Uredništvo: Sehillerjeva cesta štev. 3, dvoriSču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejeiiiajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. DNEVNIK Upravništvo: Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno . . . K 25 — polletno ... K 12'50 četrtletno ... K H ' mesečno ... K 210 Za Nemčijo: celoletno . . . K 28 -za vse druge dežele i. Ameriko K 30 Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) »e plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Št. 287. Telefonska številk« 6». Celje, v soboto, 17. decembra 1910. Čekovni račun 48.817. Leto II. Združitev „Nar. Dnevnika" in „Slov. Naroda". V Celju, 17. dec. Javili smo prevčerajšnjem, da se je sklenilo združiti »Narodni Dnevnik« v Celju s »Slov. Narodom« v Ljubljani in tako ustvariti velik in krepak narodno-napredni dnevnik, kateri se bode mogel z ustanovitvijo posebnega štajerskega uredništva v Celju posvečati v isti meri vsem štajerskim narodnim, kulturnim in gospodarskim zadevam, kakor je to storil doslej »Narodni Dnevnik«. Je to združitev, ki je z ozirom na žalostne tiskovne razmere v Celju in na pametno in dobro premišljene gospodarske naše interese docela utemeljena in je naša notranja strankina zadeva, s katero se bode ukvarjal glavni odbor Narod, stranke v svoji seji jutri, 18. dec. v celjskem Narodnem domu. Gospodje okoli »Straže« se naj nič ne vesele, da bodo lahko odslej na Štajerskem počenjali. kar bodo hoteli. Obljubimo jim lahko prav mirno. da se bodemo v »Slov. Narodu« prav zdatnu in še pred večjim krogom čitateljev vestno ukvarjali z njimi. Govoriti o bankerotu »Nar. Dnevnika«, je smešno. Zlasti še, če govori o njem »Straža«, katera ni niti najmanj na zeleni veji in ji gre tako slabo, da še svojih urednikov ne more v redu plačevati! Ce so klerikalci tako bogati in močni, zakaj pa ne razširijo »Straže« v dnevnik? Verujemo radi, da bi naši mariborski gospodje ustavili tudi »Stražo«, ako bi poprej vedeli, kaj se pripravlja v Celju! Mi bomo lahko sedaj precej gmotnih in duševnih sil posameznikov porabili za agitatorično delo proti nemškutarjem in klerikalcem, »Slov. Narod« pa bode v tiskovnem oziru docela nado-mestoval »Nar. Dnevnik« in je častna dolžnost vseh naših somišljenikov, da ga kot glavno glasilo vseh slovenskih naprednjakov odslej čvrsto podpirajo duševno in gmotno. Ta združitev je bridka kaplja v dozdevno veselje naših črnih in črno-rdeče-žoltih sovražnikov. To tudi odkrito prizna »Slovenec«, ki že priganja svoje čitatelje na Štajerskem, naj delajo za njega proti sedaj še nevarnejšemu tekmecu »Slov. Narodu«. Kar se pa tiče duševnih potenc naših urednikov, se nam zdi, da se ni vredno prepirati glede njih s Štefeti, Moj-škerci in raznimi drugimi gimperli. Sodbo o njih le usmiljeno prepustite našim somišljenikom in »Slovenskemu Narodu«! Interpelacija državnega poslanca Robleka in tovarišev do Njegove ekscelence c. kr. ministra za uk in bogo-častje. Odkar sta započeli svoje delovanje na Koroškem dve Slovencem skrajno nevarni nemškona-cljonalni društvi »Deutscher Volksrat« in »Deu-tseher Beamtenverein«, je opažati vsepovsod po slovenskem delu Koroške dosledno in sistematično teptanje, preziranje in uničevanje dosedanjih pravic slovenskega jezika pri ljudskih in srednjih šolah, pa tudi pri vseh državnih uradih. Da bi dobil kateri, tudi še tako usposobljen koroški Slovenec službo pri kakem državnem uradu v svoji ožji domovini, je kratkomalo popolnoma izključeno. Omenjeni društvi, izmed katerih si je zlasti drugo, nadelo nalog, da prepreči vsakršno nastavljanje slov. uradnikov na Koroškem, se zavzemata za vsako, tudi najnižjo razpisano službo; ker imata navzgoraj najožje in najtesnejše zveze, dosegla sta dosedaj še vedno svoj namen: povsod se nastavljajo le nemški uradniki, če ni domačih, pa tudi iz drugih kronovin, domačini-Slovenci pa morajo zapustiti Koroško ter si iskati službe izven njenih mej. Kako da se postopa s slovenskimi ljudsko-šolskimi učitelji na Koroškem, je znano. Cela vrsta jih mora službovati v popolnoma nemških in le mala peščica je, ki so nastavljeni v utrakvistič-nih šolah. Tako morajo večinoma slovenski učitelji poučevati nemške otroke, nemški učitelji pa slovenske otroke; učitelji, ki niti za silo ne znajo govoriti slovensko, vzgojujejo otroke, ki niti deset nemških besed ne poznajo. Vse to pa se mora zgoditi edinole v dosego namenov, katere zasledujeta z jekleno in brezobzirno doslednostjo »Volksrat« in »Beamten-Verein«. Zadnja leta*sta te dve društvi začeli posebno pozornost obračati na koroške srednje šole, zlasti na državni gimnaziji v Celovcu in Beljaku, pa tudi na c. kr. učiteljišče v Celovcu, žalibog ne brez uspeha. Na celovškem učiteljišču je svoj čas poučeval slovenščino Slovenec profesor Apih, ki je bil zgodovinar in je imel tudi izpite iz slovenščine in nemščine. Ko je ta gospod stopil 1. 1907 v pokoj, je pričakoval vsak, da se bo razpisalo mesto za zgodovino in zemljepisje kot glavni, in za slovenščino kot stranski predmet; izpita iz slovenščine pa se sploh ni zahtevalo. Proti takemu preziranju slovenščine se je od slovenske strani odločno nastopilo, toda brez uspeha. Mesto se je sicer na novo razpisalo, toda pod ravno istimi pogoji; učna usposobljenost iz slovenščine se zopet ni zahtevala, prednost med prosilci pa je imel tisti, ki bi bil imel izpit iz zgodovine in zemljepisja. In tako se je zgodilo, da je bil imenovan začetkom šolskega leta 1909 na prejšnje slovensko Apihovo mesto Nemec g. Pettauer, ki niti izpita nima iz nemščine, ki se je bil zahteval, čeravno je bil med prosilci Slovenec, ki je imel izpit iz nemščine za celo gimnazijo. Zdaj poučuje torej slovenščino na celovškem učiteljišču Nemec Pettauer, ki ima izpit iz slovenščine samo kot učnega jezika. Kaj sličnega je seveda samo na Koroškem mogoče. Kak krik bi zagnali Nemci cele Avstrije, ako bi bil imenovan za glavnega učitelja nemščine na ljubljanskem učiteljišču kak Slovenec, ki bi imel izpit iz nemščine samo kot učnega jezika. S tem, da so Nemci dosegli, da poučuje slovenščino bodoče slovenske ljudskošolske učitelje za pouk nekvalifikovan Nemec, pa se še niso zadovoljili. To, kar so dosegli na celovškem učiteljišču, so hoteli in hočejo z brezobzirno doslednostjo doseči tudi na c. kr. gimnazijah v Celovcu in Beljaku. ' £ Ako se njih tozadevne namere glede celovške gimnazij niso posrečile, to je pripisovati v veliki meri prejšnjemu ravnatelju tega zavoda. Ta je namreč odločno zahteval od dež. šolskega sveta, da se dve mesti, ki sta bili po upokojenju obeh slovenskih profesorjev celovške gimnazije 1. 1908 izpraznjeni, razpišeta tako, kakor je bilo prejšnje narodno posestno stanje na tem zavodu in kakor so dejanske razmere zahtevale. Tako je za pouk slovenščine na celovški gimnaziji poskrbljeno, ker sta na tem zavodu nastavljena dva Slovenca, izmed katerih ima jeden iz slovenščine usposobljenost za celo, drugi pa za spodnjo gimnazijo. Cisto drugače pa stoje razmere glede slovenskega pouka in slovenskega posestnega stanja na gimnaziji v Beljaku. Po mrti g. Wanka, prejšnjega edinega slovenskega profesorja na tem zavodu, so se kot učitelji slovenščine menjavali različni suplentje. Sušca meseca tega leta je bilo razpisano definitivno mesto za klasično filologijo kot glavni, ter nemščino in slovenščino kot stranska predmeta. Zglasilo se je lepo število kompeten-tov; toda ker med temi ni bilo nobenega nemškega mišljenja, ni bil nihče imenovan. Medtem pa je napravil narodni odpadnik Hercele izpite iz klasične filologije za celo in iz nemščine za spodnjo gimnazijo, ter izpit iz slovenščine kot učnega jezika. Vsled tega se je že enkrat razpisano mesto razpisalo na novo; ker pa narodni odpadnik Hcr-ccle iz slovenščine nima izpita in vendar hočejo njega kot narodnega odpadnika nastaviti na belja-ški gimnaziji na vsak način, ne zahteva se več izpit iz slovenščine. To pomenja vnebovpijoč atentat na pravice slovenskega jezika na beljaški gimnaziji. Podpisani poslanci vprašajo Njegovo eksce-lenco gospoda c. kr. naučnega ministra: 1. ali mu je to vse znano, oziroma ali se hoče na primeren način o teh razmerah podučiti; 2. kako more utemeljiti razpis za naslednika po slovenskem profesorju Apihu na c. kr. učiteljišču v Celovcu, v katerem se niti ni