje staro in mlado. V borštu trenirajo iri se utijujejo košarkaši, nogometaši, tekači, redno se sprehajajo oskrbovanci Šenelu, mlade družine z otroki pa pogrešajo klopi in ■peskovnike za otroke. Šolska in odraščajoča mladina pa si ždi večjega športnega igrišča. Dobro so svoje delo zastaviti hortikulturni, ki že zasajajo drevje in okrasno grmičevje in urejajo stepice. Toda za večjo akcijo se bodo morali dogovoriti z vsemi krajevnimi organizacijami in osnovno šolo. Za svoj lepši danes in jutri jim bomo radi pomagali. ( Ohranjen boršt bo zanamcem najlepše darilo. VILI inž. VYBIHAL TABOR Po zadnjih podatkih se je situacija glede odkupa poljskih pridelkov v Taboril obrnila na bolje. Do sedaj je zadruga po pogodbi odkupila že čez deset ton krompirja. V gozdovih. Tabora pa je letos rekordno obrodil Kostanj. Zadruga ga je odkupila preko devet ton, po 8 din za kilogram. Zaradi dobre Proizvodno podjetje — (Žalec Petrovče) K ornisi ja za delovna razmerja TOZD Ključavničarstvo Žalec objavlja za opravljanje det in nalog • 1. KV ključavničarji, P K ključavničarji, NK ključavničarji — več izvrševalcev za nedoločen čas s 3—mesečno poskusno dobo pogoj: poklicna šola ali OŠ in praksa v ključavničarski stroki. 2. KV pleskar ali PK pleskar — 1 izvrševalec za nedoločen čas s 3—mesečno poskusno dobo pogoj: poklicna šola ali OŠ in praksa v pleskarski stroki Nastop službe takoj ali po dogovoru. Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja za opravljanje del in nalog 1.Čuvaj — kurjač — 2 izvrševalca za nedoločen čas s 3 — mesečno poskusno dobo pogoj: OŠ in tečaj za kurjenje visokotlačnih kotlov Nastop službe takoj ali po dogovoru. Nagrajevanje in OD po pravilniku o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za OD, nadomestila OD in o drugih osebnih prejemkih delavcev TOZD. V 15 dneh po objavi je treba pismene prošnje z ustrezno dokumentacijo posredovati na naslov: Proizvodno podjetje „Zarja Žalec" Petrovče - 63301 Petrovče. letine pa zadruga zadržuje izplačilo zadnjih količin prevzetega blag^ker ni znano, po kakšni-ceni jim ga bo odkupil grosist. OSNOVNA SOLA NADE CILENŠEK GRIŽE Po sklepu Sveta šole od 21. 11.1979 ponovno razpisujemo začasno prosto delovno mesto det in nalog SNAŽILKE V SOLI to je nadomeščanje za čas bolniškega staležaI Osebni dohodek po Samoupravnem sporazumu o delitvi osebnih dohodkov v osnovnih šotah. Stanovanja nit Nastop dela takoj! RAzpis velja do zasedbe delovnega mesta. Organiziran odvoz smeti - skrb vseh občanov Nova tovarna pogojuje enkrat večjo proizvodnjo SIP bo povečal obseg letne proizvodnje od sedanjih 15 tisoč na 30 tisoč kmetijskih strojev — Tolikšna razširitev proizvodnje bo izboljšala ponudbo na jugoslovanskem tržišču — Sipovi kmetijski stroji so iskano izvozno blago. Z izgradnjo nove tovarne SIP Šempeter v Savinjski dolini si obetamo večjo ponudbo kvalitetnih kmetijskih strojev na domačem tržišču. Znano je tildi, da SIP kar velik delsvoje kmetijske mehanizacije tudi izvaža. Zanimivo je, da tovarna kljub razširjeni proizvodnji ne pokriva vse večjih potreb po kmetijski mehanizaciji doma. Nove kombajne za obiranje koruze, ki so se letošnjo jesen pojavili na domačem tržišču, so kmetovalci dobesedno razgrabili. Na trgu so zelo iskani tudi ostali kmetijski stroji, med drugimi nove izvedbe vrtavka- KE RAMI K A ’79 V petek, 23. novembra 