220
Poučni in zabavni drobiž.
Izvestja Muzejskega Društva III. zvezek ima sledečo vsebino. A. KobJar: Boji nav Krajinah in zmaga pri Sisku pred 300 leti. — A. K.: Škofa Tavčar in Hren o bitvi pri Sisku. — J. Seheinigg: Slovenska imena v starih listinah. (Dalje.) — A. Koblar: Drobtinice iz furlanskih arhivov. (Dalje.) — S. Robič: Kranjski mahovi. (Dalje.) — Mali zapiski. — S. Rutar: Poročila iz Italije. — Vojska kranjskih koujikov in domobrancev 1. 1591. — J. Vrhovec: Ura in godalo v ljubljanskem stolpu. — Prekrševalci na Kranjskem. — Hessendarmske čete v Ljubljani. — Stare mere. — S. Robič: Moj oreh. — Redki ptiči na Kranjskem. — Sledovi rimskih naselbin okrog Medvod.   —  Naše podobe.
Grof Janko Draškovič-Trakoščanski   Dne 14. t. nx je bila v Zagrebu važna   slavnost.    Prenesli so iz Radgone i
221
Zagreb kosti grofa Janka Draškoviča Trakoščanskega in jih slovesno položili v rakvo Iiircev. Pokojnik se je 1770. leta porodil v Zagrebu, kjer je dovršil svoje študije in potem po rodbinskih tradicijah si izbral vojaški stan. Pod generalom Lavdonom se je udeležil obleganja Belega grada. Kmalu se je pa poslovil vojaščini in se je preselil po francoskih vojnah v Pariz, kjer se je sešel z Dobrovničanom knezom Sorkocevičem in srbskim rodoljubom Savo Tokolvjem. V 63. letu se je povrnil v domovino   in z izredno   marljivostjo   jel   delovati   za
v
svoj narod. Osnoval je „Citaonico ilirsko" in „Matico ilirsko", ima pa tudi neizmerno zaslug za druge narodne naprave. On je probudil mnogo druzih za narodno stvar. Leta 1856. je umrl v Rodgoni, kjer so dosedaj počivale njegove kosti. Slovesnost v Zagrebu je bila slovensko-hrvatska, kajti udeležilo se je tudi vtČ slovenskih rodoljubov. „Slovensko Matico" je zastopal gospod A. Koblar. Hrvatje so Slovence tudi bili jako prijazno vsprejeli. Kako bi moglo biti drugače, vsaj se je proslavljal spomin jednega glavnega delovatelja ilirstva, pri katerem smo Slovenci in Hrvatje vzajemno postopali.
Gunduličev spomenik. Te dni se je postavil v Do-brovniku spomenik slavnega pesnika Ivana Gundulica. Griindulic je bil najslavnejši dubrovniški pesnik in je posebno znan po svoji epični pesmi Osman, v kateri odseva težnja po slovanski vzajemnosti. Grundulič je bil rojen leta 1588 in je umrl leta 1638.
Stoletnica Resljeva. Včeraj je minolo sto let, kar se je v Chrudimu na Češkem rodil Josip Reselj, izumitelj par-niškega vijaka Služboval je v gozdarski službi dalje časa na Kranjskem, kjer je tudi umrl dne 9. oktobra 1897. Pokojnik je po rodu Slovan, ali Nemci bi ga radi za svojega proglasili, kakor so že več Slovanov. V svojem življenji je mnogo pretrpel. Njegovo iznajdbo so sprva prenizko cenili, potem ko je prišla v veljavo, sta si jo pa prisvajala jeden Francoz in jeden Anglež. Še le po njegovi smrti so se jele priznavati zasluge njegove.