zahteval izpit iz slovenščine; 3. kaj namerava storiti, da se bode služba na c. kr. gimnaziji v Beljaku, ki jo je opravljal poprej edini slovenski profesor na tej gimnaziji, g. Wank, oddala osebi, ki ima izpit iz slovenščine, ravno tako kakor se zahteva od vsakega profesorja, ki naj podučuje nemščino na celi gimnaziji, popolna usposobljenost za ta jezik? Na Dunaju, dne 1. decembra 1910. Fr. Roblek In tt. Kongres Kranjskih gostilni** carjev v Ljubljani. Ljubljana, 15. dec. Danes dopoldne se je v Mestnem domu vršik) drugo splošno zborovanje gostilničarjev iz cele Kranjske. Nas ne morejo zanimati na tem zborovanju obravnavane posamezne točke obširnega dnevnega reda, posebno ker je med njimi mnogo takih, ki se nanašajo skoraj izključno le na razmere na Kranjskem. Ampak, da kljub temu posvetimo le od naše strani shodu primerno pozornost, storimo to-le, ker želimo, da bi se one ideje, ki so združile v dobi kratkega časa mnogoštevilne ne-organizovane gostilničarje na Kranjskem v posamezne zadruge in iz teh zopet v celotno deželno zvezo, razvnele ter razširile tudi med našimi slo-vensko-štajerskimi sodrugi. Da, to se nam zdi potrebno, v interesu splošnosti, posebej pa še v interesu naših gostilničarjev samih. Kajti le kadar bode po vzgledu drugih stanov tudi ta stan kot eden najvažnejših davkoplačevalcev v vsaki deželi organizovan v trdno celoto med seboj, vse sosedne slovenske dežele pa zopet strnjene v eno skupno zvezo, le tedaj smemo pričakovati, da se bode tudi na merodajnem mestu upošteval glas po odpravi krivic, ki spričo zastarelosti zakonov ote-žkočujejo izvrševanje gostilničarske obrti. A ne gre se samo radi odprave teh krivic, nepotrebnih bremen in šikan od strani obrtnih oblasti. Glavni namen gostilničarskih strokovnih organizacij je temeljita reforma te doslej nekoliko proste obrti na višek priznanega stanu in poklica, tako, da bo tudi ta stan istoveten, enakovreden s stanovi raznih drugih obrti. Ravno na tem kongresu se je tudi razpravljalo, da drugi obrtniki gostilničarje niti ne smatrajo kot tovariše obrtnike. Eden zbo-rovalcev je pravil, da ko se je nekoč udeležil nekega obrtniškega shoda, je moral tam slišati očitanje: saj vi gostilničarji niti obrtniki niste. Ce si stan gostilničarjev, zlasti onih na deželi, natančneje ogledamo, ima to očitanje res nekaj na sebi. Kajti znano je, da zakon od vsakega stanu zahteva dokaz izučenja dotične obrti, katero kdo hoče izvrševati. Le pri gostilničarski obrti zakon tega ne zahteva. Ce je prosilec neomadeževan, če dopuščajo krajevne razmere in kar je glavno, če je z okrajnim glavarjem dober prijatelj, dobi brez ovir koncesijo za izvrševanje te obrti. To se je doslej še lahko prakticiralo, toda le iz razloga, ker posebno Slovenci nismo imeli dovolj naraščaja, ki bi ga dali izučiti v tem poklicu. Ono malo število našega naraščaja, kar se ga je doslej temu stanu posvetilo, se je porazgubilo v druge kraje, za nas pa kot narod navadno za vedno izgubilo. Sedaj pa postaja položaj drugačen. Sedaj, ko je takozvana masa vendarle izprevidela, da smo Slovenci z učenim proletarijatom preobteženi, se tudi naš naraščaj oprijemlje drugih poklicev. Izmed teh eden je tudi gostilničarski in kavarniški. Ta naraščaj se danes zaveda, da se je kot vsak drugi moral učiti te obrti in ker se tega zaveda, zahteva biti tudi samostojen in živeti na rodnih tleh. Avspicije za te zahteve so danes primerno v celoti še neznatne, a predno preide desetletje, bodo narasle tako mogočno in s tako silo, da bo država, oziroma vlada primorana temeljito spremeniti dosedanji obrtni zakon zadevno gostilničarskih koncesij. Kakor je zadružni inštruktor g. dr. Bloudek iz Trsta na tem kongresu povedal, se ministerstvo tozadevno že sedaj ozira na one kraje onih dežel, kjer še obstoje organizovane zadruge. Pri oddaji nove koncesije so ali vsaj morale bi biti dotične politične oblasti dolžne vprašati preje za mnenje zadruge, ali je dotični prosilec sposoben za to obrt ali ne. Zadruga bo gotovo priporočala le v tej obrti res izučenega sodruga. In tako bo prišlo polagoma do tega, da gostilničarske obrti ne bo nihče drugi dobil, kot oni, ki doprinese dokaz, da se je je tudi izučil. In ta novi pojav ne bo ostal brez posledic za druge stanove in sloje. Kajti spričo take izpre-membe pri dobavi gostilničarske koncesije, pa tudi pri pomočnikih, je . toliko drugim odvzeta eksistenca v tej panogi, morali si bodo oskrbeti obstanek drugje. Zaradi gostilničarskega stanu postane torej splošna evolucija v vseh tistih slojih, iz katerih se rekrutira današnji gostilničarski stan. Pa vrnimo se h koncu zopet k današnjemu kongresu v Ljubljani. Tako na shodu, kot pozneje pri banketu v restavraciji g. Kenda, kot načelnika ljubljanske zadruge in glavnega organizatorja za- drug, se jc propagirala ideja še-'. Večje porr.nožitve zadrug po deželi z osnovanjem kuhinjskih: tečajev % glavne kuharske šole v Ljubljani. Kako delavni so organizovani tovariši na Kranjskem, se vidi najbolj iz tega, da pripade od vseh 11 takih tečajev v Avstriji, lepo število 5 le na Kranjsko, ozir. na Ljubljano. Tako skrbi deželna zveza kranjskih gostilničarjev ne le za interese med člani, ne le za naobražerii moški naraščaj, ampak tudi za naraščaj, ki ima postati vir novega življenja, novega slovenskega5 žaroda — za naše mlado slovensko ženstvo! In to je hvale in to je posnemanja vredno! -c. 'Politična kronika. r , IZ DRŽAVNEGA ZBORA. . -- !. r'- Zakasni proračun sprejet. — Tresičevi rezoluciji glede Hribarjeve, afere sprejeti. — Novi kabinet. Poslanska zbornica je sprejela včeraj po celodnevni- precej burni debati začasni proračun z določilom, da naj ostane sedanji bančni privilegij tako dolgo v veljavi, dokler : ne bo isptejet novi bančni statut. Glede istega se je namreč položaj v ogerskem parlamentu obrnil zdatno na bolje in je upati, da bode bančni statut, predložen avstr. državnem zboru, sprejet v ogerskem parlamentu. Iz važne včerajšnje seje nekoliko podrobnosti.__: V parlamentu je bilo včeraj navzočih poslancev kakor le malokdaj. Po govoru poslanca Zahradnika, je govoril predsednik nemškega »Nationalverban-da«, baron Chiari, ki je v svojem, govoru, povdarjal potrebo narodnostne sprave na češkem ln tako strankam omogočiti, da vstvarljo veliko pari. večino. Češki ,rad;ikalec Sokol je govoril' o potrebni pravičnosti in energiji vlade ter se zlasti pečal z antimilitaristično propagando na Češkem. Predsednik »Poljskega kluba« prof. Glombinski je v svojam govoru povdarjal vročo željo Poljakov, da naj pride med Nemci in Cehi v interesu cele države do sprave in da naj se skrbi za odstranitev oftih politikov, katerih edina naloga in skrb je ščuvati proti posameznim narodnostim. Poslanca dr. Korošec in Ivaniševič sta izjavila, da glasujeta za proračunski provizorij. Italjan Conci je naznanil, da Italijani vsled nerešenega italj. vseučiliščnega vprašanja ne morejo glasovati za provizorij in so se res pri . glasovanju odstranili. — V včerajšnji seji je prišla na vrsto Hribarjeva zadeva. Pečal se je z njo včeraj že češki radikalec Sokol; za njim pa je povzel besedo hrvaški poslanec dr. Tresič-Pavičič, Govornik je v svojem pregnantnem govoru povdarjal velike, zasluge Hribarjeve ,£a Ljubljano ih je proglasil, da sb vzroki, katere jo podala vlada za nepotrditev Hribarjevo ljublj. županom popolnoma nezadostni. Povdarjal je,: da je vlada kršila temeljne državne zakone s tem, da se je maščevala nad Hribarjem zaradi tega, ker je kot državni poslane ljubljanski vršil svojo poslansko dolžnost in pokazal krvave ljubljanske septembei -ske dogodke v parlamentu pred celim svetom v pravi luči. Ostro je grajal tudi postopanje barona Schwarza, ki je grozil državnim uradnikom, ljubljanskim občinskim svetnikom, za slučaj, ako se ne absentirajo od županske volitve. Dr. Tresič je predlagal dvoje rezolucij: 1. Državni zbor izjavlja, da je bilo postopanje kranjske deželne vlade pri županski volitvi v Ljubljani dne 30. avgusta 1910 protizakonito, in poživlja vlado, da stori takoj potrebne korake, ki bodo za vedno zabranili podobne poskuse. 