1979, je bila v Savinovem razstavnem salonu v Žalcu otvoritev razstave KERAMIKA ’79. Razstavljena so dela članov Društva slovenskih likovnih umetnikov, ki so jih ustvarili na delovnem simpoziju v Keramični industriji Liboje. Simpozij je potekal meseca septembra, svoja dela pa razstavljajo sledeči àkadémski umetniki: Adi Arzenšek, Bratuš Lucijan, Ciuha Radmila, Flego Anton, Furlan Vladimira, Leg^t Kamilo, Plemenitaš Karl, Prokofjev Boris, Slivnikar-Belantič Vida, Sotlar Gorazd in Zvest Apolinio. Ob otvoritvi je dela likovnikov predstavil v uvodni besedi Aleksander Bassin, v izredno kvalitetnem kulturnem programu pa sta sodelovala violinist Franci Rizmal in pianist Andrej Jarc. Razstava je posvečena dnevu republike in bo odprta do 8. decembra. Delovni simpozij na temo keramike je postal stalna oblika sodelovanja med DSLU, KIL Liboje in OKS Žalec. Povezava umetnosti s procesom neposredne proizvodnje, je oblika ustvarjanja, ki jo bodo sodelujoči gojili tudi v bodoče. O kvalitetnih rezultatih in uspehu v tej obliki ustvarjanja likovnih dosežkov pa nam zgovorno priča tudi letošnja razstava Keramika ’79. JOŽICA OCVIRK MLADINSKA * KVIZ ODDAJA Osnovna organizacija ZSMS Liboje je v počastitev 50-letnice Svobode pripravila kviz na to temo. Tekmovalo je osem ekip osnovnih organizacij ZSMS iz Petrovč, Podgrada, Griž, KIL Liboje in sindikata TOZD Keramika, TOZD Ploščice in DSSS. Sodelovali so tudi mladinci iz Liboj in Kasaz. Zmagala je ekipa (iz Liboj. Med kvizom je bil kulturni program, v katerem so sodelovali citraši, solisti, kitaristi in tamburaški zbor. Žirijo so sestavljali predstavniki Svobode, mladine, KIL Liboje, krajevne skupnosti in občinstva Oddajo je vodil stalni sodelavec društva ih novinar Novega tednika. Tone Vrabl. Za veselo razpoloženje in dobro voljo po oddaji pa je poskrbel ansambel Obvezna smer. >._____ J. KOSTOMAJ stih obračalnikov in zgrabljalni-kov za seno in rotacijske traktorske kosilnice. Vsi ti stroji so prilagojeni našim razmeram in ker so tudi kvalitetni, je povpraševanje veliko. Navedeni stroji so zajeti v novem, razšiijenem proizvodnem programu, zato je sedanja investicija še kako potrebna in ekonomsko utemeljena. V SIP—u so se odločili za gradnjo nove tovarne že pred poldrugim letom in v ta namen tudi izdelali investicijski program, vendar se je investicija nekoliko zavlekla. Sedaj pa so priprave stekle že tako daleč, da bo izgradnja vsak čas stekla. Pomembno je tudi, da se bo. nov tovarniški objekt lepo ujel v že obstoječe objekte, tako da bo tovarna šele z novim objektom dobila celovito oziroma zaokroženo podobo. Predračun nove tovarne znaša 250 milijonov dinarjev, ven- dar pa zaradi podražitve pa tudi nekaterih dopolnilnih del računajo na 300 milijonsko pa-ložbo. Vse tudi kaže, da bodo potrebni finančni kreditti v celoti zagotovljeni in tako ni več zadržkov za začetek. SIP je letos največji izvoznik in to predvsem na Poljsko. Tako bo izgledal SIP po izgradnji nove tovarne. Tk. L. Kombajn za obirale koruze iz proizvodnega programa SIP Šempeter. O črnih odlagališčih smeti in 'odpadkov, ki kazijo našo zeleno Savinsko dolino, smo že pisali. Še sreča, da je takih črnih točk zadnji čas vse manj in kmalu jih ne bo več. Tudi na tem področju uvajamo red, ki ga uresničujemo z raznimi ukrepi. Tako smo dobili odlok o obveznem odstranjevanju in odlaganju