2. Državni zbor smatra postopanje centralne vlade pri nepotrditvi Ivana Hribarja za ljubljanskega župana za eklatantno kršenje občinske avtonomije in poživlja vlado, da mu navede prave vzroke, ki so jo napotili, da je takrat tako nastopila proti že sedmi izvolitvi Ivana Hribarja za ljubljanskega župana. O glasovanju za sprejem teh rezolucij in od-kazanje istih ustavnemu odseku poroča dunajski poročevalec »Slov. Naroda«: »In vstalo je tedaj več kakor dve tretjini poslancev. Poljaki, Cehi, Rusini, Jugoslovani, socijalni demokrati so se dvignili tedaj s sedežev, da dajo s tem izraza obsodbi, ki jo izrekajo dr. Tre-sič-Pavičičeve rezolucije kranjskemu deželnemu predsedniku baronu Schwarzu in centralni vladi. Par trenotkov potem je vladala v zbornici sveta tišina, nato se je spontano dvignil zlasti na klopeh slovanskih poslancev pravi vihar, poslanci so ploskali in burno prirejali ovacije poslancu Hribarju. Klicev »Na zdar Hribar! Živijo Hribar! At žlje Hribar!« ni hotelo biti konca. Bila je to ena najlepših ovacij temu možu, ki je posvetil svoje življenje prospehu in napredku svojih sodobnikov, ki je komaj pričel razvijati to svoje delovanje, kateremu je pa na kratko zadala konec neprija-teljska sila. Sme se reči, da je bil res to parlamentarni historični trenotek in da je taka čast, kakor včeraj poslanca Hribarja, doletela le malokatere-ga poslanca. — Sicer pa se je pečal tudi češki radikalec Sokol v državnem zboru včeraj s Hribarjevo afero, da s tem dokaže, da sedanja vlada ne spoštuje niti najvažnejših državnih temeljnih pravic. Med Nemci vlada radi izida glasovanja o dr. Tresič-Pavičičevih rezolucijah velika poparjenost. Do zadnjega trenotka so namreč računali s tem, da bodo socijalni demokrati glasovali proti rezo-lucijam ali pa da se vsaj vzdrže glasovanja. V kuloarih zbornice je imel priKko poročevalec »Si. siunci, ki so se mu vsi izjaviii, da so se današnjega dne in glasovanja že v naprej veselili, da zamo-rejo pokazati, kako zelo spoštujejo poslanca Hribarja in vedo ceniti njegovo delovanje.« VOLITVE NA ANGLEŠKEM. Včeraj do 1. ure pop. je bilo izvoljenih 253 liberalcev, 261 unijonistov, 40 socijalistov, 67 Ircev, pristašev Redmonda in 8 Ircev, pristašev 0'Brien-na. Vladna večina, liberalci, socijalisti in redmon-disti, je torej prav zdatna. NEMIRI V BRAZILIJI. Iz Londona se poroča 16. dec.: Po zadnjih vesteh iz Rio de Janeira traja puntanje v armadi in mornarici dalje. Iž provincije prihajajo glasovi, da vojaki zahtevajo znižanje dnevnega službenega časa. Vlada je napram tem puntom skoraj brez vsake moči. Žrtve zadnjih bojev v Rio de Janeiru so pokopali v 40 velikih grobovih. Poročila o njihovem številu niso sigurna; pravi se, da manjka v Rio de Janeiru do tisoč oseb. Vse vojne ladije so zaradi previdnosti razorožili. Nad 400 mornarjev pride v ponedeljek pred vojno sodišče. Začelo še je tudi zapirati nedolžne meščane, da si izsilijo lz rijih visoke odkupnine. Štajerske novice. v Pozivamo celjske in okoliške člane glavnega odbora Narodne stranke, da se zanesljivo vsi udeleže seje, ki se vrši jutri ob 11. uri dop. v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Naj pride vsak, če tudi po pomoti ni dobil vabila Na dnev nem redu je naše časnikarsko pa tudi druga ak tualna vprašanja. Pribitite tudi vsi iz bližnje in dalttjo okolice k tej važni seji! v Naročnikom „Nar. Dnevnika" bodemo v kratkem poslali naročilne liste za ,.Slov. Narod ' (večerno izdajo), kateri bode imel po Novem letu lasten štajerski oddelek. V .pjem se bodo priobee-, vale vse štajerske zadeve, politične, gospodarske in kulturne v isti meri kakor doslej v »Narodnem Dnevniku". Skrbelo , se bode tudi v najizdatnejši meri ža .novice in aktuelne članke. Vse cenjene ddfilsnike in sotrriflnike prosimo, da pošiljajo vse dopise na Štajersko uredništvo Slov. Naroda v Celju, katerega bo vodil urednik Janko Lešničar. ,Te v interesu naše narodne in napredne stvari, da skrbimo vbodoče za „Slov, Nar." istotako marljivo in vstrajno kakor doslej za ,Nar. Dnevnik' in zato je caročevanje in sotrudništvo častna dolžnost vsakegt narodnega Slovenca na Sp. Štajerskem. S štajerskim uredništvom, ki bode za domače štajerske zadeve popolnoma autonomno, ne bode ,.SI. Nar;- glede, aktne! nffctr n i kakor trpel, ker se bode skrbelo za to, da bo vse hitro in pravočasno pri-občeno. Torej znova na skupno delo! v Vsebino ,.Nar. Dnevnika" bodemo prinio-rani prihodnje dni nekoliko skrčiti na ljubo našemu podlistku, »Tastu Kondeliku". da ga bodemo mogli še v tem letu celega priobčiti. V K občinskim volitvam v Trbovljah nam še poročajo: Udeležba pri teh volitvah je bila tako ogrOma1 kakor je sploh nismo pričakovali in ni nihče niti mislil na njo. V 3. razredu je volilo 719 volilcev, torej blizu 80%. v 2. razredu je volilo izmed 168 volilcev 151 in v prvem od 30 29. Klerikalci so napadli z vso besnostjo 2. razr., kjer voli večina kmetov, a godilo se jim je v tem razredu še slabejše ko v 3., kjer imajo nekaj zapeljanih rev za seboj. V obč. odboru imamo torej 22 odločno narodnih mož, kateri bodo vedno vedeli varovati slovenski značaj trboveljske občine. Boj je sedaj končan in smo tako usmiljeni, da svojega premaganega klerikalnega sovražnika ne bodemo dalje zasmehovali, dasi je to za svojo nesramno agitacijo v polni meri zaslužil. Ako pa bode zopet skusil svojo k tlom potisnjeno glavo izzivalno dvigniti, pa bodemo enkrat za vselej obračunali z njim. Amen. v Slavnemu učiteljstvu ! Razposlali smo „Na-ročilni in plačilni list" vsemu učiteljstvu na Slovenskem Štajerskem in sicer za vsako šolo skupaj. Ako pa bi ga kdo vendar ne bil dobil, naj se takoj oglasi z dopisnico pod naslovom »Učiteljska zadruga — Griže pri Celju." Ravno tako se naj blagovolijo oglasiti tndi tisti izvenštajerski tovariši in tovarišice, ki se hočejo zopet poslužiti sknpnega naročevanja časopisov. Pri tem opozarjamo, da smo v »Naročilnem listu" označili med drugim tudi lista Narodni Dnevnik in Slovenski Narod, jutranja izdaja, ki pa z novim letom ne bodeta več izhajala. Narodni Dnevnik se združi s Slovenskim Narodom (večerno izdaio) z a tonomnim oddelkom in uredništvom. »Slovenski Narod" pa bo stal za nas vseiedno samo 18 K na leto. Na to se naj pri Naročilnem listu ozira! Kdor bi ga že bil odposlal in naročil Dnevnik oz. jutranjo izdajo Naroda, dobi nova lista v izpolnjen je. — Prosimo, da se naročilni list do 20. decembra zanesljivo pošlje na naslov: Franc Vogla r Celje — Breg 26. Nemškutarji ali klerikalci? »Straža« je pisala, da so bili v Rogozi v Hočah izvoljeni »vrli kmetje« in seveda pristaši kmečke zveze za župana in obč. svetovalce. Včeraj znova piše, da je bil »vrl naš pristaš« Fr. Malajnar izvoljen v hočki krajni šolski svet. — Da se resnica prav spozna, treba je čut' , oba zvona! »Štajerc« namreč ponatiskuje po »Gr. i Tagbl.« sledečo vest: >'Napredne zmage. V občini l B »e- B & * S K* n pod ugodnimi pogoji rodovitno posestvo * mlinom in žago, ležeče ob jnžui železnici. Močna in trajna vodna sila omogoči potom turbin« napravo električne centrale za trg iu okolico. Že mlin in žaga sama updi gotov krtih. Natančnejše informacije daje Robert Kunze, Št iur ob južni železnici. #93 4 1 Iz| ava Podpisani Friedrich Irman. sluga pri gospodu vitezu H iupt-u v Strošneku. preklicujem s tem moje zlobno govorjenje čez g. Antona Kajtna oskrbnika istotam. namreč da hodim njega nadzorovati kakor tudi vse druge žalitve, katere utegnejo njemu na r jegovi časti in dobrem imenu in ugledu v celej okolici škodovati kot neosjnovar.e in neresnične in ga prosim tem potem javno odpuščanja ter se mu obenem zahvaljujem, da je odstopil od sodnijskega postopanja proti meni. Strošnek, 15. decembra 1910. Friedrich Irman. *H O* jlttsttoVani narodni j {(Jjf letnik XXII. izide v kratkem. Slavna društva, knjižnice in čitalnice, kakor tudi privatnike ———opozarjamo, da ga naroče pravočasno. ——— • Zvezna tiskarna v Celju. S Hotel Irabesinger u Celoucu VeliKovška cesta št. S se priporoča potnikom, hi prenočujejo v Celovcu. Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po I K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni. Seliho dvorišče za vozove in tri hleve za hodiš. Za zabavo služi 660—1 kegljišče,110 !imi — Po Idi sediš na SBllČIliltElII VPtll. V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer. Uelike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. Lastnik. Ivail MillOlitg. i^rijui/u»-i.i>.ri/i_i-i.i>frtnnjuvu-ij'' firmATfu—L<~I*I—riiVu—----riV.*i- ■• — -•■ -..... 11 ........ » ■"»'" Za gg. trgovce in privat-\ nike: račune, pismen papir, zavitke, vizitke ^ poročna naznanila Vjv/S. prospekte, ce-fA nike itd. itd. CL ^X Za p. t društva: vabila,> lepake, okrožnice, spo-rede, vstopnice, čla-^ \ narinske knjižnice sprejemniceitd. itd. itd. itd. . n. urade, posojilnice . šolske svete itd. uradne tiskovine, zavitke, pobotnice menice, napise td. itd. itd. « O Zvezna izvršuje vsa knji-goveška in galanterijska dela v najokusneji obliki ceno in točno. ■ ■ Šilerjeva cesta 3 Priloga »Narodnega Dnevnika" št. 287. LISTEK. Tast Kondelik in zet Vejvara. < Cfški spisal Igntft Herrmann, — Poslovenil Stanko Svetina. Gospod Kondelik se ni mogel oprostiti svojega čudnega razpoloženja. Tisočkrat se je že prebudil v vseh teli letih, odkar je živel s svojo Betko srečno, zadovoljno zakonsko življenje, in vsako novo jutro je bilo čisto vsakdanje, pravilno nadaljevanje prejšnjega dneva. Dnevi, tedni, meseci, leta so se vlekla v nepretrganem pasu skupnega občevanja brez posebnih izprememb; nikdar mu ni prišlo na misel, da bi se njegova današnja Beti kaj razlikovala od včerajšnje, nikdar ni čutil, da bi bil on sam drugačen Kondelik kot oni včerajšnji Kondelik. Toda na to nedeljo je bilo drugače. Zdelo se mu je, kakor da ne bi bil popolnoma v svoji lastni, znani koži in Beti — se mu je zdelo — da je tudi nekaj drugačna. Bilo mu je. kakor je navadno prijateljem, ki so se razprli in ki se bližajo, ko so se čez dolgo časa pomirili, z gotovo previdnostjo, s oremišljenostjo, da se ne bi nikjer dotaknili vzroka prejšnjega razpora. Kar se je prej razumelo samo ob sebi. o čemur ni niti premišljal, ta vzajemni stik s soprogo se mu je zdel danes imenitnejši. Rad bi bil svojo »mamico« zgrabil in jo iskreno poljubo-val, toda vendar se ni upal, da ne bi razdrl nekaj prazničnega, milega, nežnega, s čemur je bila obdana, kakor se mu je zdelo. To, kar ga je bilo vče-nj zvečer in ponoči k njej približalo, kar je bilo v njem tako živo poklicalo v spomin nežno razmerje prvega časa v zakonu, ga je obenem oddaljevalo od nje. Zdel se .ie napram njej mnogo strožji in slednjič je prišel do negotovega spoznanja, da njegova žena ne pripada več tako izključno samu njemu samemu, ampak da mora deliti njeno pozornost, naklonjenost, spoštljivost z nekim drugim, do sedaj neznanim, nevidnim ... In kakor bi se bil drugič zbudil, je naglo vstala v njem polna zavest o vsem, kar ga čaka. Spomnil se je na vako besedo tete Katinke, spomnil na sledeče trenotke, na svoje misli, predno je zaspal, na Betin objem, in kakor da bi se mu v prsih nekaj dvignilo, kakor da bi se vzvalovilo. Niti vedel ni, čemu zajutrekuje, ker se mu je zdelo, kakor bi bil popolnoma sit, še od včerajšnjega dneva, in ta nedeljska kava ni imela danes zanj tiste slasti, kakor drugače. Bil je z vsem prenapolnjen, tako da je njegova notranjost potrebovala kakega odtoka, izliva. 2e davno ni čutil v sebi želje, da bi komu po-vedel o tem, da bi komu zaupal, kakor ravno pri današnjem zajutreku. Mora tako napraviti. Koga ima tu? Kdo mu je najbližji, komu bi se mogel do dobrega izpovedati? Komu bi mogel naprtiti polovico teže tega nepričakovanega, skoro mamečega in zopet blažilnega odkritja? Nikomur izmed starih prijateljev, ali bolje povedano, starih znancev, čeprav je to gospod stavbenik Bečka ali štukater Konjetop. Ne moreta imeti smisla o njegovem dušnem stanju in o celi rodbinski bodočnosti. Morda bi o tem postrani in zasmeh-ljivo delala dovtipe, morda bi navsezadnje čul naravnost ,kako neresno, bodečo opazko. Takim starim fantom ni za vsako besedo. Vejvara je tu! Vejvara, najbližja duša njegove rodbine, najbližji njegovemu srcu, in slednjič mož, na katerega se v najkrajšem času zgrnejo podobne skrbi in veselje, isto zanimanje. Da, Vejvara. Njemu more zaupatj, brez strahu, da bi njegova skrivnost dala povod kaki neresnosti, da ne bi v njem vzbudila spoštovanja. Seveda, on je veliko mlajši, toda 011 je zet, soprog in bodoči oče. Razun različne starosti sta oba v enem in istem položaju. Mojster Kondelik se je veselil, ko je prišel k temu zaključku. Kar najpreje z Vejvaro o tem govoriti! Še danes! Hitro je posrkal ostalo kavo in je dvignil glavo. Danes? Toda še dopoldne lahko to napravi! Spomnil se je, da je včeraj Vejvara rekel, da se je v pisarni oprostil za današnje dopoldne, ker je računal, da pride z venčka šele proti jutru. Da se naspi. Sicer ni bil na venčku, toda v pisarno tudi ne pojde. Neumen bi bil, ko se je že oprostil. In že zato ne pojde, ker ni dovolj čist, da bi se mogel svojim tovarišem pokazati. Z onimi modrimi senci, z umazanimi rokami! Na magistratu, kjei mora biti vse čisto kakor steklo! (Treba je pripomniti, da mojster Kondelik v tem trenotku ni mislil prav nič politično, opozicijonalno ali ironično. Kar se uradnikov tiče, je bil prepričan, da je tam vse v redu, in kar se tiče gospodov svetnikov in občinskih svetovalcev, je vsaj upal. Toda na to sedaj sploh ni mislil.) Dobro. Obleče se, pojde na Vinograde po Vejvaro in ga povabi kam na kozarec vina, v kako prijazno vinarno in po kakem gulažu ali koščku svinjskega mesa mu razodene svoje srce. Sicer pa bosta danes mlada takointako obedovala pri njih, pri Kondelikovih, torej ne bo treba Vejvari hiteti, ko bo z očetom. Sedaj je bila ura devet, do desete se mojster počasi napravi, ob pol enajstih se napoti na Vinograde. Vse se ujema. Gospod Kondelik je hodil iz sobe v sobo, prijetna gorkota, ki je dihala po sobah, mu je dobro dela, in gledal je skozi okno na snežene strehe. — Take zimske dneve je imel rad. Prikradla se mu je v srce velika zadovoljnost z vsem svetom in zdelo se mu je, da ga ni nad jasnim zimskim vremenom. Gospa Kondelikova je pripravljala v kuhinji nedeljski obed in se je malokedaj pokazala v sobi; samo če je potrebovala kako posodo ali kako posebno stvar ali kako dražjo dišavo. »Ali boš šel ven, stari?« ga je vprašala o priliki. »Pojdem, mati, pojdem. Z Vejvaro kam na kozarec vina. Splahneva ono včerajšnjo ne- ' ■I'* v »Toda ne zamudita se kje«, je opomnila gospa. »Pazita, da se vrneta o pravem času. Saj veš, da gremo po obedu na sprehod.« »Pojdemo, Beti. pojdemo«, je zagotavljal mojster. — Cas je potekal. Mojster je vzel časopis, da bi bral, toda hitro ga je zopet odložil. Bil je nestrpen in ni mogel čitati. Zdajpazdaj se je pogledal v zrcalu in mojster je vselej nagubal čelo, ko so se poznali do sedaj sledovi včerajšnjega mazanja. -Prekleto črnilo! Na koži se drži še bolj nego na I apirju. In v malih brazdah na dlanih je bilo še hujše. Toda kaj dlani! Te se skrijejo. Slednjič je bil mojster pripravljen za odhod in gospa mu je pobrala na njegovi zimski suknji vsako smet. Tedaj so se zunaj v kuhinji odprla vrata in ozval se je neki tuj, toda vendar znan glas. Katinka je nekaj odgovorila in potem je takoj nekdo .potrkal na sobna vrata. »Moj Bog«, je zašepetala gospa Kondelikova, »kdo pa prihaja sem sedaj, ko kuham!« Potem pa je zaklicala — in z njo obenem tudi mojster: »Dalje!« Vrata so se odprla in prestopila je prag oseba, katere se ne bi do smrti nadejala. Gospa Mukn-šnablova. Bila je raznično oblečena, v vsem, kar ji je nudila njena omara. Na plišastem zimskem klobuku ji je tičala kričava rdeča roža. Široko obličje gospe Muknšnablove je bilo pokrito z nasmehom, ki se je igral v vseh kotih, v vsaki gubi, nasmeh, ki se je vedno spreminjal, kakor bi bil sestavljen iz neštevilnih vrst, kakor bi se izlival iz vseh luknjic rumene, zgrbljene kože. »Ponižno se klanjam, gospa Kondelikova«, se je zaslišal suhi glas gospe Muknšnablove. »dobro jutro, dragi gospod!« Gospa Kondelikova se je komaj zavedla, tako je bila presenečena. Kaj je zopet prineslo sem to čudno gospo, ki ji je nekoč napravila toliko gren-kosti in zadreg. Kaj išče v tej hiši, katero je že enkrat tako vznemirila? Toda vendar je morala spregovoriti. »Pozdravljeni, gospa Muknšnablova...« in pogled gospe Kondelikove je vidno razodeval mučno radovednost, za kaj se gre. »Čudite se, gospa Kondelikova, ker prihajam«, je nadaljevala gospa Muknšnablova in je skrbno zaprla za seboj vrata. »Toda, moj Bog, kam pa naj človek gre, ako potrebuje sveta, kot k prijateljem — (gospod Kondelik se je pri teh besedah neznansko začudil in debelo pogledal) in jaz sem tako vesela, da smo se spoznali in jako čislam vaše znanje.