smeti ter odpadkov. Pri tem je pomembno, da odlok zajema celotno območje naše občine. Da bi delo nemoteno steklo, so odgovorne službe popisale vse porabnike ter jih seznanile z navodili. Na dan, kije določen za odvoz smeti, so stanovalci oziroma porabniki dolžni posode za smeti razmestiti na taka mesta, da lahko do njih pripeljejo tovorna vozila, ne da bi pri tem ovirala promet. Posode za smeti naj bodo tesno zaprte. Posode ni dovoljeno do viha natrpati s smetmi. Če je smeti in odpadkov več, jih je treba opraviti v plastične vrečice in položiti ob posode za smeti. Vsak ponedeljek in četrtek bo služba odvažala smeti in odpadke iz naslednjih krajev: Žalec—sever, Ložnica, Gotovlje, Polzela, Breg, Orova vas, Liboje, Kasaze, Griže, Migojnice, Šešče in Matke. Ob torkih in petkih pridejo na vrsto: Žalec—jug, Vrbje, Šmartno ob Paki, Letuš, Braslovče, Rakovlje, Zavih, Vransko, Latkova vas, Parižlje, Gornja vas, Prebold, Kapla vas in Dolenja vas. Likovniki amaterji občine Žalec v Preboldu V avli hotela Prebold je bila 10. novembra L 1. otvoritev razstave likovnikov amateijev občine Žalec. Razstava je potu- Polzela: NEZALOŽENE TRGOVINE Pred petdesetimi leti je štela Polzela le dobrih 1700 prebivalcev in imela 5 trgovin. Sedaj nas je skoraj 4.000, imamo le tri trgovine in komaj 7 dm2 prodajnega prostora na prebivalca. Krajani Polzele smo primorani za večje nakupe hoditi v Velenje, Žalec, Celje^ pa tudi po najnujnejše že v Šempeter. Police pri Tiršku so dobesedno prazne. Kje so potrošniški sveti? Kolikokrat predstavniki krajevne skupnosti ali kontrolni organi Savinjskega magazina obiščejo trgovine? Tudi razmere v sami trgovini pri Tiršku niso urejene. Kljub temu, da zapirajo trgovino šele ob 18. uri, se moramo kupci izogibati, ko pometajo in brišejo po tleh že od 17. ure naprej. Pri blagajni je skoraj vedno vrsta in še in še. Novo trgovino obljubljajo že tri leta. Teren so sondirali dvakrat in to vedno takrat, ko je pridelek na njivi v polni rodnosti. Merilci terena se stalno menjujejo in dajejo občutek, da so priprave v polnem teku. Krajani takim potegavščinam ne verjamemo več, tudi v kakršnekoli obljube ne veijame-mo. _ Ker je do nove trgovine še zelo daleč, želimo, da bo založenost trgovin zadostna, ki pa zaradi pomanjkanja prostora ne more biti solidna. Vy VRANSKO Avto kamp Praproče ima jia Vranskem svoje prostore v neposredni bližini bazena. Po zadnjih podatkih beleži 150 nočitev tujcev iz 17 držav, kar kaže, da je bila lokacija tega prostora upravičena. joča in je bila postavljena že v Žalcu, na Polzeli in Vranskem. Likovniki razstavljajo svoja dela vsako leto v počastitev slovenskega tabora v Žalcu, pri organizaciji razstave pa jim pomaga tudi Savinov razstavni salon iz Žalca. Svoja dela razstavljajo: Goja Ješič, Aco Markovič, Nande Lesjak, Vlado Novak, Stane Petrovič^ Bogdan Potnik, Ernest Seler, Anton Škarlin, Franjo Šuler, Regina Tavčar, Karl Zelič in Roman Zelič. Otvoritev v Preboldu je bila zelo prisrčna in se jo je udeležilo poleg razstavljalcev tudi precej domačinov. V kulturnem programu so sodelovali člani Svobode iz Prebolda, ki je bila tudi organizator razstave, člani SKD osnovne šole iz Prebolda ter gojenci glasbene šole iz Prebolda in Žalca. Z gotovostjo lahko trdimo, da je bila ta razstava v Preboldu deležna izredne pozornosti, saj si jo je že doslej