« Gospa je obmolknila in videlo se je, da bi rada nadaljevala sede. Kakor nehote ji je rekla gospa Kondelikova: »Sedate, prosim ...« Gospa Muknšnablova je sedla, vzela z roke aksamitovo torbico in jo je položila v naročje. »Vseobče, gospa Kondelikova in dragi gospod, prihajam k vam kakor mati k materi — k izkušenim starišem po svet. — Lotinka se bo omožila — gospod Pajtlšmid, kakor veste — in ker je to moj edini otrok in ker nisem izkušena v takih stvareh, prihajam s svojim materinim srcem k vam. Mislila sem si, da imate v nedeljo nekoliko časa in mi ne smete vzeti tega za zlo. Vi mi odkrito poveste — sem si mislila — kaj in kako. Takale stvar sreča človeka samo enkrat v življenju. In vendar sirotica tudi svoje zahteva.« Mojster Kondelik je bil kakor na trnju, toda menil je, da v tem trenotku ne sme opustiti svoje žene. Odpel si je torej zimsko suknjo, da se ne b potil. Menda bo za sedaj to zadostovalo, je upal. Gospa Kondelikova je po besedah gospe Muknšnablove globoko vzdihnila. Iz njenega uvoda je slutila, da ne bo s svojo zadevo tako hitro gotova. Položila je roke v naročje in je vdano čakala, s čim pride draga mati Lotinkina na dan. Nič drugega ji ni preostajalo. Gospa Muknšnablova se je naredila, kakor da ne vidi, da se je gospod Kondelik odpravljal od doma in ni se zmenila, da si je odpel zimsko suknjo. Toda noben migljaj ji ni ušel. Sedaj se je obrnila na stolu, kakor bi si hotela napraviti naju-dobnejši sedež in je počasi, kakor v zadregi, slačila desno rokavico. Kakor da bi hotela pribiti čas, da uredi svoje misli. Ko je slekla rokavico, jo je položila na torbico v naročju in je naglo pogledala gospo Kondeli-kvo. »Skrbi so prišle na naju, velike skrbi, draga gospa Kondelikova«, je spregovorila gospa Mukn- šnablova in se je neprenehoma držala na smeh. — »Cela stvar že gre h koncu — in res, vesela bi bila, da bi se že vse končalo. Seveda, gospa Kondelikova, to je pravzaprav vesela skrb, omožiti hčer, kjer imajo vsega zadosti, kjer je blagostanje, kakor na primer pri vas. Toda pri nas, kjer moram vsak krajcar desetkrat na dlani obrniti, predno ga dam iz rok! I11 zato sem se namenila k vam. Ne vzemite mi tega za zlo, da sem šla naravnost k vam, in svetujte mi, draga gospa Kondelikova: ali naj pripravimo svatbo doma, ali naj jo imamo v kaki restavraciji, kakor je bila na primer gospoda Vejvare in gospodične hčerke, v Meščanski besedi?« Gospa Kondelikova je nabirala rob predpasnika v gube. »Res ne vem, gospa Muknšnablova, kako nal vam svetujem. To je vse odvisno od tega, kako imate doma napravljeno V vsakem oziru pa je v restavraciji udobnejše...« »Zelo udobno«, je potrdil mojster Kondelik. »to lahko rečem. Nobenega letanja ni, nobenega obleganja, nobene ekature. Vse se izroči restav-raterju, pride se, sne se, popije, kar je pripravil, plača se — in se gre domov.« Gospa Muknšnablova je pomigala z glavo. Nasvet Kondelikovih jo je gotovo zadovoljil. In prijela se je poslednjih mojstrovih besed. »Res, plača se, in stvar je urejena. Ali smem vprašati, gospa Kondelikova: koliko pa stane to za osebo? Koliko ste na primer plačali vi. Vseobče. Ako ni to tajno.« In z napetostjo je pričakovala odgovora. »Kaka tajnost«, je odgovorila gospa Kondelikova smehljaje. »Tri goldinarje smo plačali za ku-včr — za osebo, kaj ne, stari?« »Tri goldinarje«. »Seveda brez pijače«, je pristavil hitro. »To je stalo zopet lepe denarce — pivo, vino, likerji...« »To je posebej?« je vprašala gospa Muknšnablova zategnjeno. »Kako pa, posebej, posebej!« se je zasmejal mojster. »To bi se restavrater ukanil! Včasih spije samo en človek za tri goldinarje — posebno ako se načne šampanjec.« Gospa Muknšnablova se je zamislila. »Pri nas bi seveda bilo to brez šampanjca«, je menila. »Gospod Pajtlšmid ima najrajši pivo — in me ženske tudi ne naredimo mnogo škode na vinu. Ako človek pije celo svoje življenje vodo, pa zadostuje nekoliko steklenic avstrijskega popolnoma.« Gospa Muknšnablova je spregovorila te besede tako odkrito in brez vsake hlinjenosti, da je obličje gospe Kondelikove spreletel izraz sočutja. V tem trenotku ji ni bila gospa Muknšnablova tako zoperna. Dobro je opazila, da prevladuje na nasmehu bodoče tašče gospoda Pajtlšmida izraz skrbnega računanja. »Tri goldinarje za osebo«, je ponavljala gospa Muknšnablova bolj sama zase. »In k temu še goldinar za pijačo — to so štirje ...« »Dovolite, gospa Muknšnablova«, je pripomnila sedaj domača gospodinja, »to se da napraviti še ceneje. Lahko dobite kuvčr tudi za dva goldinarja, za poldrug goldinar. Mi smo seveda vzeli za tri. da bi bilo pošteno. Koliko pa je bilo tudi jedil, katerih nismo snedli!« »Moj Bog, za dva!« je zaklicala gospa Muknšnablova. »To bi popolnoma zadostovalo. Za Boga, za dva goldinarja se da tudi skuhati za enega človeka. — Ne vzemite mi za zlo, gospa Kondelikova: koliko pa vas je bila približno?« Gospa Kondelikova je začela natihoma računati, toda takoj ni mogla našteti. »No, mislim, da nas je bilo okoli dvajset«, je odgovorila. »Dosti gotovo ni manjkalo. Sorodniki, znanci, tovariši družice — toda to je bilo samo, kar je moralo biti. Šele pri mizi se vidi, da marsikdo manjka. To se vedno zgodi...« »Dvajset«, je ponovila gospa Muknšnablova, »to znaša za celo omizje šestdeset, in pijača k temu — dragi moji, stotak je proč.« »Stotak?« je rekel gospod Kondelik, »nanj se še ozrl nisem!« Sedaj je torej vedela gospa Muknšnablova skoro vse, in gospa Kondelikova je upala, da je zaslišavanja konec. Gospa pa se ni premaknila. »Nas seveda ne bo dvajset«, je rekla s po-vdarkom, kakor bi bilo Kondelikovim kaj na tem. »Komaj deset. Vi ste druga rodbina, mi nimamo toliko znancev. Seveda, bilo bi jih že, ako bi hotel človek vse povabiti, toda kam z njimi. Kdo pa bo vse plačal! In mislim si navsezadnje, gospa Kondelikova, stvar takole: da bi vendar le kuhala doma. Bomo že kako napravili, in slednjič: čemu pa naj bo taka svatba? Celo leto živimo takore-koč ob malem, gospod Pajtlšmid ravno tako. — Glavno je, da bode imel zakonski par v bodočnosti kaj jesti.« Gospa Kondelikova je poslušala, smehljala se, pokimala z glavo, toda bala se je govoriti, da ne bi s kako opazko razdražila gospo Muknšnablovo in bi ta zopet ne začela povpraševati, premišljevati in razlagati. Klicala je vse svetnike na pomoč, da bi se obiskovalka že poslovila; čas poteka, in kaj se bo zgodilo v kuhinji z obedom? Kaj pa je njej do tega, za Kriščevo voljo, na kak način pripravlja svatbo gospa Muknšnablova? Mojster Kondelik je dobro razumel taktičen molk svoje žene, hotel ji je pomagati, začel je zopet zapenjati zimsko suknjo, s čemur je hotel pokazati, da smatra zasliševanje za končano. — Gospa Muknšnablova pa se ni brigala niti za molk gospe Kondelikove, niti za zapenjanje mojstra Kondelika. In če se je brigala, je gotovo mislila sama pri sebi: saj se boš zopet odpel. Zakaj gospa Muknšnablova še ni bila gotova. Segla je v torbico, vzela ven čipkast robec, zamahnila je z njim — na kar se je razširil po sobi oster pižmov duh — dotaknila se je z robcem nosu in je pogledala gospo Kondelikovo. In sedaj ni več ležal na obličju gospe Mukn-šnablove prejšnji nasmeh, ki se je zdel tako prisiljen. Razpršil se je, zginil, morda ga je spodil ostri duh, katerega je bil poln njen robec, in namesto njega se je razprostiral na gubastem obličju gospe Muknšnablove izraz resne skrbi. Prijela se je parkrat za nos, vzdihnila, gledala je sedaj gospoda Kondelika, sedaj zopet njegovo ženo in je začela z zamolklim glasom, kakor bi se bala, da ne bi tu v kakem kotu poslušal kak vohun. »Gospa Kondelikova — dragi gospod. Matere in stariši sploh si morajo pomagati, kjer se gre za bodočnost in srečo otrok. Kar sem mogla, sem napravila, samo da bi gospodična hčerka lahko šla brez ovire z gospodom Vejvaro k oltarju in da bi bila z njim srečna. Vem, da nikoli tega ne pozabite. Toda kar nisem pričakovala: sedaj sem sama v takem žalostnem položaju. In tu me je vleklo moje materino srce k vam. Na vašo besedo da mnogo ljudi, vas si lahko vzame vsak za vzgled. Vem, kako je name učinkovalo, ko je prišel takrat gospod k meni zaradi gospoda Vejvare, kako on razume vsako stvar. In mislim tudi, da ne bt ostalo brez učinka niti pri gospodu Pajtlšmidu, ako bi mu hotel gospod malo govoriti na srce...« Gospa Kondelikova jo je gledala vsa osupla. Sedaj je pozabila na kuhinjo in na obed. Nepričakovani obrat gospe Muknšnablove je vzbudil v njej neizrečeno začudenje in radovednost. In vprašala je naglo: »Kaj ni z gospodom Pajtlšmidom vse v redu?« »O, yse bi bilo z njim v redu, draga gospa Kondelikova«, je odvrnila hitro gospa Muknšnablova. »Lotinka mu je naklonjena in ga hoče, jaz nimam proti njemu prav ničesar in mu dam Lo-tinko brez pomisleka, kar je Bog združil, človek ne razdružuj — vse imamo pripravljeno in treba se je samo priglasiti za oklice — v stanovanju naj bo on gospodar, sama pa pojdem v ono malo sobico, gospod jo pozna, v ono sobico, kjer je gospod Vejvara preživel troje krasnih let svoje mladosti, nikdar ne pozabiva z Lotinko na to in imava od gospoda tukajle večen spomin, kako lepo nam jo je poslikal — taka plemenitost se težko najde, in to je tudj glavni vzrok, zakaj imam do vas toliko zaupanja —■ skratka, medve obe, jaz in hči, sva zadovoljni z vsem — in ne morda, da bi bil nama gospod Pajtlšmid premajhen gospod, čeprav ne dado tam v cesarski zastavnici, kjer on uraduje, nobenemu preveč plače — toda naj bo, si mislim, večno ne bo dobival male porcije, enkrat mora priti avanž — kakor pravim, vse bi bilo v redu — a tu mi naenkrat gospod Pajtlšmid pove: jaz se ne bom oženil! Dragi gospod — gospa Kondelikova, s tem ne morem jaz kot mati soglašati. Ali morem sedaj punci zapovedati, naj si pridobi srce kakega drugega? Glavna stvar pa je: kje naj kakega drugega vzamem!« Popolnoma razumljivo je, da sta bila po uvodu gospe Muknšnablove, po njenih vprašanjih kar se tiče svatbene gostije, po njenem zatrjevanju, da Je vse v najlepšem redu — skratka po vsem, kai je gospa Muknšnablova nenadoma povedala, oba Kondelikova zelo presenečena. Mojster Kondelik je navsezadnje zopet odpel zimsko suknjo bodisi ker mu je bilo vroče v zakurjeni sobi, bodisi ker se je razgrel ob dolgem in zapletenem govoru gospe Muknšnablove in je sedaj suknjo celo slekel. Oba sta gledala gospo Muknšnablovo z neizrečeno napetostjo. Kaj pa naj ona napravita v tej zadevi? Medtem je gospa Muknšnablova zopet posegla po robec v torbico in ga je pritisnila na oči. — Očividno je bilo, da se gre za zelo važno stvar. Precej časa so molčali vsi trije. Ko si je gospa Muknšnablova brisala oči, sta se Kondelik in žena spogledala in pogleda obeh sta izražala vpra-šnje: »Kaj pa naju ta gospa pravzaprav prosi?« In presenečenju, ki se je vzbudilo vsled govora gospe Muknšnablove, se je pridružil še strah. V kako stvar naj bi bila zapletena? Tudi gospa Muknšnablova je molčala. Morda zato, ker jo je prevzelo ginjenje ali zato, da bi nabrala moči za daljše pripovedovanje. Težko je bilo uganiti. Toda ko se ni nihče oglasil, je gospa spoznala, da ne preostaja ničesar drugega kot da sama zopet začne. Položila je robec v naročje, pogledala gospo Kondelikovo, gospoda Kondelika in je rekla proseče: »Ali napravite to, dragi gospod? Ali se zav-zamete za naju, za dve zapuščeni ženski?« Gospod Kondelik je bil v veliki zadregi. Poravnal si je telovnik, šel s kazalcem za ovratnik, kakor bi ga ovratnik tiščal, in je slednjič odgovoril: »Pravzaprav ne vem, gospa Muknšnablova, na kak način naj jaz — to so zelo težke stvari — človek ima lastnih skrbi dosti — in kaj pravzaprav oni--?« dela njegovo zadrego in neodločnost, in to je bila voda na njen mlin. Naglo je torej spregovorila: »Dragi gospod, gre se samo za par besed, prav vseobče. Nisem prišla po denar, tega si ne bi upala, toda po malo prijateljsko pomoč ubogi materi, zapuščeni sirotici. Nekoliko besed gospo du Pajtlšmidu, dragi gospod, da naj nima česar na vesti, da naj stori, kar je kot časten mož storiti dolžan. To vas prosim, dragi gospod, to mi zadostuje.« »Res ne vem«, je odgovoril gospod Kondelik, »kako ravno jaz----saj tega gospoda Paj- tlšmida niti ne poznam.« »Ljubi gospod, to je vseeno«, je rekla vneto gospa Muknšnablova. Mene tudi niste poznali in jaz vas tudi ne — no, in naenkrat sva se sprijaznila. To je takoj. In tako pojde tudi z gospodom Pajtlšmidom.« Gospa Kondelikova se je premaknila na stolu. Neljubo ji je bilo, da se gospa Muknšnablova zopet sklicuje na »prijateljstvo«, ki se je začelo na tak čuden, zelo neljub, da, popolnoma zopern način. Ko se ne bi tega spomnila! Bolje bi napravila. Mojster Kondelik je spoznal, da ni njegovi ženi vse prav, ojunačil se je in je odgovoril: »Brez zamere, gospa Muknšnablova, ampak meni ni prav nič na tem, da bi se z gospodom Pajtlšmidom seznanil. — In razun tega: saj mi lahko reče, da me njegove zadeve prav nič ne brigajo, da naj se ne vtikam vanje ---« Kakor da ne bi čutila pušice, ki se je skrivala v prvih mojstrovih besedah, se je gospa Muknšnablova hitro vpletla: »Ne, dragi gospod, tega ne poreče, bodite brez skrbi. On je človek kakor kokoš, dobra duša, nobenega ne razžali, vseobče — in gospoda še prav gotovo ne. In ravno ta njegova narava je vzrok vsega. Vse mu človek lahko reče, posluša kakor ovca, glava mu pri tem visi kakor jabolko na veji, potem pa naenkrat odgovori, kakor bi se prebudil: »No, pa naj bo po starem, tako je najbolje.« — Toda jaz tega ne morem tako pustiti, dragi gospod! — Pravim mu: gospod Pajtlšmid, Lotinka ima vse pripravljeno, perilo je gotovo, krstni list v redu in lahko se oženite. A on mi odgovori: Moj Bog, milostljiva gospa, vi tako s tem hitite! Meni je takole najljubše. — Oprostite, dragi gospod, on bi se oženil, ako bi se moglo to zgoditi brez kopulacije, vseobče. Toda gotovo priznate, da jaz kot mati ne morem s tem soglašati. Ne samo zavoljo ljudi in njih govorice, ■ ne samo zavoljo cerkvenega zakona, toda kaj bi Lotinka počela, ako bi Bog dopustil, da gospod Pajtlšmid umre? Ako ji je usojeno, da bo udova, naj bo zakonita udova, pred uradom. Zakonita udova dobi penzijo, in če bodo otroci, ji plača nekaj erar za otroke. Kot mati moram vedno računati, da zet umre, dragi gospod. Ali nimam prav, gospa Kondelikova?« Gospej Kondelikovi se je vse vrtelo v glavi, o čemur je gospa Muknšnablova govorila. Še nikdar ni videla matere, ki bi pripravljala hčeri svatbo in pri tem mislila na zetov pogreb. Razlaga gospe Muknšnablove se ji je neizmerno studila. In vendar je gospa Muknšnablova povedala vse to tako dobrovoljno, kakor bi se samo ob sebi razumelo. Gospa Kondelikova je gledala »prijateljico« s stisnjenimi ustnicami in ni vedela, kaj naj odgovori. In gospa Muknšnablova je ponovila svoje vprašanje: »No, povejte, prosim, gospa Kondelikova: ali nimam prav?« V tem trenotku, ko gospa Kondelikova ni vedela, kaj naj odgovori, jo je rešila Katinka. Odprla je vrata, pomolila glavo v sobo in je rekla: »Oprostite, prosim, milostljiva gospa, samo za trenotek...« In skozi polodprta vrata se je zaslišal v sobo šum iz kuhinje. Na štedilniku je nekaj prekipelo, s čemur si Katinka ni znala pomagati. Gospa Kondelikova je poskočila. »Dovolite, gospa Muknšnablova, moram pogledati ...« in je hitela iz sobe. »Prosim, prosim«, se je priklanjala gospa Muknšnablova. Mojster Kondelik je porabil to priložnost in je pogledal na uro. Pogledal je in čelo se mu je zmračilo. Vražja baba ti! Tako se je veselil, da posedi in se pogovori z Vejvaro. Vse sedaj »plava«, kakor je rekel mojster navadno. Gospa je opazila njegove kretnje in nagubano čelo in zdelo se je, da je razumela. Dvignila se je, stopila k mojstru, prijela je z obema rokama nje-•govo desnico in je rekla z zamolklim glasom: »Dragi gospod, do vas imam največje zaupanje in gotovo se v njem ne zmotim. Gospod Pajtlšmid vas poseti kakor da imata kaj govoriti o slikanju — ne bojte se, prosim, ne bomo slikali, samo da bi bila pretveza — in vi ga vprašate: kje pa stanujete? On poreče: pri Muknšnablovih, in vi lahko rečete: oh, seveda, pri gospej Muknšnablovi, v Betlehemski ulici! To jaz poznam, to je stara prijateljica, slikal sem ji — no, in kdaj pa se z Lotinko vzameta? Beseda da besedo — vi mu vseobče poveste, da ste z nami že dolgo let znani, da vam je tudi na tem, in jaz ne bom pozabila tega do smrti, dragi gospod, do smrti. Vas bo ubogal, dragi gospod, in Lotinka se vam bo na kolenih zahvalila ...