ogledalo preko 200 obiskovalcev. Da je v tem kraju likovno življenje zelo prisotno, pričajo kar štirje razstavljala—domačini. Z njihovo pomočjo so člani Svobode našli tudi sodelovanje in posluh z vodstvom Hotela Prebold, ki z veseljem ponudi prostor za postavitev razstav. V tem prostom so namreč prebddski likovniki že tudi samostojno razstavljali. Želja likovnih ustvarjalcev— amateijev, Preboldčanov in organizatorja, kakor tudi vodstva preboldskega hotela je, da bi likovniki v tem prosterni predstavili čim več svojih likovnih snovanj tudi v bodoče. JOŽICA OCVIRK V teh jesenskih nogavic Polzela okolje. Sicer pa tudi cvetje som v aeiavcev tako. Primer lahko služi za zgjed. tovarno urejeno ovsod ni KULTURNA PRIREDITEV NA POLZELI Medobčinslca organizacija slepih in slabovidnih Celje je s pomočjo Zveze kulturnih organizacij Celje in Kulturne skupnosti Žalec priredila v domu kulture na Polzeli predstavo z naslovom Iz teme sije hič. Na prireditvi so sodelovali poleg pevskega okteta Zveze društev slopih in slabovidnih „Luis Braille“ še recitatorji društva slepih in slabovidnih in pevski kvartet. K sodelovanju pa so povabili tudi narodnozabavni ansambel Šaleški fantje ter foto kino klub Gorenje iz Velenja, ki je prikazal dokumentarni film. Program je povezoval Štefan Žvižej. Organizacija slepih in slabovidnih je v želji, da širše občinstvo seznani s svojo dejavnostjo, v okviru prireditve odprla tudi razstavo tehničnih pripomočkov vidno prizadetih in njihovih Édelkov posameznih dejavnosti. Predstava in razstava sta lep dokaz prizadevnosti in truda tistih, katere je življenje prikrajšalo za vid, da si poleg vsakodnevnih težav obogatijo že tako temačen dan z dejavnostjo, kot so jo prikazali na Polzeli. V. resnici je to kot hič, ki sije iz teme, toda vse premalo se zavedamo tega tisti, ki smo v tem neprizadeti. LETUŠ Podjetje NIVO iz Celja je v Letušu obnovilo jez na Savinji, ki je bil porušen v spomladanskem neurju. V veliko zadovoljstvo vseh krajanov pa je to podjetje očistilo izsušeno in zanemarjeno struga Pri tem so jim pomagali tudi člani ribiške družine iz Mozirja. Žal pa do danes še ne morejo pohvaliti Komunalnega podjetja Žalec, ki še ni dokončno popravilo vodovodne napeljave preko Savinje. Z zimo, ki se bliža bo ta problem postal še teže rešljiv. F. DOBNIK Ob sredah in sobotah: Levec, Drešinja vas, Arja vas, Petrovče, Dobriša vas, Ločica, Šempeter in Doberteša vas. Poleg navedenih sprememb, ki jih določa občinski odlok, bo v prihodnjem letu potrebno nadaljevati izgradnjo druge faze odlagališča smeti in odpadkov v Ložnici pri Žalcu. V celoti je končana tudi sanacija odlagališča odpadkov v Vrbju pri Žalcu. Že v prihodnjem letu bodo organizirali tudi odvoz kosov^ nih odpadkov. V ta namen bodo v naseljih postavljeni kontejnerji. Komunala Celje, TOZD Javne naprave, ki odvaža smeti in odpadke v naši občini, želi s tem doprinesti k ohranitvi lepega in zdravega okolja. Ker v tem okolju živimo, je prav, da se vsi vključimo ,v to akcijo. Na rob naj zapišemo, da Skupščina občine Želeč in Samoupravna interesna skupnost dobro sodelujeta, kar velja tudi za krajevne skupnosti. GRIŽE V krajevni skupnosti Griže se enota teritorialne obrambe uspešno vključuje v razne akcije. Tako je enota sodelovala pri sprejemu zvezne Titove štafete, sodelovala je v obrambnem dnevu, v akciji Nič nas ne sme presenetiti in drugod. V mesecu novembru pa so dokazali, da jim ni neznano tudi prostovoljno delo. Izkopali in napeljali so telefon na planinsko postojanko Hom. Člani enote se uspešno vključujejo v delo različnih društev in vanje prinašajo svoje znanje in izkušnje. F. J. TABOR Najmlajše planinsko društvo v naši občini je Planinsko društvo Tabor. Ustanovili so ga planinci, ki so bili vključeni v Planinsko društvo Vransko-—Tabor, V letu delovanja so dosegli lepe rezultate. Pred otvoritvijo je dom na Krvavici, ki so ga uredili s prostovoljnim delom, veliko pa so naredili na področju markiranja planinskih poti. Zmarkirali in postavili so smerokaze na poteh, ki vodijo k posameznim spominskim obeležjem. Skrbijo tudi za del Savinjske poti in za enega najlepših in razglednih vrhov -Krvavico. Žal pa so tudi nemočni, saj jim spominski žig vedno kdo izmakne, pri tem pa poškoduje tudi skrinjico, ki je na vrhu. Letošnjo sezono prostovoljnega dela in izletništva so zaključili s predavanjem o Andih. Predavi je Tomo Križnar. F. JEŽ OVK K KRAJEVNA SAMOUPRAVA V LIBOJAH Ko pred iztekom leta ocenjujemo delovanje naše krajevne samoupr ave, ugotavljamo, da smo bili v glavnem uspešni. Za uspešnejše delovanje med občinsko skupščino in krajevno skupnostjo smo izvolili delegacije zbora krajevne skupnosti v skupščino OS in delegacijo SIS-ov. S tem da so jih krajani izvolili, so delegati pevzeli pomembno dolžnost. Skrbijo za kar najbolj smotrno uresničevanje sklepov, ki smo jih sprejeli v svetu in skupščini krajevne skupnosti, pa tudi na sejah družbenopolitičnih organizacij. V program ano zapisali vrsto komunalnih nalog; urejanje zelenic in parkov, vzdrževanje in urejanje električnih, vodovodnih in telefonskih napeljav, cest, javne razsvetljave, družbene prehrane itd. Odgovorne naloge so prevzeli oziroma prevzemajo vaški odbori, pa tudi hišni sveti, ki se razvijajo v smeri krajevne samouprave. V tem dciu sta delavec samoupravljal ec in krajan enaka pri odločanju in upravljanju družbene imovine in napredka. Za takšen demokratski in delegatski način odločanja so odgovorne vse družbenopolitične organizacije s SZDL in ZK na čelu. Po vsem tem nas čakajo v novem letu na področju naše krajevne samouprave pomembne naloge. J. KOSTOMAJ Obiskovalci si z zanimanjem ogledujejo razstavo fotografskega gradiva o nastanku in razvoju domačega gasilskega društva. Teden požarne varnosti ...__-___V---------------- Ob jubileju dve razstavi Na teden požarne varnosti so se dobro pripravili tudi gasilci iz Matk. Na seji upravnega odbora gasilskega društva so se dogovorili o predstojećih nalogah. Začeli so z urejanjem prostorov v gasilskem domu. V sejni sobi so pripravili razstavo o nastanku in razvoju domačega gasilskega društva, v garaži pa so prikazali V minulih dneh so bili v Žalcu nabori. Mlade fante so presenetili s kulturnim pro-' gramom, vsakemu naborniku pa so tudi pripeli rdeč nagelj in izročili značko „Nabor 79“. Nabornike so po končanem kulturnem programu pozdravili predsednik Sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno Braslovčam so te dni praznovali dva pomembna jubileja: 90-letnico domačega prosvetnega društva in 20-letnico moškega pevskega zbora' Braslovče. V ta namen so pripravili pester program prireditev. 