« Gospa Muknšnablova je imela pri teh besedah oči polne solz in parkrat se je useknila. Tenke, brezbarvne ustnice so se ji lahno tresle in po sta-rikavem obličju so ji tekle solze. Kakor bi čutila, da jo je to bolj ganilo, kakor bi sama rada, je spustila roko gospoda Kondelika, obrisala si je obraz z robcem v vseh smereh, kar se je mojstru Kondeliku zdelo, kakor bi tam v vseh kotih nekaj zbrisala in naenkrat nadomestila pla-kajoči obraz na obličju z onim širokim nasmehom, s katerim je bila vstopila. Dala je robec v torbico in je rekla poslovivši se: »Tako, dragi gospod, sedaj grem. Menda niste jezni, ker sem vas mudila. Dobro sem si premislila, predno sem se odločila. Lotinka tega ne ve, ona me ne bi pustila. Ko se to srečno konča, tedaj ji šele vse povem. Moj poklon. dragi gospod!« Še nekaj časa se je slišal hripavi glas dospe iz kuhinje, kjer se je opravičevala gopej Kondelikovi, slednjič so se zaprla kuhinjska vrata, vizita je zginila. Takoj potem je vstopila v sobo gospa Kondelikova. Nič ni rekla, samo pogledala je soproga, na njenem obrazu se je bralo vprašanje: Kaj praviš k vsemu temu stari? Mojster Kondelik ni spregovoril nekaj časa ničesar, samo njegov pogled je izražal, da je popolnoma zmešan. Slednjič je pokimal z glavo: »To je čudna oseba, kaj?« »Zelo čudna«, je pritrdila gospa Kondelikova. Zamislila se je za trenotek in je nadaljevala: »Ako jo pogledam, se mi zdi kakor v gledališču ali kakor kaka maškara, pa zopet mi je je žal. Veš, mati je vendarle in s tem ženinom ima menda velik križ. To mora biti tudi kak čuden svetnik.« »Saj ga boš videla«, je rekel mojster Kondelik v zadregi. »Koga?« je vprašala gospa. »Gospoda Pa.itlšmida«, je odgovoril mojster. »Pošlje mi ga na vrat — moram ga oženiti. To so čudne komisije, kaj?« »K nam ga pošlje!« je zaklicala gospa Kondelikova. »No, še tega se je manjkalo ... !« Še nekaj bi bila povedala, toda nov šum v kuhinji jo je spomnil, kaj je sedaj njena najvažnejša skrb. Rekla je gospodu soprogu, naj gre na sprehod, sama je hitela k ognjišču. »To so prokleto čudne komisije!« je mrmral mojster, ko je stopal čez nekaj časa po stopnjicah. »In če dobim še onega Vejvara doma!« XVII. Če se o volku govori-- Mojster Kondelik ni mogel dočakati, da »dvigne« Vejvara in da se skrije z njim v kako prijazno vinarno na kozarec prijaznega vinca in na zaupen pogovor. Imel je toliko na srcu. Predvsem, kar mu je povedala teta Katinka in kar je pozneje njegova žena brez dvoma potrdila. Veselil se je že, kako bo Vejvara debelo pogledal. In poleg tega še storijo gospe Muknšnablove, gospodične Lotinke, gospoda Pajtlšmida. Tako čudne stvari pridejo naenkrat! si je mislil oče Kondelik, ko je stopal urno naprej in na vrh in tolkel pri tem s palico ob tlak. Toda ni prišel daleč. Samo do Slepih vrat. ko se je za oglom na Sokolski cesti pojavila hči Pepica. Mojster je debelo pogledal, obstal in čakal, da ga Pepica doide. »Kam pa, Pepica?« je vprašal začuden. »No k vam, oče, k obedu.« »In kje imaš Vejvaro?« je mojster pomignil. >-Ali je ostal doma?« Pepica je čmerno pogledala. »Ne, ne, oče«, je odgovorila nejevoljno. »Ni mogel strpeti zjutraj, šel je v pisarno, čeprav mu ni bilo treba iti danes tja, in pred nekaj časom mi je poslal pisemce, da ga ne bi čakala pri obedu. Ne vem, kaj se je zgodilo, toda sklicana je bila hitro nekaka komisija in Vejvara mora iti z njo, namesto gospoda tajnika. Ni imel niti časa, da bi prišel domov kosit — pravi, da si bo že tam kaj poiskal — in k vam pride šele na malico, ali navsezadnje šele k večerji. S sprehodom je ven...« Poslednje besede je spregovorila Pepica kakor v joku. Žal ji je bilo za pokaženo nedeljo. Mojster Kondelik bi bil najrajši na ves glas zaklel, toda na ulici je bilo v tem trenotku preveC živo, zaškrtal je z zobmi in je samo zasopel. In potem je zamrmral: »Čemu pa ta prismojeni človek leze v nedeljo v pisarno, ko je dobil dovoljenje? In kake komisije imajo hudiči v nedeljo? Ali nimajo za to celi teden časa zadosti? Gospod župan gotovo ne gre na komisijo, ta lepo sede na toplem k obedu, kaj? To bi človek počil od jeze!« V navalu nejevolje je mojster poslednje besede zelo glasno zakričal, tako da se je nekaj mimo-gredočih obrnilo. Pepica je prijela očeta za roko in ga je silila: »Pojdi, oče, da ne bi mislili, da se z menoj kregaš. In ne jezi se.« »Saj se moram jeziti!« je grmel mojster. »Tako sem se veselil. Da nisem vedel tega eno uro prej! Šel bi ponj. Toda kaj, ko je pa prilezla ta prokleta prekljasta Muknšnablica!« Sedaj je Pepica debelo pogledala. »Ali je bila pri vas? Kaj pa je zopet hotela?« je vprašala vznemirjeno. E, omožiti ji moram hčer!« je razlagal mojster jezno. »Gospod Pajtlšmid noče vgrizniti gnjilega jabolka, moram ga oženiti. Pri moji veri, ako ne bi bilo mamice, bi me ta ženska še oženila s svojo hčerjo!« »Ampak oče---—« F 428 52-22 Suhe gobe, žito, fižol, la-neno seme, sploh vse deželne pridelke kupi Anton Kolenc, ceije Jarodni dom" in Graška cesta. Istotam se dobi vse špecerijsko blago, kakor žito in deželni pridelki, najcenejše, n debelo in drobno. — P remog v celih vozovih, debel K 210, droben K 140 100 kg na dom postavljen v Celju. .'. Drugam po dogovoru .'. Predivo in solnate vreče se kupijo v vsaki množini. Zavrnite božična darila ako niso iz narodne veletrgovine R. Stermecki v Celju ker edino tam je izbira in dobra kakovost, Kdor ne ve kaj darovati, naj si ogleda izložbe in zalogo. as Pozor trgovci! reklamni koledarji s torbico ali brez, z ogledalom s tiskom in blokom, kakor tudi bazične in novoletne razglednice več vrst svilnati papijv cvetje, perje iu žica za cvetlice, okraski za božično drevo, jaslice itd., po najnižjih en gros cenah se dobi v Zvezni trgovini v Celju. Edina slovenska kisla voda Tolstovrška slatina ie po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je izborno zdravilo za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča 550 8-8 namizna kisla voda. -Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896. leta in na higijenični razstavi na Dunaja 1899. leta. Naroča se pri oskrbništvu Tolstovrške slatine pošta Guštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. Del čistih dohodkov gre v narodne namene. Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo. slo« HtnecHi Koledar za leto 1911 z mnogovrstno poučno in zabavno vsebino in mnogobrojnimi slikami se dobiva pri Jtarodni založbi V Celin. - stane Po pošti k 1*20. Naročite pravočasno! Naročite pravočasno! I n C 11 v »Narodnem Dnevniku' II IOCI O. II imajo najboljši uspeh. 'jfcElgigSaBlgiagB. priporočam Za Božič' in Novo leto fl»snwnmwQUitt8ii in slovenske plošče z najnovejšimi posnetki, nadalje pisala, drsalke, otroške sanke, samovare, čajne opreme ter vsakovrstne hišne in kuhinjske predmete, stojala, za bpžiona drevesca. 647—4 Peter Majdič, veletrgovina „Merkur", Celje II II II n u \\S N 10 M 10 Delikanska izbira božičnih in novoletnih daril. Priča & Kramar Celje. 611 35-31 £01na narodna trgovina galanterijskega, norimberškega . in modnega blaga. . - 31 M ?J m 3 M 9 M 3 Nagrobne Zi vence v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi Zvezna trgovina v Celju. Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, Celje. ElJ Adolf Bursik čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgoto vi jeno obutev. » ^ v.' s* v>' >,v v >-.y <4v w vve >-A< -4 * * i Zvezna tiskarna I izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor: zavitke, račune, vabila, lepake, letake itd. Novosti v suknenem iu manufakturnem blagu priporoča v največji izberi Karol Tanič, „Narodni dom" jfc Edina štaj. narodna steklarska trgovina franc Sirupi Celje, Graška cesta. s 03 C/J 03 03 D_ 0» vx {U rx 3 P* •a o co CD N< priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklenih in porcelanastih posod, svetlk, vsakovrstnih šip, ogledal in okvirjev za podobe. Na debelo] dfe Na drobno w Najprimernejše darilo otrokom ža so knjige s podobami, dobijo se v Zvezni trgovini v Celju. Metulji v podobah. 129 barvanih podob s slovenskimi," nemškimi in latinskimi imeni. 80 v. Hrošči in žuželke v podobah. 137 barvanih podob s slov., nemškimi in latinskimi imeni, 80 v. Planinske cvetke v podobah. 97 barvanih podob 0 slo?., nemškimi in latinskimi imeni, 80 v. Zoologijski atlant. Sestavil H. Leutemann. Slovenski mladini razložil A. Pavlin. 