24. novembra ob 18. uri "so odprli zanimivo razstavo minulega dela, pa tudi del domačih umetnikov. Ob 19. uri so se predstavili z Novačanovim Hermanom Celjskim. V nedeljo, 25. novembra, je Braslovč an e počastilo PD Šmihel na Koroškem z veseloigro. A. Stocke rja: Trije tički s koncertom gasilsko opremo. Naj večja nagrada za njihov trud in prizadevnost je bila pohvala občinskega in sektorskeg poveljnika, ki sta si ogledala in ocenila njihovo delo. Ob koncu tedna požarne varnosti so pripravili krajanom poučno predavanje o požarih in pripomočkih za gašenje. samozaščito, predstavniki druž-benopolitičnega življenja naše občine ter predsedniki odborov za ljudsko obrambo krajevnih skupnosti. Nabori so tako imeli svečano obeležje in lahko bi rekli, da smo s tem naredili korak k podružbljanju ljudske obrambe. Naborniki so si z zanimanjem ogledovali razstavljeno orožje. koroških pesmi. V ponedeljek, 26. novembra, so izvedli literarni večer s pesnikom Tonetom Kutnerjem in Dušanom Ludvikom ter pisateljem Tomom Reboljem. V torek je bilo predavanje o planinstvu - predaval je prof. Dobnik iz Ljubljane. V sredo, 28. novembra, pa bo sklepna slovesnost: Koncert moškega pevskega zbora podelitev Galusovih priznanj in priznanj nekdanjim aktivnim članom društva. Na posnetku: igralska skupina PD Braslovče pred nastopom. Antični park zaprt Turistična sezona je bila konec oktobra v antičnem parku v Šempetru uspešno za-ključena. V sezoni, od 1. marca do 31. oktobra, si je tak park ogledalo 15 tisoč obiskovalcev, med njimi tudi mnogo tujcev. Večina obiskovalcev se je pohvalno izrazila o lepoti, urejenosti in pomembnosti tega zgodovinskega objekta naše doline. Antični park bo preko zime zaprt za obiskovalce do 1. marca. Turistično društvo Šempeter ima v upravljanju tudi jamo Pekel in dom pred njo. Tudi z obiskom te svojstvene krške jame so turistični delavci v Šempetru zadovoljni, saj si jo je v sezoni ogledalo več kot 25 tisoč obiskovalcev. Za razliko od antičnega parka, bo jama odprta tudi v zimski sezoni ob koncu vikenda in ob praznikih od 10-16 ure. S tem, da bodo poskrbeli za večjo reklamo, oziroma, da bodo znali še bolj pritegniti ljubitelje tega kraškega pojava v naši dolini, bodo lahko z obiskom zadovoljni tudi v zimski sezoni, saj sta jama in dom pred njo skrbno urejena. Najti bo treba le pot, da bodo v danih pogojih vsi, tako obiskovalci kot turistični delavci, zadovoljni Razočarani planinci Aprila letos je poteklo 20 let od ustanovitve Planinskega društva Polzela. Praznovanje jubileja so združili s praznovanjem krajevnega praznika in tako prevzeli velik delež skrbi za koordinacijo in izvedbo vseh prireditev v tednu od 1. do, 7. oktobra, vso propagando, tiskanje vabil in lepakov. V tem tednu je bilo sedem uspešnih in dobro obiskanih planinskih prireditev. Krajani priznavajo, da je bilo praznovanje pestro in dobro organizirano. Planinci so ponosni na to. Ni jim pa vseeno, da niti ene planinske prireditve ni obiskal niti eden starejših članov krajevne skupnosti. Kot da jih zapostavljajo, kot da ni vredno obiskati prireditev v čast krajevnega praznika. Vse planince pa boli, ker niso prejeli pred praznovanjem na izvršnem svetu KS Polzela in na pripravljalnem odboru za izvedbo praznovanja krajevnega praznika obljubljenega priznanja za res plodno 20-letno delo. Vy TABOR Gasilsko društvo Loke pri Taboru je pred nedavnim organiziralo izlet za svoje člane. Ogledali so si turistični center Pohorje in nekate ei predele severovzhodne Slovenije. V okviru praznovanja 10-let-nice jamarskega kluba Črni galeb Prebold sta bili pripravljeni tudi dve razstavi. Prva je bila postavljena v gasilskem domu v Preboldu in je prikazovala razvojno pot jamarskega kluba skozi desetletno obdobje. Druga pa je bila postavljena v Savinovem razstavnem salonu v Planinsko društvo Polzela je letos praznovalo 20-letnico obstoja. Praznovanje so vključili v okvir krajevnega praznika. Tako so se v tednu dni zvrstile razne prireditve. Odprli so planinsko in likovno razstavo, predaval jim je znani alpinist Ciril Debe-ljak-Cic, ki jih je z barvnimi diapozitivi popeljal od Okrešlja preko Alp do Himalaje. Pripravili so akademijo, posvečeno krajevnemu prazniku in 201et- Ena od osnovnih dejavnosti planinskih društev so tudi orientacijska tekmovanja. V naši občini je s temi tekmovanji pričelo pred leti Planinsko društvo Vransko—Tabor tako, da je vsako leto organiziralo tekmovanje na Čreti v čast prve frontalne bitke 1. Štajerskega bataljona. V gavnem so ta tekmovanja vezana na pomembne dogodke narodnoosvobodilne borbe. Tako je lani Planinsko društvo Polzela organiziralo orientacijsko tekmovanje po nekdanji kurirski poti iz Dobrovolj proti Mozirju. Zadnje čase je orientacija najbolj razvita v Planinskem društvu Prebold. To društvo je letos organiziralo področno tekmovanje planin- Počasi je hodil med brazdami. Telo je bilo utrujeno, korak počasen, roke so padale ob telesu. Premišljeval je. Njive, travniki, vinograd, vse je čakalo pridnih rok. Spomnil se je r\a pregovor: kdor ne seje, ta ne žanje. Kmalu bom opešal je presunilo njegove misli, nihče več ne bo tu sejal in nikomur ne bo treba žeti. Srce mu je stisnilo od bolečine. Rodovi na tej zemlji so ljubili zemljo, ostali so na njej, saj jim je bila prijatelj, življenje, pomenila jim je vse. Pred mnogimi leti je pripeljal na to zemljo Zofko, ki je imela zemljo prav tako ruda, kot on. Njun dom je bil topel, prijeten, kot topla soba za tistega, ki bi se želel ogreti. Znala sta potrpeti drug z drugim, znala sta iti preko vseh preprek, ki jih je zastavilo življenje in še danes se imata rada. Z ljubeznijo sta vzgojila sina in hčer, toda ona dva nista znala ceniti zemlje. Vedela sta, da za to zemljo ni več nasled-l nika. Za kaj sta garala vsa ta Žalcu in je obiskovalce popeljala v svet kapnikov. Obeh razstav se je udeležilo veliko občanov in delovnih ljudi. Še posebno razveseljivo pa je, da si ju je ogledalo precejšnje število učencev osnovnih šol, ki so ob besedah predsednika jamarskega kluba spoznali smisel jamarsko raziskovalne dejav- nici društva. Organizirali so kolesarjenje do Pekla in nazaj ter izlet na Goro Oljko. Zanimivi je bil tudi nočni tek po Polzeli. Domači planinci so pripravili predavanje o vzponu na Mont Kanc in o vsakoletnem pohodu na Veliki Rogatec. Ob zaključku praznovanja pa so podelili znače SAVINJSKE POTI pri Korbeijevih. Topot je prehodilo že 592 planincev. B. JORDAN skih društev, pripravilo tekmovanje za člane Zveze rezervnih oficirjev in podoficirjev, tekmovanje v okviru krajevne skupnosti, pomagalo pa je tudi pri organizaciji občinskega orientacijskega tekmovanja ob 30-letnici obrambne vzgoje mladine. Na Milovanovičevem memorialu sta tekmovali dve njihovi pionirski ekipi in ena