24 tabel s 225 ko-loriranimi slikami in 57 strani besedila. Trdo vezan 6 K. » A-B-C v podobah s pesmicami. Kolorirana Izdaja. Elegantno vezana 1 K 60 v. Deca roma, okrog doma. Kolorirane slike s pesmicami. Broširana 24 v. Kaj pripoveduje čarovnica. Zbirka kratkih pravljic s krasnimi koloriranimi slikami. Kart 1 K 20 v. Kaj pripoveduje čarovnica. Izdaja na močni lepenki 2 K 40 v. Naše domače živali. Kolorirane slike iz domaČega živalstva brez besedila. Broširana 40 v. Noetova barka. Živalstvo v podobah s pesmicami. Kolorirana izdaja. 1 K 50 v. Palčki Poljanci. Slike in besedilo napravil E. Krei-dolf, preložil Oton ŽupanCič. Eieg. ve« a K «0 v. Pavluša in Nuša — dva škrata. Kolorirana in kartoni rana izdaja. 1 K 60 v. Podobe iz živalstva. Kolorirane slike s pesmicami. Broširana 80 v. Podobe iz živalstva. Leporello - izdaja na močni lepenki s platnenimi hrbti, I K 50 v. Sladki orehi. Računski primeri v slikah u pesmicah. Cena kolorirani in kart. izdaji 1 K 60 v. Vesel družbic«. Kolorirane slike s pesmicami 70 v. Vesela mladina. Kolorirane slike s pesmicami. Broširana 80 v. Vesela mladira, Leporello-izdaja na močni lepenki 1 K f>0 v. Snegulčica. Kartoniranc, 1 K 20 v. Snegulčica. Na lepenki 2 K 40 v. Drobiž v podobah. Cena navadni izdaji 40 v. Darujte družbi sv. Cirila in Metoda! m i_L BBBii: TT 297 —38 Šubičeva slika Franceta Prešerna ter Groharjev Primož Trubar /. v okvirju ali brez okvirja se dobita v Zvezni trgovini Nr Celju. Velika zaloga najrazličnejših svetili in modernih slik. Portreti slavnih pisateljev, muzikov itd. Ceniki na zahtevo franko WA Najbolj varno naložen denar je v slovenski Stanje hranilnih vlog nad 38 mi« lljanov K Rezervni zaklad nad I milijon kroti. Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje hranilne vloge po 4lj Ol |« |o ter pripisuje ne-vzdigneneob.esti vsakega pol leta h kapitalu. Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina Ifubljatsska z vsem premoženjem in vso svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar. Dne I. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni. — Denar se lahko pošilja tudi po pošti. Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posoja se na zemljišča po 5% obresti in proti amortizovanju posojila po najmanj 1/4% na leto. Dolžnik more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako to hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. Mestna hranilnica izdaja lične 185 12-10 domače hranilnike. Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti. V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov upeljala je ta slovenska hranilnica tudi kreditno društvo. Mestna hranilnica ljubljanska je v lastni palači v PREŠERNOVI, prej SLONOVI (Elefantovi) ulici štev. 3. Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg veleflnega, snežnobelega, pulje- $nega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 8 K; 7 K; belega, finega 10 K. najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vname 5 kg, dobi franko. Zgotovljene postelje U gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavni-koma. vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; pnh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K. 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 50 li, 4 K. — Pernice 200 cm dolge. 70 cm široke K 13—, 14 70. 1780 in 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 4 50, 5'20, B'70; podpernica iz močnega rižastega gradlna. Razpošiljanje pe povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj al? zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 456 50-20 B. Benisch, Deschenitz, štev. 199, Šumava, Češko. Priporočata svote bogato zalogo šivalnih strojev ž& rodbino in obrt. Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. DIEHL, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i., domačega konjaka« Postne hran. račun st. 54.366. Majboljia prilika z* sigurne Stedenje je plodonosno nalaganje gotovine - Telefon št. 48. - =---------pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnej&e pogoje. ,LASTNI DOMI' II registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju Pisarna je v Celja, Rotovške ulice it. 12 © © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in praz» nikov od 8.—12. ure so® dopoldne. © © © pet od sto (5%) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letnopo Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentnp. davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. - Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti vrednotit, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih ©©©©© | Edino narodno H prVa jnžnoštajersfc fctnnoselfc Stavbena in umetna kam« noseika obrt s strojnim ::: obratom. ::: izvrševanje vseh stavbe> aih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov sdt. Iz različnih kamenov in ::t cementa. ::: Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnlh miz, prižnic, kropilnih in krstnlb ::: kamnov itd. ::s Bru&enje, poliranje u struganje kamena s troji, i fodnstrijslja dražba. Br"1................ Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih mnrmornih vrst granitov in sijenitov no razno* vrstnih narisih In nizkih cenah. 4apraya zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobi« s;: frakevi. :s: dnstrljska družba Celje'. «6 Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::; Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočib marmornih vrst r vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-::: lavanje napisov v Iste. ::: ukovec stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi prP Celju - prevzame vsakovrstna - «1 50-48 stavbena zlasti f ©^SElPSlCSl dela. ■ fle pozabite 3 ■ ■ ■ S t si ogledati pri Ivanu Ravnikar, Celje popolnoma svežo zalogo rozin, cveb, grozdičev, pignol, datelnov, marelic, bosanskih sliv, mandelnov, pistacij, lešnikov, orehov, orančni cedri, peciva za čaj, zdravilnega konjaka, ruma, slivovke, kranjskega brinjevca, vseh vrst likerjev, čaja ter južnega 'sadja in delikates. Božični .okraski. Sprejmem pridnega ■■■ s ■ S H S 471 62-19 Rafael Salmič trgovina z urami in zlatilifio v »Narodnem domu1' v Celju. Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna. Dar. za Nar. sklad! MUMMMMI MMM mm Zvezna trgovina v Celju V zalogi ima potrebščine za pisalne stroje vseh sistemov po originalnih cenah, kakor: ogljeni papir v treh kvalitetah: črni, modri in vijolčasti. — Trakove za vse sisteme v vseh barvah. — Sprejema tudi abonoment na trakove. — Radirke in olje za stroj. Edisonove mimeografe za strojepisce. — Edisonove mimeografe za ročno pisavo. — Voščeni papir, barvo črno in modro za mimeograf. — Vsakovrstne papirje za stroj. = Posreduje pri nakupih pisalnih strojev. = 83 48 46 I? 511=11: 11=11: Južnoštajerska 1 Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 V8°/0 ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 363.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. u narodnem domu. r o Celju Dosedaj 30.0 je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 4500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 8.550 K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 4.450 K, hraniinico nsta-novivšim okrajem izplačalo pa te je 26.300 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 83.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih ===== obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. ===== Slovenci, poslužujte se l|f7tfa?tafarckž hfBtlilStiCC pri nala9ani" svojega denarja ali kadar naiagate denar za mladoletne utniiiiiHvi a|j yarovance jn zahtevajte pri sodiščih, :.,£Ma|fa|i,«-lrft ttvattifffifA da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v JUZn«ll6J«5»jO fljallHIUCO. 43 52—49 EHIIs i St POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 72.000 kron vplačanih deležev. POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov. Poštne h anilnice ček. št. 9579 ■ V lastni hiši ,Narodni dom' Telefon štev. 22 HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tud ni član zadruge ter jih obrestuje po 4V2"/0. — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 51 0/ in 5% obrestovanju. / 2 O Nad 6 milijonov kron hranilnih v ^ g iad 332.000 kron rezervn. zaklada 13 52 50