članska. Vse so dosegle lepe rezultate. Najboljše rezultate so v letošnjem letu dosegli mladinci Planinskega društva Zabukovica- Na republiškem prvenstvu planinskih društev na Celjski koči so dosegli drugo mesto, ravno tako pa so bili drugi tudi na Milovanovičevem memorialu. leta, za kaj sta pustila vso svojo življenjsko moč na tej zemlji? Kaj sta naredila narobe, da nista znala otrokom prikazati, da je tudi tukaj življenje? Otroka sta se ob nedeljah pripeljala z avtomobili domov s svojima družinama in takrat je Smrečnikova kmetija oživela. Sčasoma so jima začeli prigovarjati, da pustita zemljo in da bodo oni skrbeli zanju. Nič več si nista tako želela obiskov otrok, kajti po tem je büo življenje pred njima še bolj temno. Toliko rodov se je tukaj rodilo, umrlo, le zakaj bi morala midva drugam? Iskala sta rešitev iz tega. Poštar je odnesel modro kuverto, nakar sta neko popoldne prišla mlad fant in dekle. Prišla sta na oglas. Dala sta svoj pristanek, nekaj prihrankov za obnovitev kmetije in življenje je bilo takšnp kot nekdaj. On je hodil na delo v tovarno, ona je bila doma, mali sinek pa je že pridno racal Njuna otroka jima tega nista odpu- nosti, nastanek in razvoj podzemeljskega sveta. —dar— ZGLED VREDEN POSNEMANJA Peti številki Lastovke, glasilu Tovarne nogavic Polzele, je kot priloga vključeno glasilo krajevne skupnosti Polzela. Združitev obeh glasil kaže željo po medsebojnem informiranju delavcev organizacije združenega dela z življenjem in delom krajevne skupnosti in obratno. To dejstvo potijuje tudi vsebina obeh glasil. Lastovka prikazuje poročilo o gospodarjenju v prvem polletju, o delu osnovne organizacije sindikata, o novih pridobitvah te delovne organizacije ipd. V glasilu krajevne skupnosti pa lahko berejo vse o krajevni skupnosti kot temeljni celici družbenopolitičnega življenja občanov in krajanov. Gede na to, da je glasilo izdano ob prazniku krajevne skupnosti, to je v času, ko se daje obračun dela, so v njem različni sestavki o delu društev, organizacij, šole ipd. Skratka, pred nami je celovit prikaz dela In življenja v obeh sredinah. Prav bi bio, da bi bflo takšnih glasil še več, saj ravno ta primer v krajevni skupnosti Polzela kaže, da krajevna skupnost ni samo komunala, temveč, da je to celotno življenje in dogajanje v neki zaključeni življenjski enoti. stila, zemlje nista želela, še manj pa tujega gospodarja na njej. Smrečnikova se nista tega nikdar kesala. Nasmejala sta se temu, da sta ujela srečo za rep, ko je hitela mimo. Njuno življenje je bilo izpolnjeno. Mnogi so nemo odkimavali, da se to ne bo dobro končalo, a Smrečnika se nista dala. Danes jima tega hi žal. Izgubila sta ljubezen svojih otrok, a dobila sta ljubezen tujih otrok, ki sta ju imela rada, lepo skrbela zanju, imela pa sta tudi ljubezen do zemlje. Veliko sta počivala, vedela sta, da bosta sedaj mimo lahko nekoč odšla. Smrečnikova sta našla svojo srečo, koliko pa je takih, ki se jim ,želja ni izpolnila in je njihov trud prerasla trava in grmovje. Kot knjigo, ki jo bralec več ne odpre, prekrije prah in pajčevina, zemljo prekrije trava in grmovje, če je roka več ne obdeluje. LJUBICA HRIBERŠEK _________________Vrbje 68 , Naborniki z rdečimi nageljni 90 let prosvetnega društva Braslovče mmmmmmmmmammmmmm Polzela 20 let PD Orientacijska tekmovanja ■ ^ Nujna odločitev je rodila sadove